ST. 77. M CELJU, TOREK 22. JULIJA 1989 LETO I, Izhaja vtak torak, öetrtek in aoboto. - Cana i Za celo Ieto 36 K, u pol leta 18 kron, za četrt Ida 9 K, n 1 mesec 3 krone. Poiamemi atevilka stano 40 vlaarjav« Na pismene naročbe brez pošiljatve dcnarja sa B* mortmo ozlratL Naročniki naj pošiljajo naročnlno po poštni nakaznlci. ReklamacIJe glcde lista so poStninc proste. Ne- frankirani doplsi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa le ne ozira. Urednifttvo In upravnf&tvo se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Strosamajerjova ullca St. 8« Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po SO « od 1 mm, za poslana, na- Kianila občnih zborov, naznanila o smrti, zahvale itd 50 w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 ¦ od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon U. 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. SB ED 0DG0V0RNI UREDMK VEK0SLAV SPINDLER. DR. V. KUKOVEC: K clanu 66 financjskega zakona (proračuna) za Ieto 191911920. Že pred mescem dni je bil pred- Iožen proračun za Ieto 1919/20, ki ob- segfc zlasti v članu 66 določbe, katere bi mogle biti za naše gospodarske in politične razmere naravnost usodepolne. In vendar še ni bilo v naši javnosti opaziti za te določbe prav nikakega zanimanja. Po zgornjem Članu imajo se plačati po 1. septembru tl. neposred- ni davki in sicer državni davki kakor tudi deželne, okrajne, občinske doklade, ki temelje na predvojnih zakonih, po isti izmeri kakor kakor so se doslej plačevali v kronah, v naprej v di- narjih. Plačati bi bilo torej zemljiški davek, hišnorazredni davek, pridobnin- ski da,vek in osebni dohodninski da- vek, kakor tudi davek podjetij, ki so dolžna javen račun polagati, tako da bi moral obvezanec šteti odslej t o I i k o dinarjev, kolikor kron je bil dolžan šteti dosedaj. Kdor bi pa zaostal s plačilom, bi moral po 1. sept, plačati še 50% več. Kdor se vmisli v položaj, da bode ta načrt tudi zakon postal, lahko mu vroče postane. Ko je bilo pred nekaj ieti govora o tern, da bi se doklade v štajerskem deželnem zboru za 10% zvišale, izja- vila je kmečka Zveza po dr. Korošcu, da bi to bil vzrok za obstrukcijo. Če bi se zdaj naenkrat plačalo toliko di- narjev kakor doslej kron, pomenilo bi to 200% zvišanje pri zamenjavi 1 di- narja za 3 krone. Zemliiški državni davek je bil med vojno zvižan sicer že tudi za 80%, podobno pridobnin- ski. Lahko bi se sicer reklo, da je krona komaj eno tretjino tega vredna, kakor pred vojsko in torej država, če dobi dinar, ne dobi več, nego če je pred vojsko krono dobila. Vendar pa ostane gotovost, da bi se 1. sept. 1919 napravil skok za 200% ne le pri predvojnem državnem davku, ampak tudi pri vseh dokladah. Meni se je ta skok zdel tako neverjeten, da sem mislil na tiskovno pomoto in sem v finančnem odseku 15. tm. vprašal sinan- čnega ministra, kaj misli pravzaprav ker to vendar ne more biti resnica. Potrdil je, da misli 'res v smislu bese- dila. Na moj ugovor vem dobil odgo- vor, da kmetu v Banatu zemlja danes ne le trikrat, nego desetkrat toliko nese. Ko sem omenil, da so tern večji tudi stroški, zavmiio se je meni, da kljub temu še ostane velik dobiček. In če sem omenil, da je skok z ozirom na sedanje plačilo prenagel, vendar se mi je ugovarjalo, češ, doslej se je baS plačevalo z ozirom na malo vrednost krone premalo. Pozval sem v zaseb- nem pogovoru tovariša Vesenjaka kot zastopnika Ijudr'- itranke v finančnem odseku. naj po-. svoje stališče, pa pravi, da mora pritrditi finančnemu ministru. Finančni minister je pa vsled tega v seji ministrskega sveta govoril o sitnostih, katere mu delajo le libe- ralni Slovenci. Zastopnik Slovencev v ministrskem predsedstvu dr. Korošec se ni oglasil. Torej je ostala to doslej le zadeva liberalnih Slovencev! Nevzdržljiv je ta načrt zlasti pri hišnonajernninskem davku. Avstrija nam gotovo ne bi bila prizanesla s povišanjem, če bi bil ta davek še sploh sposoben zvišanja. In vendar se ni zvi- šalo tega davka med vojsko iz finan- čnopolitičnih razlogov. Zato pa je bilo in je pri nas še danes prepovedano tudi najemnino zviševati. Če bi se v Ljubljana po 1. sept, plačalo po dose- danji odmeri v dinariih mesto v kronah in če bi se vzelo razmerje dinarja proti kroni z 1 proti 3, znašal bi na- jemninski davek z dokladami pri 1000 K najemnine 1376"88 K. AH bode stran- ka plačala s 1. sept. 1000 dinarjev najemnine mesto 1000 kron? Po mojem mnenju mora začasno pri dokladah ostati plačilo v razmerju, v katerem se bode krona za dinar zamenjala, da se torej plača eno tretjino kronskega predpisa v dinarjih, če se bodo 3 krone zamenjale za 1 dinar. Neizogibno je to vsaj pri hišnonajemninskem davku in pri dohodninskem, pri čemur je za- četi z odmerjenjem dohodninskega davka mesto pri 1*00 K šele pri 4800 K, ker je šele ta minimum obdačbe zmožen. Izključeno mora biti, da bi se zlasti pri dokladah zvišala krona na dinar. Tudi re more biti govora o kazni zamude plačila v visokosti 50%. To bi sicer vedlo v gotovih slučajih naravnost do konfiskacije premoženja in največjega vznemirjenja. Finančni minister naših razmer pač ne pozna. Ni tako hudoben, da bi nas nameno- ma hotel tako obremeniti. Da se bode pa dal podučiti, ne bode se boj smel prepustiti le »liberalnim« Slovencem v narodnem prestavništvu. Treba, da se prizadeti davkoplačevalci takoj oglasijo. Kdo je »kompetenten«, da skliče en- keto! Naš davkoplačevalec bode brez upora plačal, kar je prav. Ne sme se iti za nikakšno gonjo, ker je še zmi- raj boljše plačati visoke davke nego pustiti priti do bankerota v državnem gospodarstvu. Treba pa dobro pretresti, kaj je mogoče in kaj ne ter odločno stališče zavzeti. Ta namen ima moj članek! Agrarna reforma inJugo- slovanska demokratska stranka. (Poročilo poslanca dr. V, Kukovca na zboru zaupnikov JDS v Ljubljani). I. Vprašanje agrarne reforme je v tesni zvezi s potekom svetovne vojne. Prodrlo je v srca ruskih kmetskih voj- ščakov s toliko silo, da je bilo njih hrepenenje po kosu zemlje celo moč- nejše nego globoko ukoreninjena misel na obstoj ruske države. NevzdrŽno so drvele kar naenkrat trume ruske voj- skcr iz streJskih jarkov v notranjost Rusije, da ne pridejo prepozno in da ne pridejo ob delež pri razdelitvi ne- izmernih ruskih poljan. Ko je zmagal pozneje Ljeninov komunizem, prevla- dala je sicer v obliki nekoliko dru- gačna zahteva, da mora biti zemlja skupna last vseh ter da ima vsak dr- žavljan le delež na dohodku skupne zemlje. Naj pa že prodre katerakoli struja v Rusiji, v tern si je ves svet jedin, da mora biti uspeh velike ruske revolucije temeljita sprememba zem- Ijiških poseslnih razmer ali z drugo besedo agrarna reforma. Vprašanje zemljiške posesti je vzbudilo istotako nujno zahtevo agrarne reforme na Če- škem, kjer je ista resno na dnevnem redu, tudi na Madžarskem in na ozem- lju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na Hrvaškem, v Slavoniji in Bosni je iz- bruhnila po svetovnem prevratu kon_ cem lanskega leta zaradi zemlje prava kmetska revolucija. Kakor dandanes po Slavoniji kmet ne misli več na to, da bi prevzeto zemljo še kdaj z do- bra iz rok dal, tako je zastonj kaj takega sploh le sanjati v hrvaškem Zsgorju ali celo v Bosni, Tudi zna- menja na Dolenjškem kažejo, da se niti sloverski kmet ne namerava od- reči veleposesti, ki mora priti, če ne z dobra pa z grda. v posest malega člo- veka. Narodno veče v Zagrebu je že meseca novembra lanskega leta stalo pod silnim vtisom nujnosti ureditve zemljiške posesti potom zakonodaje ter je, vpoštevajoč dejanske razmere, izdalo že primerne začasne odredbe. Odposlanstvo istega Narodnega veča je v adresi prestolonasledniku kot naj- važnejše socijalno vprašanje snujbče se države povdarilo agrarno reformo in je odgovorprestolonaslednika1.de- cembra lanskega leta v polni meri pritrdil stališču narodnih zastopnikov. Kako resno se je stvar vzela ob pro- glasu zedinjenja naroda, dokazuje u- stanovitev ministrstva za socijalno skrb, kateremu ie imela pripasti kot naj- važnejša naloga razdelitev zemlje in ki je razdelitev dejanjski in z načel- nimi vladnimi odredbami uvedlo, še predno je govoril začasni naš parla- ment. Prvo delo vsled sporazuma strank sestavljenega Narodnega predstavništva je bilo v adresi na prestol izraženo krepko priznanje k agrarni reformi. Dalje prih. POLfTIČNE VESTI. Narodno predstavništvo je odgo- dilo svoje zasedanje do 4. avgusta. Iz iiarodnega predstavništva. V seji 17. t. m. je poslancc Dadovič vprašal mi- nistrskega predsednika glede vm^šava- nja uradnih oseb tujih držav v notranje razmere Crnc gore. Italijani delaio na vseh straneh javno in tajno proti na- preilku države Srbov, Hrvatov in Slo- vencev. Poleg tega delujejo Italijani v Črni gori proti ujedinjenju radi družin- skih odnošajev napram bivši čmogorskl dinastijji. Italijanski službeni organ! rova- rijo direktno in indirektno v Črni gori kjer prelivajo vsak dan kri. ltal. vojaki ubijajo črnogorske seljake, a poleg te- ga najemajo tudi ubijalce, da ubijajo naše uradnike. Tako so te dni ubili ne- Nande Roš: Beg iz Italije. (Dalje.) Upali smo priti k Tilmentu v bli- žini Casarse, kar se nam je tudi po- srečilo. Vendar pa je bilo že prepozno, da bi poskusili to noč prehod. Ustavili smo se blizu vasice Valvasone in po-' jedli zadnje sardinice in zadnji kruhek, tri km pred nami je pa Ježala struga mogočnega Tilmenta. Nihče ni spal ta dan. vsi smo ča- kali nestrpno večera. Že oddaleč smo slišali šumenje vo- de, končno pa smo se nerni, zamišljeni ustavili na bregu. Pol ure počitka, po- tem smo se slekli do pasu, obleko za- vili krog glave in počasi v vodo, ki je bila izredno mrzla, saj prihaja iz ko- roških ledenikov. /Tilment je tu, kakor sem ga preje meril, 1200 korakov širok, in je deljen, kakor so vse gornjeitalske reke, v več rokavov, med kterimi je suha zemlja. S precejšnjo težavo in premraženi smo prekoračili prvi, kakih 80 m širok rokav in že slišali šumenje drugega. Molče stopimo vanj. Že pri prvem ko- raku začutimo, da je voda tu mnogo silnejša. Po petih korakih smo se že komaj zdržali, še en korak naprej in — Johanu zmanjka tal pod nogami. V tern trenutku ga pa zagrabi Miha in ga potegne nazaj. — Rešil ga je gotove smrti. Tarn smo stali sredi vode, prepa- deni, nemi. NiČ ni pomagalo, čez pol ure smo bili zopet na desnem bregu Tilmenta. Imeli smo še eno upanje, namreč mostove pri Codroipu; a kaj, ko so zastraženil Pa, premišljevanja ni bilo podali smo se na pot proti jugu in prišli najprej do cestnega mostti, ki je bil meni znan iz prejšnjih časov. Ko- rajžno naprej! Straža, ki nas je imela menda za delavce, nas ni nadlegovala, pa žal, po par korakih nova zapreka: most se je popravljal in bil zaprt. Kaj smo hoteli? Obrnili smo se nazaj in bili prepričani, da nas prime straža. No sreč,a nam je bila zvesta, zato hajdi na 1 km oddaljeni železniš- ki most. Že na sto korakov vidimo, da je zastražen po enem alpincu in enem karabinjerju. Prijatelja zaostaneta, jaz pa naprej k njima. Pa sem jima natvezil, da smo trije mizarji, ki imamo onkraj vode delo. Pravila sta mi, da se po noči ne sme preko, jaz pa njima, da imam 100 lir škode, če nismo ob 5. uri na mestu. Dala sta se omehčati in zadoneli so težki naši koraki po železnih most- nih ploščah, da je odmevalo daleč v noč. . . V prsih pa me je tiščalo nekaj težkega! Bil je to najdalji km, ki sem ga prehodil v svojem življenju. . . In Miha jo je pogruntal, ko je de- jal med smehom in jokom: —»Nande, Bogec nas ljubi!« — In sveto je ob- Ijubil, da pojde v prvo cerkev molit, ko bo doma. In res, tisto minuto je molil vsak, ne očenaš, pač pa ono ve- liko molitev vesoljstvu. Tilment nas je zadržal, da smo morali med Pozzo in Goricizzo, (Bog ve, kje se je vzelo to ime poleg Go- rizzo, Belgrado, ki leže vsi ob tej reki, ko segajo Italijani baje od pamtiveka tja do ldrije!) obstati. Tu so hodili čez dan zopet alpinci mimo nas, in bili smo prepričani, da smo izdani. Pa niso nas spoznali. Tedaj se je jel oglašati glad, po- lente%nismo upali kuhati in tako smo jo zvečer udarili v prvo hišo, da si pri- vežemo dušo. Bile so same ženske doma in prestrašile so se nas tako, da so takoj prinesle polente —¦ mi pa brzo dalje. Dosedajna sreča nas je na- pravila razposajene in šli smo ob 9. uri zvečer skozi električno razsvetljeni trg Beano, ki je bil poln vojaštva. Gledali so nas pač začudeno, a ker smo godr- njali laške pesmi, nas ni nihče vstavil. Sreča nas žandarska patrulja in korak nam nehote zastane. Tedaj nas žandarja sama rešita. Žvižgati začneta neko laško pocestno melodijo, pa pri- skočiva z Mihom koj na pomoč in krepko žvižgajoč smo šli mimo, v svoji nesramnosti sem še zadel v enega. Potovali smo dalje, lakota nas je prisilila, da smo morali kuhati v suhem torrentu (hudourniku) Torre polento. Videm nam je zelo nagajal, kajti skozi si nismo upali, v okolici pa je polno potokov, kanalov in zidov. Prešli smo srečno Nadižo in hoteli pri San Andra- tu preko Judrija na stara avstrijska tla. Ko pa pridemo do vode, je bil most — podrt. Žalostno smo gledali v briške hribe, pa treba je bilo nazaj do Kor- mina in tarn čez. Dež je silno lil, mi pa naprej pro- ti severu, kjer smo upali priti najprej do obljudenih slov. krajev. Dalje prih. Lirsr ^OVa BO0A« Stev. 77 kega našega meščana. Njihovi najemniki so ubili predstojnika neke občine, cnega uradnika, zažga&hišo nekemu okrožne- lnu načelniku, a nekega drugcga okrož- nega načelnika so skušali umoriti. Radi teh dogodkov se črnogorsko prebival- Stvo razburja, ker se nahaja med nožem Italijanov in pasivnostjo bclgrajske vla- de. Prebivalstvo bo na ta način prisi- Ijeno, da brani smno svoje življenje. Pro- testira, ker izvajajo italijanski organi dnevno umore med našim narodom in vzdržujejo ncpoštene clemente v Crni gori, dasi so pravzaprav Italijani naši zavezniki. Poleg Italijanov se pojavljajo se druge osebe velevlasti, ki je sicer na- pram nam prijateljsko razpoložena. To ie Angleška, ki živahno agitira za biv- šega kralja Nikolo in njegovo dinastijo. S tem daje povod sumljivim elementom, 'da dvigajo glave, in ustvarja nezaupanje napram novi državi. Prosi prcdsednika vlade, da ukrene energične korake, da se končajo italijanska izzivania na črno- gorskem ozemlju. Protcstira proti pasiv- nemu držanju vlade in zahteva, naj vloži ylada energičen protest proti Italijanom in da zavaruje mir in red na našem o- zemlju, da zavaruje življenje svobodnih svojih državljanov. Ministrski predsed- nik Stojan Protič odgovarja, da ne uživa samo Crna gora, nego tudi cela obal .Ta- 'drana zelo zločesto srečo. Tudi v Dal- maciji, kakor v Crni gori nastopajo pov- sod italijanski organi. V tej nisi se je že večkrat govorilo o tem. Gospod po- slanec gotovo ve, da moramo to trpeti, dokler se ne reši naše vprašanje. Naše ozemlje ne bi smelo imcti nikake italijan- ske posadke, pa jih vseeno ima. To vpra- šanje je zclo delikatno in je vlada tudi obveščena o žalostnih dogodkih v Crni gori, kjer se organi Italije ne obnašajo korektno. Vlada je opozorila na to Ita- lijo in velesile ter bo to storila tudi v bo- doče. Ne veruje pa, da bi organi Angle- škc storili kaj nekorektnega. Kralj Peter se vrnil v Srbijo. lz Beograda se priobčuje službeno: Kralj Peter je prišel 16. trn. popoldne v Mladenovac z vlakom, ki mu ga je dala na razpolago grška vlada. Od Mladenovaca je kralj Peter v družbi prestolonaslednika regenta Aleksandra. ki mu je bil prišel naproti, nadaljeval svojo pot z avtomobilom v Arangje- lovac. Prihod kralja v kraljevino po- zdravljajo listi s toplimi dobrodošlicami. Naš stari kralj ne polaga mnogo na foimalnosti in protokolirane svečanosti, pa zato ni dopustil nikake parade pri svojem povratku v domovino; toda vendar se ne da preprečiti ljubezen celokupnega našega naroda, da ga prisrčno pričaka in pozdravi. Kljub vsej skromnosti kraljevega prihoda v Srbijo je bil ta dan vendar izredno pomem- ben. Noben vladar ni v toliki meri stavil interesov naroda pred svojo in svoje dinastije, kakor kralj Peter. Ako- tudi star in slab, je vendar vzdržal do kraja v pravcu velike nacijonalne po- litike in ni odstopil od nje niti na pragu Albanije. Ni se plašil ničesar, ko je zasledoval svoj veliki cilj. Žrtvo- val je vse, toda moralno je pridobil veL kakor kdaj doslej. Kakor je skro- mno odšel, tako skromno se vrača v svojo petkrat povečano, tisočkrat pro- slavljeno domovino. Skromnost kralja Petra gre tako daieč, da se ne vrača niti v svojo prestolnico, ampak da gre v srce Srbije, v Jasenico, kjer se je tudi rodil. Toda čeprav je dohod v njegovo veliko in slavno kraljestvo zelo skromen, vendar občuduje ves ujedinjeni narod dvoje: prvič, da je trpljenja konec in drugič, da se je nje- gov stari in slavni kralj vrnil k svo- jemu in svojih pradedov ognjišču. Naj mu Bog da življenjo, zdravje in zaslu- žni počitek in odmor. Odstopila sta ministra dr. Korošec in Gostinčar (SLS), baje zaradi diferenc med dr. Korošcem in Protičem glede socijalistične stavke 21. tm. Menda se bo kriza mirnim potom uravnala. ReŠki dogodki — zadeva Italije in Francije. Svet petorice v Parizu je 16. tm. sklenil, da zavezniške države kot take radi javljenega umora francos- kih vojakov na Reki ne bodo nastopile, ker je to izključno zadeva Francije in Italije. Diplomatski stiki med obema državama so napeti, vendar ne pride do resnega konflikta. Italija pošlje Fran- ciji noto, v kateri bo dogodek obžalo- vala in obljubila strogo kaznovanje krivcev. Češka soc.demokracija je sklenila, da se ne pridruži splošni mednarodni socijalistični stavki. Enaka poročila prihajajo iz Bavarske, Nizozemske itd. Ogrska rdeča armada naglo raz- pada. Čete se demobilizirajo same, sla- čijo svojo opremo na vse strani, uni- čujejo vojni materijal. Tudi francoski socijaiisti (splošna delavska Zveza) so sklenili odložiti na 21. tm. določeno splošno stavko. Stav- kajo toraj v resnici Lahi (pa tudi tarn železničarji ne!) in Nemci in seveda — jugoslovanski socijalisti. Za komisarja Armenije je dolo- čila ententa ameriškega polkovnika Harpellea. Poziy. Na vojaškem pokopališču v Celju se nahaja okoli 1500 grobov tekom svetovne vojne na ranah in boleznih v celjskih bolnišnicah umrlih vojakov. Vzdrževala in urejevala je te grobove med vojno mestna občina celjska, ka- tera pa sedaj nima potrebnih sredstev za popravljanje in vzdrževanje vojaških grobov. Človeški cut, da se pobrigamo za grobove umrlih vojakov, ki so izkrva- veli in žrtvovali svoje življenje v sve- tovni vojni, iz katere se je rodila naša svoboda in naše ujedinjenje; da jih obdržimo, brcz ozira na narodnost pa- dlih vojakov, v dobrem stanju, da jih ohranimo za njihove svojce in sorod- nike, naprošam prebivalstvo za prosto- voljne denarne darove, ki se naj po- šiljajo okrajnemu glavarstvu v Celju potom županstva. Okrajni glavar: Dr. Žužek. Za rodbine padlili junakov na severni meji in za invalide. Orožništvo je za junake, ki so padli v bojih na naši severni meji ali pa postali invalidi, ustanovilo zbirko, katera znaša 20.719 K 12 v. V posne- manje te hvalevredne in človekoljubne ustanove, obračamo se na rodoljubno občinstvo s prošnjo, naj bi najizdatneje priteklo v pomoč tem prvi.n našim mučenikom, ki so svoje življenje ali pa zdravje žrtvovali v korist naše osvo- bojerie domovine. Sprejet bo z zahval- nostjo vsak tudi najmanjši prjspevek pri dravski diviziji, brambni odsek v Ljubljani. Iz že nabrane in še prispevajočih svot se bodo na- kazale podpore revnim in potrebnim svojcem padlih junakov odnosno inva- lidom, kateri so se po l.novembru 1918 bojevali na Koroškem, Štajerskem ali Ogrskem. Prošnje za podpore iz teh prispevkov, opremljene z vojaškim in ubožnim spričevalom ter z družinskim matičnim poročilom, naj se naslovijo na brambni odsek dravske divizijske oblasti v Ljubljani. — Mestni magistrat celjski. IZ KOROTANA. V Velikovcu se namerava usta- noviti gimnazija. S prihodnjim šolskim letom se otvori prvi razred. Cvetlični dan za invalide v našem mestu je nesel 1016 K 70 v. V Grebinju se je ustanovila 12. tm. narodna in šolska čitalnica. Guštanj. G. Andrej Oset je svoje posestvo v Tolstemvrhu prodal Cvita- niču iz Maribora. V Celovcu je 15. tm. v eni izmed garaž zgorelo 7 jugoslovanskih voja- ških avtomobilov. Storilca še niso iz- siedili. Stvar je sumljiva. MARIBORSKE NOVICE Regent Aleksander obišče povo- dom svojega bivanja na Slovenskem tudi Maribor. Mestni šolski svet mariborski ima — odkar je v slovenskih rokah, svojo prvo sejo 28. tm. Na dnevnem redu je preustroj ljudskih in meščan- skih šol. Vojaiška oblast oddaja glasom »Marib. delavca« razna dela najhujšim r.emškutar;em. Žensko učiteljišče v Mariboru. De- želna vlada je sklenila otvoriti že to jesen na moškem učiteljišču v Mariboru za deklice paralelko 1. razreda. Mi ta prepotreben ukrep z ozirom na pomanj- kanje učiteljstva iskreno pozdravljamo. CEUSKE NOVICE. Incident v hotelu de V Europe. V nedeljo 20. tm. je prišel kot gost v navedeni hotel podpolkovnik Nedelkovič. Ena izmed natakaric se je obnašala napram njemu tako surovo in aro- gantno, da je mož v razburjenosti skočil — potem ko jo je parkrat o- pomnil, naj bo mirna in naj se obnaša dostojno — k njej in jo parkrat uda- ril. Ženska — ki je slabokrvna in menda tudi histerična — je nekaj časa nato omedlela in bila odpeljana v bol- nišnico, kjer se še nahaja. Gotovi ele- menti so našli v dogodku prilike do- volj za hujskanje proti srbskemu na- rodu in razburjajo ljudstvo z govorico, da je umrla, kar pa ni res. Ne bomo zagovarjali pravilnosti postopanja pod- polkovnikovega, in si bo o tem vsak razsoden človek sam napravil svojo sodbo. Povdarimo pa, da je bil nave- deni dvakrat težko ranjen in da je živčno hudo bolan. Zadevo je tukaj- šnja vojaška oblast strogo objektivno preiskala in izročila v nadaljno posto- panje pristojni višji vojaški oblasti. Sol. Uradno se nam poroča, da je došla manjša množina soli, ki se bo po vladnih odredbah razpečavala potom »Zveze slov. trgovcev (kreditna banka) v Celju«. Na osebo pride pri tej dobavi prilično 20 dkg soli in se bo ista računala od »Zveze« engrosi- stom (vagonskim odjemalcem) po K 151'— od 100 kg, razdelilcem de- tajlistom po K 152*50 in konzumentom po K 170"—. Vsako prekoračenje teh predpisanih cen se bo uradno kaz- novalo. Sladkor. Od tukajšnjega gospo- darskega urada se nam nznanja, da se bo te dni pričelo z razpošiljanjem odnosno z razdeljevaajem ravnokar zopet došlega sladkorja. Razpošiljanje se bo vršilo v smislu vladnih odredb potom »Zveze slov. trgovcev (kreditna banka) v Celju« in sicer po sledečih cenah: 1. trgovcem na debelo po K 710, 2. razdelilcem detajlistom po K 7"25 in 3. konzumentom po K 7'80. Vsako prekoračeoje teh cen se bo uradno kaznovalo. Na osebo pride prilično 70 dkg sladkorja. Sladkor za vkuha- vanje dospe mogoče šele v avgustu. — Obrtniki (gostilničarji in kavarnarji), ki zelijo sladkorja za svojo obrt, se naj obrnejo s primernimi izkazi na tukajšnji Gospodarski urad. Prepoved točenja alkoholnih pl- jač je bila izdana za 20. in 21. tm. Vkliub temu pa se je videlo 20. tm. zvečer po celjskih ulicah vse polno ljudi v ne posebno treznem razpolo- ženju. Čudeži se pač 5e vedno godijo. Občni zbor kovinarske in stav- bene zadruge v Ceiju se je vršil po- polnoma mirno v nedeljo 20. julija v gostilr.i pri Rebevšeku brez vsake opozicije s strani Nemcev. Tudi ta za- druga je sedaj v naših rokah in se je izvolil sledeči odbor: predsednik g. Iv. Rebek, podpredsednikg. Franc Ne- rad, odbornikigg:KoserLudv.,Gologranc Konrad, Taskar Franc, Straus Jurij in Pertot Ivan; namestniki gg.: Breznik, Janežič in Dolžan; v razsodišče gg-: Skaberne, Mlaker, Košir, Jezernik, Gradt in Skok; namestniki gg: Obad, Podpečan in Pukl; preglednika rac. gg.: Jezernik in Gradt Zadruga je pristopila k »Zvezi slov. obrtnih zadrug« in se je določilo letno 20 K članarine za vsakega posa- meznega člana. Neopravičeno izstajanje pri zborovanjih se kaznuje s 5 K globe. Na novo pristopivši člani plačajo 50 K pristopnine. Oostopivšemu tajniku g. Maru se je nakazalo 200 K nagrade za njegovo vestno in nepristransko delo. Novemu tajniku se določi 500 K me- sečne place. Občni zbor je sklenil sle- dečo resolucijo: Poziva se deželna vlada, da prekliče naredbo z dne 31. dec. 1918. Zadruga vodi svojo bolniško blagajno za svoje člane naprej, kakor jo je v popolno splošno zadovoljnost vodila pred izdano naredbo. „Stavkajo tudi železničarji" Tako je zapisal mogočno sobotni ,,Naprej«. Pa vkljub temu je že v nedeljo pop. večina vlakov vozila, dasi je bil sklep, da traja stavka do pondeljka opolnoči. Neglede nato, da ježelezničarskastavka z ozirom na interese vsega prebivalstva — recimo milo — neumestna, konSta- tirati je dejstvo, da je socijalistični na- črt doživel hud polom. Naj bo to gos- podom sodrugom v nauk in svarilo. Pod državno nadzorstvo sta po- stavljeni obe lekarni (Rauscherjeva in Gasserjeva) v Celju. Nadzornik je mag. pharm. A. Ustar. Celjsko dijaštvo vprizori v sredo, dne 23. julija tl. ob 8. uri zvečev v mest- nem gledališču dramo v 3 dej. ,Mladost' Čisti dobiček se vporabi v kritje stroš- kov prvega jugoslovanskega dijaškega tabora, ki se vrši v Celju 17. 18. in 19. avgusta 1919. Predprodaja vstopnic pri g. Engelmanovi, Ljublj. cesta 8. Stavka v odvetniških pisamah. . Uradništvo celjskih odvetniških pisarn je začelo 21. tm. dop. stavkati. V smislu sklepa od 7. tm. zahteva v zboljšanje svojega mestoma obupnega položaja zvišanje plač in-delaprosti sobotni por poldan. Odvetniki na zahteve doslej niso reagirali. Samoobsebi umljivo ni ta stavka v nikaki zvezi s socijalde- mokratično stavko. Obrlniški sestanek dne 24. julija bo pri Plevčaku v Gaberju. Predava g. Lešničar o carini. Dve Rusinji, gospa Valujeva'in gospa Potapenko, priredita v nedeljo' 27- tm. ob 8. uri zvečer v veliki dvo- rani Narodnega dotna: koncertno in umetniško prireditev: prva nastopi s petjem, druga s plesotn. — Več v sredo. Gostiona „h Grozcki^ v Celju je vsekakor kurioznost. ^iva dni se je zvala celo »gostiona i^grazdu«, pa se je oznaka gotovo /lastniku samemu zazdela preneumna. Zato je svoji krč- mi nadel za spoznanje manj Cudno ime. Da bo pa reklama zadostna, je v nedeljo postavii v okno belo lepenko z neokretno pisanim nVznanilom; »Go- stiona danes in jutri za ključena za radi Alkohola. Žali Bog«. Mi pravimo: V teh nerodnih časih naj ohrani ljubi bog divne orginale, ki jim alkohol ne bo preveč hzel v lase! Iz kluba „Samota" v Celju. Po- sebno zadoščenje nam je, da šteje klub po kratkem obstanku že 47 članov, med temi 18 ženskih. Želeti pa bi bilo, da bi se posebno samice zavzele za naše, pač njim najbolj prijazne ideje. Tem potom opozarjamo, da so neresni elementi v nedeljo, dne 13. julija one- mogočili shod in da se neki drug klub v nedeljo, 20. junija pri „Belem volu" tudi ni sestal. Onih 23 članov, ki so se od nas prenaglo ločili, še bode imelo priliko razmišljati o svojem nerodnem početju. Klub »Samota« organizira se- daj bratski klub v Mariboru in Ptuju. Kmalu bo urejeno stalno tajništvo, da se ne pripeti več mučen slučaj, da bi moral kdo zopet brez informacij oditi, Dotlej pa prosimo samo za pismeno občevanje. (Manjka kateremu članu Stev. 77 *?* (j V A ?.*'¦> t- ~- oisan 3. gumb, mu ga iz prijaznosti gdč. Justi prišije.) lzključeni so: 1 moški in 2 ženska člana. Nove prijave: 7 ženskih in 4 moški. Zaroko so naznanili 3 pari. Klub »Samota« (pri Braniboru), Celje. Vse dijake na deželi prosimo, da narn pomagajo, da sprejmemo dostojno naše brate dijake. V kratkem dobite nabiralne pole in natančneje informa- cije. Nabirajte potem pri rodoljubih pred vsem živila, pa tudi denarne pri- spevke. Pripravljalni odbor za prvi ju- goslovanski dijaški tabor. Zveza vojnih invalidov ima od 17. julija 1919 naprej svoj tekoči račun in sicer v Ljubljanski kreditni banki, podružnica v Celju, pod naslovom: »Zveza voj. invalidov za Štajersko v Celju«. Prostovoljna darila se lahko tem potom izvrše. — Odbor. Najdene stvarl. Mai znesek pri kolodvorski blagajni. Leži pri mestnem magistratu celjskem. Zopet zasačeno tihotapstvo. V sredo je tuk. policija zar.ačila Tilčko K., natakarico pri Savodniku v Prešernovi ulici, ko je prodala 100 zav. tobaka po 2 K trem Hrvatcm iz varaždinskega okraja. Pri nadaljni preiskavi se je pa dognalo, da je hotela ta družba spraviti na Hrvatsko 300 kg petroleja, 1 vrečo soli in 1 zaboj mila. Vse te stvari so imeli spravljene v hlevu hotela pri Pošti, kjer so tudi prenočevali. Za tiho- tapstvo natnenjeno blago se je izročilo tuk. gosp. iiradu, vse tri Hrvate pa pod ključ. DNEVNE NOVICE.~~" Srbsko dijagtvo (300 dijakov, 25 dijakinj in 5 profesorjev) je minolo soboto in nedeljo obiskalo belo Ljub- Ijano, ki jih je prisrčno, dostojno spre- jela. Gostje si ogledajo do 24. tm. Vrhniko, Bled itd. Na ptujski gimnaziji je v polet- nem terminu napravilo sprejemni izpit za I. razred 40 učencev. PoroČil se je i4.-tm. v Šmihelu nad Mozirjcm kapetan Ernst Šuster z gospodično Marijo Gande, učiteljico v Slatini. Mnogo sreče! Kako so Nemci divjali na Koroškem. Ko so vdrli due 2. inaja nemski vojaki v Velikovec, so takoj napadli narodno solo v Št. Rupertu, ter jo tako opustošili in oropali, da so ostalc le stene. Solske ses'tre so se skrilc v kleti, gojcnka Ro- zina Kofler iz Brnce -je zadnja prihitela v Wet, na stopnjicali jo je ustrelil nem- šiiiNvojak — prijhitela jc še v klet, kjer ie um-r.la. Mrtvi so iztrgaliobleko s te- lcsa in j