192 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 SLOVENSKO DELAVSKO BRALNO IN PEVSKO DRUŠTVO V MARIBORU IN NJEGOVA KNJIŽNICA BRUNO HARTMAN V ekskluzivno meščansko Slovensko čital- nico v Mariboru so se v osemdesetih letih 19. stoletja želeli včlaniti tudi slovensko na- cionalno usmerjeni delavci. Odbor Slovan- ske čitalnice je bil do tega prizadevanja za- držan. Ko se je železniški sprevodnik Ste- fan Skrbinšek, oče uglednih slovenskih ig- ralcev Milana, Vladimira in Štefanije, po- tegoval za to, da bi ga sprejeli za člana Či- talnice, je njen tajnik Franc Strašek od- bornikom sporočil, »da so se nekateri udje glede na njegov stan in omiko izrazili proti sprejetju«. Tajnik Strašek pa je bil za to, da Skrbinška sprejmejo v društvo, češ da je treba »narodnost zbujati in krepiti tudi pri manj omikanem«; družabno zavračanje manj izobraženih slojev bi utegnilo povzročiti, da bi se izneverili slovenskemu narodu.* Stefana Skrbinška so po poizvedbah o nje- govih razmerah le sprejeli za čitalničarja, dve seji kasneje pa tudi tri »komije« (tr- govske pomočnike). S tem se je začel počasni proces demokratizacije tradicionalne sloven- ske nacionalne organizacije v Mariboru. V začetku 90-tih let 19. stoletja se je po- litično življenje na Slovenskem, torej tudi v Mariboru, sila razgibalo. Mariborska social- na demokracija se je v odvisnosti od dežel- ne centrale v Gradcu začela organizacijsko utrjevati dn zlagoma vraščati v nemški kultur- ni, s tem pa tudi nacionalni krog. Katoliško gi- banje se je v krščansko socialno smer narav- navalo šele po objavi enciklike papeža Leona XIII. V takšnih razmerah se je v Mariboru rodila misel o slovenskem delavskem bral- nem in pevskem društvu. Pobudnik zanj je bil Štefan Skrbinšek, katerega je dr. Rado- slav Pipuš opisal takole: »Sam železničar, takrat sprevodnik, a navdušen narodnjak, je bil kakor nalašč us- tvarjen za to, da je okoli sebe zbiral narodno zavedne ljudi med železničarji in drugimi delavci. Za svoj stan razmeroma visoko nao- bražen, dober in navdušen pevec, vedno ve- selega in ljubeznivega značaja, se je priku- pil vsakomur, s komurkoti je prišel v do- tiko. Poleg tega je bil mož do skrajnosti požrtvovalen in delaven, nobena zapreka ga ni splašila.«^ Ustanovni občni zbor slovenskega Delav- skega bralnega in pevskega društva Mari- bor je bil 1. julija 1894 (predsednik priprav- ljalnega odbora je bil Štefan Skrbinšek) v hotelu »Nadvojvoda Ivan« (Erzherzog Jo- hann) v Mariboru, v dvorani Slovanske 5i- talnice.ä Dvorana se je napolnila »naših čvr- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 193 Hotel Nadvojvoda Ivan (Erzherzog Johann) v Mariboru zdaj stanovanjska in poslovna hiša na vogalu Gos- poske in Slovenske ulice stih delavcev, rokodelcev«. Značilno pa je, da poročevalec pristavlja, da je bilo na ob- čnem zboru »zlasti... mnogo posvetnih go- spodov in več častitih gospodov duhovni- kov«; tako Qiberalni kot katoliški tabor sta bila patemalistična in čuječa, kaj bi se utegni- lo iz društva izcimiti. Glavna govornika na občnem zboru sta bila — značilno — celjski podjetnik Dragotin Hribar, ki Je posebej opo- zarjal, naj se slovenski delavec varuje »so- cijalnih demokratov in anarhistov«, naj va- ruje slovenski jezik in pesem, profesor ma- riborskega bogoslovja Josip Zidanšek pa je »delavski družbi« svetoval, naj bo njeno ge- slo: »Vse za vero, dom, cesarja!«, najdražji j njeni svetinji pa naj bosta vera in narodnost. I Po pravilih je bil namen društva, »gojiti slovenski jezik v medsebojnem občevanju, i gojiti slovensko umetno petje, pospeševati vsestransko izobrazbo delavskega stanu, utr- diti in ohraniti slovensko narodno zavednost v delavcih slovenskega rodu«.* Med sredstva za dosego tega namena je na prvem mestu i navedeno »branje slovenskih časnikov, lepo- slovnih časopisov in knjig«. Ti se morajo zbirati v »knjižnico«; »leposlovno in podučno berilo se za čas društvenega obstanka nika- kor ne sme razprodajati«. Za knjižnico je imel po društvenih pravilih skrbeti društve- ni tajnik. Pravila so bila očitno povzeta po pravilih mariborske Slovanske čitalnice in prikroje- na za članstvo iz vrst delavcev. jZa društvenega predsednika je bil izvo- ljen Stefan Skrbinšek, ki se je izkazal s svojo delavnostjo. Društvo si je kmalu pri- dobilo svoj lokal, imelo v njem bralnico in redne pevske vaje. Društveni pevovodja je bil Stefan Skrbinšek sam, obenem pa tudi najbolj navdušni pevec in najbolj delavni odbornik društva.* Društvo je že leta 1895 predlagalo usta- novitev mariborskega telovadnega društva Sokol, sicer pa je upalo, da bo samo »kljub nemškim nasprotnikom dobro uspevalo«, saj je sodilo, da je »med mariborskimi delavci naj- manj 80 "/» Slovencev«. Razvoj društva izza ustanovitve ni bil po- sebno obetaven. Leta 1896 so ime društva značilno preoblikovali v »Slovensko bralno in pevsko društvo Maribor« (pridevnik de- lavski so izpustili),* leta 1897 pa je bilo na robu razpada, saj se je članstvo številčno osulo, čitalničarji, ki so društvu ob nastan- ku obljubljali pomoč, pa so se umaknili. V takšnem položaju je neznan člankar v Slo- venskem narodu naslovil poslanico maribor- skemu slovenskemu razumništvu (meščan- skemu razredu) ob primeru Slovenskega bral- nega in pevskega društva Maribor. »Vsakomur mora biti jasen pomen tega društva pri toliko tukaj živečih železničar- sküi nastavljencih in drugih srednjim in nižjim slojem pripadajočih Slovencev; zato pa je dolžnost slovenskega razumništva, zla- sti mariborskega, da kaj stori za obstanek in napredek društva, ako mu je narodnost le količkaj pri srcu! Ce zamrje društvo, bo le gotovo največ kriva brezbrižnost dobro sto- ječih slojev, a posledica bo, da se pomnoži armada internacionalnega socijalizma. To naj blagovoli naše razumništvo premisliti, in naj začne po izgledu svojih vrstnikov v drugih mestih delati in naj se ne boji ali sramuje svojega sobrata trpina!«^ Mariborska slovenska liberalna buržoazija se je kasneje res nekoHko bolj posvetila de- lovnim slojem. Tako je bil znani gospodar- stvenik in narodnjak dr. Radoslav Pipuš ta- koj po vnovičnem prihodu v Maribor od 1898 do 1904 predsednik Bralnega in pevskega društva Maribor,* dolga leta pa je bil dru- 194! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 štveni odbornik in njegov mentor profesor na učiteljišču dr. Ljudevit Pivko, ki se je zlasti posvečal narodo-obrambnemu delu in pridobivanju slovenskih delavcev in obrtni- kov za slovenski nacionalni tabor. Pralno in pevsko društvo, v katerem so se zbirali večinoma železničarji (med njimi zla- sti sprevodniki, pregledniki in nadzorniki), zasebni uradniki in trgovski pomočniki, obrt- niki in obrtniški pomočniki, se je po zgraditvi Narodnega doma preselilo v njegove kletne prostore, v tako imenovani »pekel«;" te ne- ugledne prostore pa je leta 1907 zamenjalo za dve sobi v 1. nadstropju Narodnega do- ma." Bralno in pevsko društvo Maribor je go- jilo zlasti petje, tamburanje, prirejalo je veselice, plesne vaje, miklavževanja, silve- strovanja in pusto vanj a, skratka, skrbelo je za družabno življenje. Posebno delavno je bilo na gledališkem področju, zlasti po pre- selitvi v Narodni dom, kjer sta bila na voljo primeren oder in dvorana. To njegovo de- javnost so več let poskušali povezati z gle- Stefan Skrbinšek (1860—1926) nadsprevodnik, vodja br- zojavnega urada drž. železnic, pevovodja in prvi pred- sednik Slovenskega delavskega bralnega in pevskega društva Maribor Prva stran pravil Delavskega bralnega in pevskega društva v Mariboru (med letoma 1894—1896) dališkim delovanjem Slovanske čitalnice, kar ! se je posrečilo z ustanovitvijo Dramatičnega j društva leta 1909, v katerem sta se društve- na gledališka odseka združila. Društvo je sicer slabelo; leta 1908 je od- povedalo društvene prostore v Narodnem do- mu,** omaro, v kateri je imelo spravljene knjige, društveni arhiv in notni material, pa se je namenilo darovati Ljudski knjižnici v predmestnem Leiterspergu.*^ V resnici pa jo je leto kasneje podarilo takrat ustanovljene- : mu Dramatičnemu društvu.*^ To sta edini posredni omembi, na katerih osnovi moremo sklepati, da je društvo vendarle imelo — v smislu svojih pravil — skromno knjižnico. A po preselitvi v Narodni dom so društveni člani mogli — v isti stavbi — zahajati v bralnico in knjižnico Slovanske čitalnice, ka- sneje v Ljudsko knjižnico, zatorej jim ni bilo treba vzdrževati svoje knjižnice. Gotovo na pobudo prof. dr. Ljudevita Piv- ka se je društveni odbor leta 1908 odločil, da bo »na prošnjo ljudske knjižnice v Studen- cih« društvo prevzelo pokroviteljstvo nad njo. Odborniki so se celo prostovoljno javili, da bodo ob nedeljah izposojali knjige v njej.** KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 195 i Kakšen pa je bil učineik te pobude in odlo- čitve, ni znano. Velikih sadov bržčas nista rodili, sicer bi bilo o njih kaj poročil. | Prof. dr. Ljudevit Pivko je društvu nasve- toval, naj si v slovenski gostilni »Stadt Tri- est« gostilničarja Josipa Rapoca v Magda- lenskem predmestju na Tržaški cesti 26 ure- di čitalnico in si zanjo naroči — poleg slo- venskih časnikov še »Ljubljanski Zvon, Bra- nik, Slovan, Dom in svet. Planinski vestnik idr.«. Nasvet je društvo sprejelo,'" kako pa ga je izvedlo, tudi ni znano. Vsekakor je iz teh pobud razvidno, da je društvo želelo to- rišče svojega delovanja prenesti na desni breg Drave, v delavsko predmestje. Med pomladjo in jesenjo 1909 je društvo razpravljalo o tem, da v narodno ogroženih Studencih ustanovi javno knjižnico, sicer pa uredi »razpečavanje časopisov po slov. gos- tilnah v okolici ter naročilo novui časopi- sov«." Odbor se je lotil priprav. V stanova- nju v hiši na okrajni cesti št. 19 (bila je last Ciril-Metodove družbe) so sobo nameni- li bralnici. Skrb zanjo je imel prof. dr. Lju- devit Pivko; ta je moral poiskati tudi snažil- ko, ki je za svoje delo imela brezplačno sta- novanje v kuhinji. Odbor se je odločil, da bo — politično izravnano — za v bralnico naro- čil tele publikacije: Narodni dnevnik, Narod- ni list. Delavec, Narodni delavec, Slovenski narod. Slovenski gospodar, Straža, Ljubljan- ski zvon, Slovan, Dom in svet. Naši zapiski ter narodnostnim in političnim razmeram na Studencih prilagojeno tudi nemški socialno- demokratski Arbeiterwille. Na pročelju hi- še so se odločili razobesiti slovenski napis Javna čitalnica." Otvoritev čitalnice se je zavlekla: prostor je bilo treba najprej očediti in opremiti. To- da ko je bilo to opravljeno, se je sprožilo »šolsko vprašanje« na Studencih (boj za slo- vensko šolo), kar je zakasnitev še povečalo. Končno so 5. februarja 1910 čitalnico le od- prli z nagovorom društva predsednika Ivana Kejžarja in prof. dr. Ljudevita Pivka. Studenška čitalnica naj bi zbirala svoje bralce na zabavne in poučne sestanke, ki naj bi se »po možnosti« vrstili vsako drugo so- boto ob osmih zvečer. Čitalnica je bila od- prta vsak dan od 7.30 do 21. ure, »in sicer vsakomur brez ozira na mišljenje in stan«.'* Mariborsko okrajno glavarstvo pa je delo- vanju čitalnice ugovarjalo, češ da je društvo z njo prekoračilo svoja od oblasti potrjena pravila. Zato je društvo moralo sklicati iz- redni občni zbor na dan 26. februarja 1910, na katerem so sprejeli predrugačena pravila, ka- terih 1. člen je vseboval dodatek, po kaite- Dr. Radoslav Plpuš, (1864—1928), pravnik, politik in pub. liclst, predsednik Bralnega in pevskega društva Ma- ribor, predsednik mariborske Slovenske čitalnice m predsednik mariborske Posojilnice rem je bil namen društva tudi »ustanavljati in izdrževati javne čitalnice, ljudske knjiž- nice in pevske zbore v Mariborskem politič- nem okraju«." Čitalnica na Studencih se je slabo obnesla. Odbornik prof. dr. Ljudevit Pivko je no- vembra 1911 odboru poročal, »da je v Stu- dencih zelo zapuščeno«.^ Ko so nato na XVIII. občnem zboru društva 21. decembra 1911 razpravljali o slabotnem društvenem de- lu, so spregovorili tudi o tem, da čitalnica na Studencih »vsled slabih tamkajšnjih raz- mer ni in ne bo mogla prospevati«. Zato je občni zbor sklenil, da bodo pisali Ciril-Me- todovi družbi v Ljubljano, »da vladajo v Studencih take razmere, da ni mogoče še nadalje vzdrževati Čitalnice. Družba naj od- piše društvu najemnino ter stanovanje da v najem«.^' |To pa je bil hkrati začetek konca Bralnega in pevskega društva Maribor. Trikrat so skli- cali izredni občni zbor (29. marca, 23. aprila in 14. maja 1912), ki naj bi odločil o razpu- stitvi društva, pa ni bü nikoli sklepčen. Po 196 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 zadnjem izrednem občnem zboru ni bilo — po knjigi zapisnikov — nobenih odborovih sej ali občnih zborov več. Bralno in pevsko društvo »Maribor« (takšno je bilo poslednje ime društva) se je menda kar potihoma raz- šlo, čeprav je bilo v popisih Slovenskega dru- štva v Mariboru za leti 1913 in 1914 še na- vedeno.^^ Članstvo se je vključilo v delo dru- gih slovenskih društev, zlasti Dramatičnega in Trgovskega, glede na svojo stanovsko pripadnost pa v Društvo jugoslovanskih že- lezničarjev in v Narodno strokovno zvejo, ki si je takrat v Mariboru osnovala podružnico. Slovensko delavsko bralno in pevsko dru- štvo Maribor je bilo očitno organizacija, ki naj bi združevala mariborske delavce slo- venskega rodu na tradicionalni rodoljubni osnovi. Izšla je v bistvu iz Slovanske čital- nice in bila njen adept. Ob ustanovitvi sta svojo vlogo skrbnika in duhovnega vodnika izpostavila tako slovenski liberalni kot ka- toliški tabor. Odsotnost socialnega programa v društvu in paternalističnd odnos slovenskih meščanskih politikov do njega sta kaj kmalu odvrnila predvsem tovarniške delavce. Skr- čenemu člansitvu je svoje mentorstvo ponu- dil liberalni tabor, saj je katoliški tabor de- lavstvu v Mariboru namenil druge organiza- cije. Bralno in pevsko društvo Maribor je svo- je delovanje v prvem desetletju našega sto- letja v Narodnem domu posvetilo predvsem družabnemu življenju — petju, tamburanju, gledališču in zabavnim prireditvam. Kljub temu, da bi društvo moralo po svojem na- menu predvsem skrbeti, da bi članstvo pre- biralo slovenske periodične publikacije in knjige in bi zato moralo vzdrževati knjižni- co, je to svojo nalogo opravljalo le skromno. Ko je težišče društvenega dela — gledališke predstave — leta 1909 prevzelo tedaj usta- novljeno Dramatično društvo, je društvo skušalo svojo čitalnico in knjižnico zasidrati na desnem bregu Drave, v delavskem pred- mestju. Edina resna akcija — javna sloven- ska čitalnica na Studencih — pa je po poldru- gem letu leta 1911 v narodnostno in razred- no sovražnem okolju spodletela. Ker so dru- ge društvene dejavnosti prevzela druga ta- krat ustanovljena slovenska društva v Mari- boru, je Bralno in pevsko društvo Maribor izgubilo smisel svojega obstoja; zato je še pred prvo svetovno vojsko prenehalo delo- vati. OPOMBE 1. Zapisnik odborove seje mariborske Slovan- ske čitalnice 12. julija 1884. — V: Zapisniki od- borovih sej in občnih zborov Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1884—1898. (Spravljeni so v Pokrajinskem arhivu Maribor.) — 2. Pipuš dr. R.: Stefan Skrbinšek. — Tabor, Maribor 7 (1926) 259, 14 XI., str. 2. — 3. Ustanovni zbor slovenskega »delavskega bralnega in pevskega društva« Ma- ribor. — S Gosp 28 (1894) 27, 5. VII., str. 1—2. — 4. Pravila »delavskega bralnega dn pevskega društva v Mariboru«. Maribor b. 1., str. 1. — 5. Gl. op. št. 2. — 6. Delavsko bralno in pevsko dru- štvo ... — S Gosp 30 (1896) 13, 26. III., str. 110. — 7. Mariborskemu razumništvu. — SN 30 (1897) 147, 2. VII., str. 3. — 8. SBL II, str. 353. — 9. Strmšek dr. Pavel: Dramatično društvo Mari- bor. — CZN 23 (1928) str. 1. 10. Zapisnik 2. odborove seje 7. januarja 1907. — V knjigi za- pisnikov Bralnega in pevskega društva Maribor, spravljeni v Pokrajinskem arhivu Maribor. — 11. Zapisnik 1. odborove seje 17. februarja 1908. — Gl. knjigo zapisnikov. — 12. Zapisnik XIV. občnega zbora 16. I. 1908. — Gl. knjigo zapisni- kov. — 13. Zapisnik 5. odborove seje 14. X. 1909. — Gl. knjigo zapisnikov. — 14. Zapisnik 2. od- borove seje 17. III. 1908. — 15. Zapisnik 1. odbo- rove seje 4. II. 1909. — 16. Gl. zabeležbo o 3. in 4. odborovi seji 1909 (koncept zapisnikov se je izgubil) v knjigi zapisnikov Bralnega in pevske- ga društva Maribor. — 17. Zapisnik 6. odborove seje 26. nov. 1909. — 18. Iz Studencev pri Mari- boru. — Narodni list, Celje 5 (1910) 6. 10. II., str. 5. — 19. Gl. rokopisni izvod starih pravni z do- datki, ohranjen v arhivu Bralnega in pevskega društva Maribor v Pokrajinskem arhivu Mari- bor. — 20. Zapisnik 4. odborove seje 10. nov. 1911. — 21. Zapisnik XVIII. občnega zbora 21. dec. ISll. — 22. Slovenska društva v Mariboru. — Mariborski slovenski koledar za leto 1913. Let- nik. I. Maribor 1912, b. p. — Slovenska društva v Mariboru. — Mariborski slovenski koledar za le- to 1914. Letnik II. Maribor 1913, str. 90.