upujmo vojne ONDE in NAMKE SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 10, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII |I LAUSCHE Bl RAD nZDELIL DENAR OD DAVKA VSA MESTA PO OHIO Javno blagajno se je nabralo do $100,000,000 preostanka, ker so bila mesta prikrajšana pri ieležu od prodajnega davka. ^ v - flumbus, O. — Guverner Lausche je začel svoj drugi f,adovanja s tem, da je naznanil svojo namero priporo-i'gislaturi, da razdeli med ohijska mesta in vasi večjo Preostanka od prodajnega davka. Tako dobe zdaj lo-felade $12,000,000 na leto, dočim bi bile upravičene do P 5,000 ali celo do $18,000,000. ameriški vojaki so pi v ječo, ker so ameriške, zaloge . — Vojaška sodnija je na 45 do 50 let ječe meriške vojake, ker so iblago iz vlakov, name-Jfia fronto. Predvsem so jcigarete ter jih proda-S, jancoski črni borzi. S velika pošiljka cigani$je bila namenjena ame-vojakom na fronto, je ne §• še predno je dosegla i je izpovedala neka pri- ia obsojenih vojakov so: lexander Fleming, Pvt. Nelson, Pvt. Davidson William Smith. Vsi ti vso ,ri 716. železniškem "ba-Vojaki so zaslužili v i noči po 100,000 fran-atvino cigaret, a skupaj je zaprtih 182 »i dva častnika, ki še ' Pred vojaško sodni jo. obtoženi tatvine ameri-log. Isinovi so včeraj liu svojo mater n0Hi Ana Miller je včeraj ilJl^* sv°j 81- rojstni dan a se" svojih štirih sinov in ,0f«|ružin- jSinovi so: Ray iter, bivši župan in načel-_^mokratov, Don Miller, ^" pravdnik, Jerry Miller, ni okrajni prosekutor in " Miller, odvetnik za e»H Oil Co. Dom Miller-nočMe v Defiance, O. ttaje gredo delat : 30 ko je sto-"traj iz hiŠ6) nag0v0ril ka_ že»sko. To, pravijo 1 Ponese smolo, va nevšečnost je pozdravila ?a guvernerja v tem, da je v svoji posesti krasno dr-J ™zino, pa brez šoferja rt0fi*a ključev od lepega avta se je našel nek reporter, ki je Columbus, je šel Frank s sopro. guvernerja potegnil do kapitola. Druga smola je bila ta, da ko je prišel čas za ustoličenje, pa niso mogli najti nikjer biblije, na katero naj bi prisegel in ki jo je njegova žena nalašč prinesla s seboj iz Clevelanda. Ko so obrnili ves Columbus, se je v zadnjem trenutku vendar pojavila založena biblija. Tretja smola je bila ta, da so odšli iz guvernerskega urada vsi uslužbenci in celo uslužbenka pri telefonski centrali v kapitolu je "aufkindala." Guvernerjev tajnik Lokar je moral naglo nabrati po raznih uradih nekaj deklet, da so opravljale službo začasno četrta smola je bila s stanova. j' niso mogli najti. K sreči njem. Ko .je dospel v nedeljo v go stanovat v hotel. Toda popoldne, zvečer in potem ponoči so prihajale cele procesije prijateljev in oboževateljev, da je izgle. dalo, da bosta morala biti vso noč pokonci, če se kam ne umakneta. Pa sta sklenila, da gresta spat v guvernerjevo stanovanje, ki jima je dano na razpolago. Ko sta pa prišla tje, sta videla, da še ni dospelo pohištvo za spalnico. K sreči sta dobila posteljo v sobi, ki je.določena za guvernerjeve goste. Edino, s čemer guverner Lau sche ni imel smole v Columbusu, je bila njegova suknja in klobuk. Oboje je namreč —pozabil že v Clevelandu. Drugače je bilo pa vse v najlepšem redu. Berlinski radio je včeraj poročal, da je zadela italijanskega kralja Emanuela kap. Nekatere depeše so že poročale, da je kralj umrl, toda pozneje se je te vesti zanikalo. Kralj je bil 75 let star v novembru. Depeša iz Rima je včeraj zanikala, da bi kralj umrl in tudi njegove bolezni ne omenja. -o—- Senator Burton je prišel te dni v Italijo Rim. — V soboto je dospel v Rim senator Harold H. Burton On in pa senator Tunnell sta določena, da preiščeta ameriške vojaške zaloge v Sredozemlju. -o—-- Iz raznih naselbin Milwaukee. — Dne 14. dec. je umrl po daljši bolezni Frank Stopar, star 64 let in rojen v Rečici ob Paki v Savinjski dolini, štajersko. V tem mestu je živel 42 let. Zapušča ženo, pet sinov (enega pri vojakih v Alaski), hčer in brata, v starem kraju pa več bratov in sester. — Dne 17. dec. je umrl John Jaklich, star 60 let in doma iz Prečne pri No vem mestu. Pred tremi leti ga je zadela kap in od takrat je bil invalid. Zapušča ženo, dva sinova (enega pri vojakih) in poročeno hčer. — Na bojišču v Evropi sta bila ranjena Pvt. Frank R. Faletich in Pvt. Frank V. Go-richar, Pfc. Aloysius Berce pa je bil ubit na zapadni fronti 18. nov. Presto, Pa. — Družina Pavel Subic je bila obveščena od vojnega departmenta, da je 21. nov. padel na zapadni fronti njen sin Joseph Subic, star 31 let. K vojakom je šel marca 1943 in preko morja je bil poslan prošlo po. mlad. Poleg staršev zapušča tri sestre in dva brata, od katerih je eden tudi na frontn Dragerton, Utah. — Dne 12. dec. je bil v Columbiji v rovu pri delu težko poškodovan Frank Mezek. Nahaja se v bolnišnici v Dragertonu. Materi bodo razočarani, j Ameriški ianki in cele jo se izkrcale 120 milj se-ker guv. Lausche ni verno od Manile. Glavni boj za Filipine je izvedel čistke . . Columbus, O.—številni demo. V Cl^lU* kratje, ki so bili v pondeljek tukaj pri ustoličen ju novega guvernerja Lauscheta in tudi oni, ki so doma ostali, pa enako s prvimi pričakujejo državno službo, bodo zelo razočarani. Lausche je namreč izjavil, da ne bo izvedel splošne "čistke," v kateri bi pometal iz uradov vse republikance ter na njih mesta postavil demokrate. Novi guverner je naznanil, da vsi državni uradniki, ki so služili pod guvernerjem Bricker-jem, naj ostanejo naprej v službi, razen če dobe posebno obver stilo, da so — izbacnjeni. Lausche je naročil svojim direktorjem, naj pronajdejo zmožnosti svojih uslužbencev in ob-drže one, ki so sposobni, ne gle-ne na njih politično prepričanje, "Toda pričakujem pa," je izjavil 55 .guverner države Ohio, "da bodo oni, ki bodo ostali, zvesti moji administraciji. Moje izkušnje kažejo ,da je najboljša vlada tedaj, če v$i uradniki in uslužbenci delajo samo za svoje delo in se ne vtičejo v druge stvari te aH one stranke." -o- Kampanja za desetice Guverner Lausche je določil dneve od 14. do 31. januarja za pobiranje desetič, ki se jih dene v sklad za pobijanje otroške paralize. Davčna mera bo ista Davčna mera v Clevelandu bo tudi za letos ista,, namreč $29.80 na vsakih tisoč dolarjev vrednosti posestva. Tako naznanja novi župan Tom Burke. Na važno sejo Društvo sv. (^irila in Metoda 191 KSKJ ima nocoj zelo važno sejo ob osmih. Prečitani bodo lanski računi in rešiti bo treba razne važne zadeve. Filipini, 10. jan. — Na tisoče čet ameriške 6. armade je vodil general MacArthur včeraj na otok Luzon, kjer jih je izkrcal na 15 milj dolgem obrežju v zalivu Lingayen. Čete, tanke, topništvo in drugo bttjno opremo je dopeljalo na Luzon 800 ladij. MacArthur je izkrcal svojo bojno silo 120 milj severno od Manile, ki je glavno mesto Filipinov. MacArthur bo od tukaj prodiral južno proti Manili. Kraj je jako pripraven za operacijo s tanki, zato jih je MacArthur tudi postavil na obrežje tako veliko število. Amerikanci so se izkrcali na obrežje na štirih točkah ter so imeli pri tem jako malo izgub. Obrežje so najprej obstreljevale bojne ladje in ga počistili bombniki, predno so se vsule na suho zemljo čete. Depeše poročajo, da je general MacArthur že odprl svoj glavni stan na Luzonu. Izkrcanje se je izvršilo ob 9:30 zjutraj v torek (to je 7:30 zvečer cleveland-ski čas). Ameriške čete so se pomaknile, glasom poročil, že daleč v notranjost od obrežja. Japonci niso pričakovali te invazije, zato so bile pri izkrcanju ameriške izgube zelo neznatne, se glasi poročilo direktno s Filipinov. Radio iz Tokia je še včeraj trdil, da morejo Amerikanci invadira-ti Luzon le z ogromnimi izgubami. Na otoku Luzon leži glavno mesto Filipinov, Manila. Dalje je tukaj trdnjava Coregidor in polotok Bataan, kjer so se pred tremi leti podale Japoncem zadnje ameriške čete na Filipinih. Ko je takrat general MacArthur zapuščal Filipine, je obljubil domačinom, da pride kmalu nazaj. No, zdaj je svojo obljubo izpolnil in prišel nazaj, da spodi Japonce s te važne postojanke. ' Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama Mrs. Frances Frankovič-Hri-bar iz 253 E. 60. St. je .prejela o dvojnega oddelka obvestilo, da je bil Pvt. Stanley R. Hribar 17. novembra 1944 ranjen v Nemčiji. Zadnje dni je pa prejela sporočilo, da mu gre zdravje na boljše. Mrs. Margaret Bizil iz 7219 Hecker Ave. sporoča, da sta se njena dvojčka Joseph in William vpisala v mornarico. V petek 12. januarja se bosta poslovila od žalostne matere in brata T/5 Franka, ki je sedaj na dopustu ter od štirih sester. To sta zadnja dva sinova, ki bosta odšla od hiše in zapustila mater. Na 13. jan. lanskega leta ji je umrl soprog Frank, na 31. julija 1944 je pa dal svoje mlado življenje za domovino nekje v Franciji sin Pvt. August. Dvojčkoma želimo vso srečo in pa zdrav povratek domov. M M H Mrs. Jennie Stanonik iz 6002 Japonci imajo svojo glavno bojno silo zbrano ha Luzonu. Boj za .Filipine se je pričel in se bo končal z ameriško zmago, o tem ni nobenega dvoma. IZ BOJNE FRONTE ZAPADNA FRONTA — Ameriške čete naskakujejo mesto La Roche, glavno bazo nemškega sunka v Belgijo. Naci-ji so začeli obstreljevati Strassbaurg in vedno Ibolj pritiskajo na Alzacijo. VZHODNA FRONTA — Rusi so že počistili polovico Budimpešte in so začeli oblegati Koinarom, mesto ob Donavi. 40 milj severno od Budimpešte. -o- Tiralice so izdane za 150 grških kolovodij Atene. —- Angleške čete, ki so počistile Atene, so zapodile uporne komuniste proti severu ter zasedle mesto Tebe, eno glavnih baz komunistov. Angleži v Tebah niso naleteli na posebno hud odpor. Atensko časopisje poroča, da je vlada izdala tiralice za aretacijo 1501 voditeljev upornih komunistov. Trije glavni kolovodje so že v rokah policije. V Atene se vrača zopet normalno življ enje. S cest pospravljajo ruševine civilne vojne. -o--— Ga niso prav nič ostrašili New Orleans. — Uradniki OPA so zagrozili nekemu motoristu, da mu bodo vzeli gazolin-ske kupone, ker je bil prijet radi prehitre vožnje. Motorist se jim je pa smejal v obraz, ker sploh nima kuponov. Njegov Dibble Ave. je prejela pismo od motor goni zmes petroleja in te-brata S/Sgt. Franka Klopčič iz kočine za čiščenje. Nemčije, da je bil odlikovan z -0—_ bronasto medaljo za pogum pred' Uradniki Zvona sovražnikom v vročem topni- Pevsko društvo Zvon ima za škem ognju. Frank je edini sin letos sledeči odbor: Predsednik Mr. in Mrs. Frank Klopčič iz Andrew Režin, podpredsednik 6002 Dibble Ave. in služi pod geJ Matt Zupančič, tajnik Sylvester neralom Pattonom v 3. armadi. ! Paulin, 9315 Easton Ave bla- Martm Martmšek, zdravnika dr. dospel na dopust iz južnega Pa cifika za 30 dni njen sin Joseph! John Hrvatin, S l/C. Doma bo ostal do 20. januarja. Pozdravlja vse svoje prijatelje tukaj in po daljnih frontah ter jim želi srečo in' zdravja. s* pa BB Cpl. Rudy Lokar, bivši urednik Glasa SDZ, je dobil časten odpust iz armade Strica Sama kjer je služil 14 mesecev in pol. Nazadnje je bil v Fort Benning, Ga. Zdaj stanuje na 6617 Schaefer Ave. Dobrodošel, Rudy! Anthony J. Perko ,dr. A. Skur, pevovodja Ivan Zorman. Sejo s0 vsako 4. nedeljo v mesecu ob desetih dopoldne v SND na 80. cesti. Pevske vaje so vsako sredo zvečer. V bolnišnici V Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Mildred Omahen iz 18903 Kil deer Ave. Prestala je operacijo na slepiču. Prijateljice jo lahko obiščejo od 2 do 3 popoldne ter od 7 do 8 zvečer. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 10, 1945 Jt "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 8 Wed., Jan. 10, 1945 Brali smo, da so na primer radi tega lansko poletje zažgali 120 hiš v Metliki. Ali mislite, da kmetu ne zavre kri, ne samo proti Nemcem, ampak tudi proti komunistom, ki izzivajo nemško maščevanje? Morda so šli ljudje v obrambi pred komunisti predaleč. Verjetno so napravili marsikako napako. Mogoče tudi velike pogreške. Naj se jih kaznuje, če so krivi. Toda sodbo naj izrekajo prava sodišča v urejeni Jugoslaviji — ne pa Mirko Kuhelj v Ameriki. Seveda bo treba preiskati tudi umore, ki so jih povzročili komunisti. Preiskati, kako so isti komunisti pomagali Nemcem, ko so ti okupirali Slovenijo. Bilo je to, predno sta se spopadla Hitler in Stalin. Ko je vdrl Nemec v Jugoslavijo sta bila namreč ruski komunizem in nemški nacizem še zaveznika. Dalje bo treba preiskati, kako so se slovenski komunisti bratili z Italijani po padcu Italije in skupaj morili slovenske kmete. Vse to pride na vrsto. Kako iščejo kolaboracionistov V našem listu smo že opozorili čitatelje, s kakšno vnemo iščejo na Francoskem tako imenovanih kolaboracionistov, ki so kakorkoli sodelovali z Nemci. V začetku je izgledalo, da bodo zaprli vsakega, kdor je zagovarjal Petaina. Tako bi večina naroda šlav ječo. Sedaj se je to navdušeno iskanje kolaboracionistov že precej uneslo. Iz poročil vidimo, da odločilni vladni možje uvidevajo, da ni mogoč noben red, če se "sumniči vsakega, da je z Nemci, kdor ni bil aktiven član odpornega gibanja. Proti prevelikim gorečnikom pri iskanju nemških sodelavcev je nastopil sedaj de Gaulle sam v francoski zbornici. Opravičeval je tiste, ki so bili za Petaina in vlado v Vichy-ju takole: "Kar se tiče žaloigre leta 1940 (to je takrat, ko je bila Francija od Nemcev premagana, so bile mnoge razlike v mišljenju. Jaz nisem šel V Vichy takrat, toda mnogi, ki so šli, sc verovali, da služijo tako svoji domovini. Bilo je mogoče imeti različno mnenje, kako se dela za svojo domovino." (N. Y. Times 28. dec.) Tisti tedaj, ki so šli za Petainovo vlado, proglašeno za kviz-linško ,so že oproščeni. Vendar so še težave. Notranji minister Tixier je tožil, da je zaprtih radi kolaboracije še 32,000 oseb, med takimi je mnogo čisto nedolžnih. Težava je zlasti v tem, da ni nikjer določeno, kdo je ko-laboracionist. Vsak sodnik sodi po svoje. Eden voditeljev odpora proti Nemcem, Francois Mauriac je zapisal, da se pravi iti pred sodnike pod sumom kolaboracije toliko kot staviti v loterijo. Eden je oproščen, drugi na smrt obsojen. Tako je bil obsojen na smrt znani žurnalist Henri Beraud. Pisal je v "Gruigoire" v času nemške okupacije članke proti demokraciji in proti Angležem. Mauriac pravi, da je Beraud pisal enake stvari že tudi pet let poprej, pa ni nikomur prišlo na misel ,da bi ga preganjal kot kolaboracionista. Bih pa so spet slučaji, da so sodniki osumljene oprostili, nahuj-skane množice pa so oproščene linčale. Francija je torej tipična slika razdivjane Evrope, ki je bila štiri leta pod nemškim vplivom in sedaj ne zna najti reda in prave mere. Pa je tudi značilen dokaz, kako se lahko najbolj nedolžne ljudi požene v smrt, če nekaj brezvestne-žev ne neha hujskati. Zakaj opozarjamo čitatelje na te spore, kdo je sodeloval z Nemci in kdo ne? Zato, da bi bilo vsakemu jasno, kako težko je to vprašanje in kako težko je izreči v tej stvari pravično sodbo. Med ameriškimi Slovenci je skupina ljudi, ki je neodgovorno in lahkomiselno metala okrog izraze kot izdajalci, kvizlingi. zločinci nad narodom in podobno, kadar je govorila o sporih v Jugoslaviji in Sloveniji. Ti ljudje so to delo zmerjanja in obrekovanja vršili oficielno v imenu SANSa. Noben jih ni klica! za sodnike. Sami so se vsilili in postavili. Dobro vedo, da pridejo sedaj iz Jugoslavije samo poročila in pisma, ki gredo skozi najstrožjo komunistično cenzuro in so torej vsa pobarvana s komunistično propagando, pa vendar sedajo kot Pilat na sodni stol in sodijo po teh poročilih. Vsak ve, da ne puste komunisti ali Titovi ljudje nobenega glasu iz Jugoslavije, ki bi pokazal drugo plat podobe, pa vendar hočejo soditi obtoženca, ki se ne more in ne sme braniti. Mi smo poudarjali in še podčrtavamo, da je ne samo neumno, ampak krivično metati kamenje v nekoga, ne da bi natanko vedeli zakaj. To blatenje časti lastnih krvnih bratov je silno lahko delo, pa tudi zelo — nečastno. Po doslej došlih ameriških poročilih je partizansko gibanje čisto v rokah komunistov. Tudi "Prosveta," ki se je vendar dovolj borila za partizane, mirno prizna: "Komunistične smernice Titovega gibanja so očitne in odprte." Kdor ne verjame, naj pogleda "Prosveto" dn£28. decembra na prvi strani. Tam bo to priznanje našel dobesedno. Sedaj se bo menda vendar nehal dvom, da je partizanstvo v krempljih komunizma, kakor smo mi vedno objektivno poročali. Če se tedaj kdo tam doma noče ukloniti komunizmu, ali je zato že izdajalec naroda? Ko slovenski kmet ni hote! s komunizmom, so ga partizani napadli. Tisoči kmetov so tako izgubili življenje. Kdo bi se čudil, da so se drugi organizirali za obrambo svojega življenja in svojega protikomuni-stičnega mišljenja. Ali je ta obramba sama na sebi kolabo-racija z Nemci? Po raznih poročilih sodeč je prišlo do težkih bojev med Slovenci. Uradna Titova poročila so večkrat oznanjala, kako so napadli takozvane domobrance in jih poklali. Vprašajmo se, kdo je te boje izval? Kmetje gotovo ne. Kdo je dalje partizane sploh postavil, da kmetom ukazujejo? Nihče jih ni izvolil, nihče izbral. Sami so se vsilili kot nasilniki. In če jih sedaj kdo ne uboga, zakaj naj bi bil zločinec nad narodom? Pri SANSu poreko: "To je revolucija!" Dobro, pa naj bo revolucija. Ali je kaj protizakonitega biti proti revoluciji? Ali mora slovenski kmet verjeti, da jc ta revolucija nekaj dobrega? Ali je dolžan, da se ukloni revoluciji in nasilju? In končno, kaj je nasprotnik, ki ga pobijajo partizani, izdal'? De Gaulle je priznal, da so tudi oni, ki so bili proti njemu in za Petaina verovali, da služijo tako svoji domovini. Zakaj ne bi pri-znali'tudi vsem Slovencem, da ima vsak pravico po svoje soditi, kaj je v pravo korist naroda? « Kmet je dalje videl, da so Nemci s strašno brezobzirnostjo požgali cele vasi, ker so partizani stikali tam okrog. BESEDA IZ NARODA H 1 ♦ ♦ *♦ '!■ 1111' Frances Kostenovi v spomin Umrla je. V najlepših letih se je poslovila od nas in odhitela v večnost. Sicer je bolehala nekaj mesecev in ni bilo za njeno bolezen upanja, da še kdaj ozdravi; toda kljub temu se nam zdi, da je kar nekam na hitro. Nismo mislili, da je tako pri koncu z njo in vendar je bilo.. Ko je ležala na mrtvaškem odru. se je na njenem obrazu videlo, da je veliko trpela, a tudi končno kljub trplenju vse srečna prestala; ni obupala ,ampak trpela prav po kristijansko. Pokojna Frances je bila doma iz Mekinj, župnije Stična na Dolenjskem, okrog četrt ure hoda do slavnega in častitljivega ci-sterejanskega hamostana, ki je avgusta 1936 slavil 800 letnico svojega obstanka. Večkrat v pogovorih se je pokojna spominjala stiškega samostana in bila kar ponosna, da je spadala v župnijo, katere sedež je bil v tem slavnem samostanu oo. ci-stercijancev. Ko sem se leta 1937 nahajal na obisku v stari domovini, me je naprosila, da obiščem njene starše tam v njeni rojstni vasi, Mekinjah, no in pa, da si ogledam stari sivi samostan. Svoj kraj je seveda zelo hvalila, zla sti pa samostan in ni v tem prav nič pretiravala. Ker sem bil že itak namenjen v Stično, da tam v samostanu obiščem v sluhu svetosti umrlega nadškofa Jegliča, sem obiskal v spremstvu dr. Trdana, tudi še stiskega opata dr. Avguštin Ko. stelca, ondotnega ž u p n i k a p. Bolcarja, ter bil nekaj časa gost postrežljivih stiskih menihov, so se tamkaj dobro spominjali Frančiške Meglič (njeno dekliško ime) in opat samost&na, dr. Kostelec, je naročil p. Bolcarju, da me osebno spremi na Fran-cin dom, kjer sta še čila in zdrava gospodarila njen oče in mati, ki so silno želeli, da bi Francko še kdaj videi. Res se je pokojna vedno menila in pripravljala, da bi šla še enkrat tja v Mekinje in prijazno Stično in sem staršem povedal, da pride. Zelo sta bila oba vesela te novice, ki se pa žal ni uresničila. Namesto v Stično je odhitela v večnost po plačilo. P'okojna Frances je bila verna in pa narodno zavedna Slovenka, ki se ni sramovala ne svojega katoliškega prepričanja in ne svoje narodnosti in je bila svojemu stanu primerno na-obražena. Sililo rada je čitala knjige in malo je menda slovenskih knjig, da bi jih ona ne prebrala. Kulturno in versko življenje samostana, ki je imelo velik vpliv na ondotno okolico, je imelo tudi velik vpliv na pokojno, da je bila značaj na v veri in narodnosti. Blagor ljudem, ki žive tako blizu take ustanove kot je stiski samostan, ki je res po pravici dika Dolenjske. No in pokojna je danes gotovo vese. la tistih dni,-ki jih jc preživela blizu tega samostanu. Versko in narodno zavedna je bila, pravim. Da. Njo ni bilo nikdar sram obleči slovensko narodno nošo, ki ji je izborno pri-stojala, ni je bilo sram iti v cer- kev; pri raznih društvih pa je bila aktivna prav povsod kjerkoli je bila ona članica, pa bilo to pri K. S. K. J. ali pri S. D. Z. pri S. ž Z pri dramskemu društvu in pa pri Jugoslovanskem kulturne mvrtu Tu je ona delala z veliko požrtvovalnostjo; bila je ena najbolj aktivnih delavcev za ta Jugoslovanski kulturni vrt; šla od hiše do hiše in nabirala prispevke, hodila na seje J. K. V. Tako daleč je bilo zanjo, ampak ona je prišla in delala. Kar je ona sprejela, to je tudi sigurno naredila točno. Ona ni bila v uradih pri društvenih in ne pri J. K. Vrtu le na papirju kot je to pri dostih v naVadi; ona je delala. Jugoslovanski kulturni vrt ji je dolžan dosti hvale1 in odbor J. K. Vrta se jo je tudi spomnil, ko je ležala na mrtvaškem odru. Na dramskem odru je ona če-sto nastopala v glavnih ulogah, katere je vselej dobro igrala. Pri Divjem lovcu. Majdo, v igri Za pravdo in srce Katarino, ter se v mnogih drugih igrah, velike uloge. Zdaj je ni več! Odšla je v večnost, kamor bomo šli vsi. Ni ji bilo dano več videti Stične; je pa danes veliko na boljšem, kot pa je to, ta sreča, da bi videla svojo drago Stično. Prav gotovo ne menja z nikomur od nas in tudi ne za vso Stično. Naj počiva v miru iri naj ji sveti večna luč. žalujočemu soprogu Franku in družini pa naše sožalje. Tajnik, Jugoslov. kulturnega vrta. Koncert in igra mladinskega zbora Pred štirimi leti je mladinski pevski zbor na Waterloo Rd. v Slovenskem delavskem domu igral igro "Zgubljeni raj." Navzočim je tako ugajala da so želeli, da bi jo zbor ponovil, ker so dotični želili, da bi jo videli tudi oni, ki jim iz katerega koli vzroka ni bilo mogoče priti takrat k predstavi. Toda žal takrat se ni moglo vstreči njih želji; ponovilo pa se jo bo dne 14. januarja, to bo drugo nedeljo v mesecu ob pol štirih popoldne. Pričeli bodo točno, kot napovedano. Igra sama traja nekaj nad dve uri in ker bo tudi koncert s petjem pod vodstvom Mrs. Alice Artelnčfeh, bo vsakemu feal, kdor se ne bo udeležil. Igra je polna burk in vsak se bo lahko nasmejal, če se ni še nikdar. Mr. John Steblaj jih uči igro in kjer je on zraven, vemo, da jo bodo otroci igrali tako naravno kot vselej. Torej, pridite v nedeljo popoldne ob štirih v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. in se poveselite z našo mladino. Vas vabi v imenu odbora, Ivan Kapelj. Da si prihraniš pranje perila Da si gospodinja prihrani pranje perila, četudi samo nekaj kosov, naj si pomaga s papirnatimi servijetami. Papirnate s^rvijete so tako poceni, da si s tem prihraniš na delu in pri milu. Daš jih lahko pa tudi vsakemu gostu, česar ti ne bo noben zameril. Novoletni spomini Hubbard Rd. — Kakor vse izgleda bo ta ena najbolj žalostnih in dolgočasnih zim, kar sem jih doživel v mojem življenju. Ostal sem sredi žametov kar sam kot še nikdar poprej. Sneg nas obsiplje, da je veselje dan na dan. Komaj si napravim steze do poslopij, pa že pade drugi in mu nisem kos ga odmetavat. Zima se je komaj pričela, to je od 21. do 31. decembra, pa sem že od-metal 59,999 kvadratnih čevljev snega. Zima bo pa trajala še na-daljnih 80 dni in če nas bodo zalagali s snegom tako kot so nas do sedaj, ga bom moral odmetat najmanj 539,991 kv. čevljev (če sem prav zraču-nal). To je nad pol milijona čevljev poleg vsega drugega dela in pisanja, če bom sploh še nadaljeval v novem letu s pisanjem, kajti to je moje prostovoljno delo, če hočem ali nočem. Ampak številna druga dela in pa sneg odmetavat v to sem pa prisiljen in to brez vseh ukazov, če bi mi kdo ukazal to delat, bi se morda uprl, a naravi se pa ne morem upret, ker je to nemogoče. Tako je, vidite, ta mlade, ki so dela zmožni, so pobrali v armado in nas stare kluke so pa doma pustili. Kot vse izgleda bodo to deželo s tujim svetom zamenjali. Naše fante pošiljajo v tuje dežele, da jih tam tuji narodi pobijajo in v to deželo pa dobivamo vsakovrstno navlako. Ljudje se ne bodo nikdar spametovali. Bolj ko jim kdo laže, bolj mu verjamejo, bolj mu gredo na roke, da jih lažje zvleče na led. Kot se nekaj sliši, delajo mogočnjaki 20 letno pogodbo med seboj, da vojne prej ne bo. Gotovo si mislijo, da je prej ne more biti, kajti kot izgleda bodo vse pomorili in razdejali i^n da bo ta zarod, ki sedaj prihaja na svet, ravno prav prišel čez dvajset let. Tako je bilo po zadnji vojni, ko so bili napravili odmor do sedanje vojne. Torej matere, ki vzgajate svoje otroke za drugo vojno se le jokajte sedaj, kajti pozneje bo prepozno, k£r ne bo hasnilo prav nič. Ljudje so pač tako brezbrižni, da se ne brigajo, kaj bo jutri, da je le danes. Zadosti je bilo povedane resnice, a vse zaman. Torej usodo leta 1945 imajo v rokah veliki trije in nihče jim ne more nič. Oni bodo delali po svoje, ker imajo vso inoč v roki. Ljudstvo jim jo je izročilo in jamranje sedaj prav nič ne pomaga. Nad našo deželo se bodo privalili še bolj emni oblaki kot so bili v preteklem letu. Minili so prazniki in stopili smo v novo leto. Moji dobri sosedje me tudi letos niso pozabili. Obdarili so me z dragocenimi darili, kar moram pripoznat. Najlepša jim hvala. Darila sem prejel tudi prav iz zapadne strani Cleve-landa od sorodnice Tončke v obliki pomaranč, ki so bile kaj okusne. Prav lepa hvala, Ton-ika, ki si se me spomnila. Odkritosrčno povem, da vrnil ne bom nič, kajti le na ta način sem na boljšem, ko nič ne vrnem. Tudi naši iz Norwooda so se me spomnili. Tone je bil postavil pred me en zaboj tistega, ki pravijo, da nosi 7% v sebi. Prav vse bo polagoma prav prišlo. Letos sem dobival le iaka darila, ju jih je treba hitro spraviti izpod rok. Spodnjega perila, ovratnic in kaj podobnega nisem dobil nič, ker že vsi vedo, da sem s tem založen za vse moje življenje. Torej vsem najlepša hvala in 'me nikar tudi v bodoče ne pozabite, kajti s tem mi pomagate do boljšega in veselejšega življenja. Saj dolgo itak ne bom več, naj vsaj dokler sem, malo veselejše živim, sicer sem pa že obupal nad tem svetom, ker ga ni nič več dosti prida, kajti kar naprej me obklada z novim in bolj napornim delom. Tudi naši sosedje, Burjevi, ki pa žive v Clevelandu, so v največjih zametih na vso sapo sem prihiteli, da so odprli svoj hram in me za božične praznike obdarili. Prav lepa hvala jim. Volitve na našem Hubbardu bodo v teh vojnih časih kar zaostale. Vse se je nekam zničilo in nobene živahnosti ni več. Saj je pa tudi biti ne more. Naš 'purger-majster" Stro-jin se dosti ne zanima za ponovno izvolitev županom. Pa mu ni zamere, saj za tako plačo in šast kot jo je vžival, se ne izplača biti župan. Torej bomo v tem letu brez odbornikov, le poročevalec bo še ostal. Torej sedaj lahko vidite, da res ni nobenega zanimanja in živahnosti več na tem svetu. 1 Ko bo prišla pomlad, ne bo nikogar, da bi za plug prijel. Njive bodo ostale prazne in zapuščene in se bodo žalostno ozirale po tistih pridnih rokah, ki so jih prej obdelovale. Mnogi farmarji so imeli do 50 glav živine, vzeli so jim sinove v vojsko n prenehati bodo morali, kajti s tistimi Jamajčani si ne bodo dosti pomagali in kdo bi jih pa tudi imel pri hiši. Vidite, takole so našo nekdaj lepo deželo spravili v nič. Kdo je to napravil po večini vemo in kdor pa še ne ve, bo pa v doglednem času spregledal. Prejel sem tudi pishio od Mr. Moharja iz daljne Montane. On je rojakom v Clevelandu dobro poznan. Mr. Mohar bi bil rad od mene kupil register in računski stroj, ker je njegov sin tam tudi S berski biznes. Ker j mož, zato bi bil raj' domačega človeka 1 1 ca, ko je bral v A® 1 movini, da imam jazjmnski prodaj, kajti tudi o naročnik Ameriške sem rek in rad prebira Hubbioku vet vice, ki so mu v veli ter g; in priporoča, da bi sje dalj« ljeval. Saj je tudi (teem os veliko pisal za ta čla," je c se stari naročniki Š4ng. "Zg bro spominjamo. 1kal sv< hvala vam, Mr. Mol in g]< klonjenost in me ofoiodnik dar se boste kaj mubil lahk velandu. i za st Na dopustu pri s'a v šta ših na Dock Rd. stP® pred la Matevž MaukotoŽKa' ki Doma sta bila same oprt Doma sta bilapištoli 1 ]f]e pri i dni. čeva Louis in Stan bard Rd. Druge P' mi pa niso znane vrnili tja, kamor jil'| zahteva. z maji n trude ,ištoli iz 1; pote oglavni Klanje ščetincev 'inikom jih se je tudi že Pištolam krvavice sem jedel a\ Rd., katere so bile. Ali pri Matevž Maukot>dragoc čem pa, da zna M§ veg ^ dobre krvavice na! letom jih je kar veselje Jtaprosi1 se bo sedaj kar na<|kov za teh krajih. Kot vif^ vsod zredili take ščj g potegnejo do šest s' to so vam že kar ^ Pri nas ravno ni^tfnan sreče, da bi naši to? nili na vagi da, da za ser sovra ivina r im U2 Vse ^ je 1 V-1 mi g enkrat st izroč; lačni. Saj mene »',i0 datj sedaj razganjajo, P*v do dobra najedel » kaj še bo. (Dalje na 2. stf svoj< napis nevesl Imenik društev in zastopnikov za redno ferenco SND na St. Clair Ave. a, na l ■----&di prg Društvo: Zastopnik da ne 1. Brooklyn, št. 135 SNPJ .................. Karl SamaP'ia razp 2. Cankarjeva ustanova ..........................................skrbi 3. Carniola Hive, št. 498 T. M.....:..... Frances Tajil}ant 4. Carniola Tent, št. 1288 T. M......... Felix Strutftatere : 5. Cleveland, št. 23 ZSZ .................... Anton Grud' Prive 6. Cleveland, št. 126 SNPJ ............... John Gabr<|t teles 7. Clev. Slovenci, št. 14 SDZ ..................................,n ne : 8. Concordians, št. 185 SNPJ ............................. znate; 9. Comrades, št. 566 SNPJ ................ Dani Fifolt Ua. y 10. Danica, št. 11 SDZ .......................... Josephine Ctakih '.I. Dosluženci ...................................... Frank Wir^tavi, n 12. Enakopravnost ............................... John Renkomu po' 13. France Prešeren, št. 17 SDZ .......... j0hn Zalar irJU; 2 14. Glas clev. delavcev, št. 9 SDZ...... Frank CesB>|lo vel Andy Chatfpo p; 15. Godba Bled ..........................................................-ojem i 16. Ilirska vila, št. 173 ABZ ................ Frank SegU1* šalji 17. Ivan Cankar .................................. .....................| opra\ 18. Jugoslav Camp, št. 293 WOW ...... William Ca'1 prva 19. Jutranja zvezda, št. 137 ABZ ........ Mary Brada' Pas z 20. Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ ...... Frank Fabi»l> da t 21. Kranj ................................................ Frank Fend'0- Te 22. Lipa, št. 129 SNPJ .......................... Joseph TreW(>S tel Anthony MJ kjer 23. Ložka Dolina ............................ John Znidaritonja 24. Lunder-Adamič, št. 28 SNPJ ........ Joseph Birk jahai 25. Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ Josephine 5^emstl 26. Napredni Slovenci, št. 5 SDZ ........ Matt DebeV*108^ t 27. Naprej, št. 5 SNPJ ......................... Joseph SkuKni je 1 28. Novi dom, št. 7 SDZ ........................ Krist Stokel* ca»t 29. Pevski zbor Abraševič .................... Mrs. Basicli 30. Pečlarski klub .............................. Ludvig Med''otl Le 31. Progresivne Slovenke, krožek 2 Cecilia Subc1®6 je 32. Ribnica, št. 12 SDZ ........................ Andy Sadai'1 -ie b: 33. Slovan, št. 3 SDZ ............................ Frank Laurif 34. Slovenec, št. 1 SDZ ........................ Frank Zorid® mor 35. Slovenska narodna čitalnica .......... Jack Ambro^' 36. Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ.. Ivanka Shif>fali r 37. Socialistični klub št. 27 .................. Leonard Pol)itamI 38. Socialistični pevski zbor Zarja ...... Frank Koka'a sko 39. Spartans, št. 576 SNPJ .................. Ann Opeka ,fa^lnc 40. Srca Marije (staro) ........................ Mary Stand*1 Arp 41. Sv. Anna, št. 4 SDZ ....................... Anna Erbe^m )3r 42. Sv. Janeza Krstnika, št. 37 ABZ .... Joseph Oko^ardy- 43. Srca Jezusovega .............................. Andy TekaUc?da r 44. Sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ .........................>0 ra 45. Sv. Vida, št. 25 KSKJ .................... John Melle h j"® 1 46. St. Clair Grove, št. 98 WC ............ Josephine ^ lo 47. Svobod. Slovenke, št. 2 SDZ .......... Nežka Kalafasj° ifMoj 1 lil po iela p Isti r .! je 1< tu mi 48. Tabor, št. 139 SNPJ ........................ Andrej Mar«; 49. Triglav .......................................... ................. 50. Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ ....... Frank PenC^ 51. Geo. Washington, št. 180 ABZ ....................... 52. Martha Washington, št. 38 SDZ ..................... 53. Washington, št. 32 ZSZ .................. Frank Fende1 54. Clairwoods, št. 40 SDZ .........................................fapro ce } •ji se m 55. Glasbena Matica .......................... Frank Pluth 56. Pevski zbor Sloga .......................... Joseph Udo^' AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 10, 1945 Junaštvo in zvestoba idil [erj raji ca i A® jazbvinski roman iz časov francoske revolucije. li o: _ ikesem rekel, da sta dve, vo. Krenil sem torej na drugo ubbioku vedno bolje kot veli,- ter ga prosil, naj bi sje dalje. di dsem osedlal svojega a č!a," je dalje pripove-:i š*ng. "Zgolj iz navade Itkal svoji pištoli v VloM in glej, obema je : ofnodnik v prašnici, in mubil lahko prisegel, da t za strel. Vprašal • g,a v štali, in priznal gtJje pred uro spodil iz ;otc-ka, ki je iztikal pri ^Jli opravi. Preiskal (ijaPištoli natančneje ter ullfje pri obeh prožnica z majcenim drvcem. e P e H trudom sem drvci jib izpraznil in na- 1; potem sem ji za- oglavnik dobro nasu- ev|nikom. 'Gospod, ta Pištolami mi ne dopa- iel al hlapec. 'Ali imate Ali nosite s sabo kot'dragocenosti? Ceste več tako varne ka- "al letom. Svetoval bi e •I'saprosite pni županu »a%ov za spremstvo.' \;>i'il sem, da ne vem, i S na kar moj oče po *di prav nič ne misli. n>J da ne bi imel potrebama razpolago, zato pri-» skrbno v svilen pas rafiljante svoje rajne uifltatere si otel ob poža-'u : Priveži pas pod oble brek telesu, da se na no-—n »e zgubi; zakaj .....' znaten del rešenega »ltija. v slučaju potre-; O takih dragih kamenov irftavi, ne da bi jih pro-komu povsem zanesljive-•ir irJU; zakaj njih vred-siiitelo velika. In to je pr-amivno pismo, ki ga pi-—•ojem življenju." Tako guli šaljivo sklenila teh ' opravilnih vrstic, prva misel je -bila tda' pas z briljanti. Toda bl4» da bi jo to neprijet-ncJfp- Tedaj sem ga za-•eb^g telesa in stopil na kjer je hlapec držal pot in dirjal dobršen kos naprej. "Tedaj mi je mahoma, ne vem kako, prišel na misel mož, ki sem ga bil dan poprej videl pri kovačnici, in zdaj sem se tudi spomnil, da je bil od tiste tolpe ,ki je bila zažgala Val-douleur. Ležal je ranjen na grajskem dvoru, in jaz sem ga nesel ven, da ni zgorel. Ali mi je morda nastavljena zaseda? Nehotoma sem segel po pištolah in napel petelina. Tesno mi je prihajajo, in premišljal sem, ali ne bi jahal nazaj do razpotja in krenil na desno cesto. Cisto nič se nisem spomiminjal, da bi bil dan poprej šel skozi ako sotesko, v kakršni sem bil zdaj. Mesec je prav kar zopet posvetil izza oblakov ter mi pokazal, da pot drži v gosto borovje. Tudi takega gozda se nisem spominjal. Zmolil sem. otroško molitvico, ki me jo je mati naučila, k angelu varihu, ter sem hotel konja obrniti. "Tu je zablisnil neposredno pred menoj iz grma ogenj puške; kroglja mi je vrgla klobuk glave; konj se mi je vzpel, da sem se le težko držal v sedlu; in tisti hip mi je mlad človek zagrabil vajeti. Potegnem pištolo iz oglavnika in krik-nem: "Pusti, ali pa te ustrelim!" "Le streljaj!" se je na-padavec rogal. Tedaj sem sprožil; zaklel je in se zgrudil. Zdaj sem izpodbodel konja ter skušal uiti iz soteske. A z desne in leve ob poti so se zabliska-li streli; moja žival je zadeta padla ter mi v padcu zmečkala desno nogo, da se mi je od bolečine omotica delala. Hip pozneje me je zadel udarec na glavo, da se mi je stemnilo pred očmi. "Ko sem se zopet ovedel, sem ležal v nizki izbi na slamnjači in star ovčar in njegova žena sta se ukvarjala z menoj. Noga me je strašno bolela; vrhu tega sem v glavi, oviti z grobim platnom, čutil topo bolečino. Zena me je potolažila in rekla: "Kost je zlomljena; toda moj mož ume to bolje ko kakšen zdravnik. Le pustite, da vam nogo uravna in dene v deske; v šestih tednih boste zopet lahko' poskočili in zaplesali. A lepo pri miru morate ostati, sicer se bo rana na glavi vkljub hladilnim zeliščem vnela." "Da, da, hudo so vas zdelali, mladi gospod!" je dejal ovčar, med tem ko mi je stavil nogo v deske ."Ali so mislili, da ste mrtev, ali pa jih je splašil moj krik, ko sem na streljanje pri- NOVOLETNI SPOMINI (Nadaljevanje z 2 strani) Našim sem tudi že naročil, da kadar bodo pri nas koline, da morajo najmanj sto krvavic zame prihranit in ker sem precej obširen čez pas, upam, da jih bom lahko pospravil pod streho, Bog žegnaj, kaj ne. Na naši tanovi peči fn v novo pobarvani kleti se kuha in peče, da je kar veselje. Saj je pa tudi to edino moje veselje, ko se sprehajam iz mojega urada tja do furneza in k peči, kjer se dele tiste nebeške dobrote. No, saj se je pa tudi treba vse leto ubijati zanje. Zdaj se bomo spravili pa k Perparju na klanje. Tam bo pa Jerry Strojin za klavca, vsaj tako'so mi povedali, saj je pa Jerry tudi res izvrsten klavec in je pravi mojster v tem poslu. Tam p^ seveda, če me bodo povabili, je pa še posebno prijetno, ampak mene se navadno ogibljejo za k takemu delu, ker vedo, da ni do-sti z mano.. Za rep in pa za kozarec že še primem, a za kaj drugega pa ne dosti. Dokler so bili Peterlinovi v naši vasi, mio se tudi tam vselej kaj prijazno imeli. A dobri zlati ča-so minili za nas in odšli za vedno. Tako je sedaj, da človek ne ve ali bi pisal žalostno ili veselo, pa saj kar v eno naprej jokat se pa tudi ne izpla- delo. Saj ni to edina moja skrb — pisanje, ampak jih je še na stotine drugih. Z dobro voljo pa sem vse zdržal. Tisti, ki za javnost pišejo, že vedo, da če človek ni v dobrem razpoloženju, da tudi pisal ne bo, to se reče, privatno, brez vsake obveznosti. Sedem let v pisanju sem že prekoračil in prav sigurno vem, da jih sedem ne bom več predihal, nikar pa da bi še za javnost pisal. Torej sedem let nisem doživel nobene javne kritike, razen ene, kar se je pa kar lepo zlepa razšlo, hvala Bogu. Vsak smo malo potrpeli, pa je šlo brez vseh nadaljnih debat. In tako bi svet moral biti, pa bi ne bilo nobenega pobijanja in nobene morije. Saj smo vendar le od danes do jutri, kot kaplje na veji. Zakaj bi se prejedali, ko smo pa vsi smrtniki. Dobil sem nekaj javnih pohval, več pismenih in še več pa ustmenih in seveda vse to mi je dajalo pogum za nadalj-lio dopisovanje. Bili pa so vmes pa tudi taki, ki so kritizirali in tudi to mi je dajalo pogum, ker sem vdel, tla so razni mišljeniki, ki se zanimajo za moje dopise. Upam, da nisem nikdar zapisal kaj takega, kar ni bilo res, če sem pa kdaj zapisal, da komu ni bilo po volji, naj si pa dotičnik kar sam sebi pripiše, saj nisem nikdar nikogar silil, da naj bere moje dopise. Vsakemu prosta vo- lje. Kot se mi dozdeva in če bom še kaj pisal, bodo dopisi vedno bolj žalostni, ker sem pač v takem položaju, da ve-J selega ne morem pisati. Sneg pada kar naprej brez vsake-j ga premisleka, da se ne moremo nikamor ganiti in smo kot v kakem zakletem gradu. Blagor ljudem, ki so v mestu in žive mirno in boljše .življenje, kot pa samotarski ljudje, kateri so odvisni sami od sebe in pa od narave. Danes, ko to pišem, je novo leto in najbolj žalostno kar jih je še bilo v mojem življenju. Pozdravljeni, Frank Leskovic. -o- Svarilo pred navalom na bencinske črpalke Washington. Vojni administrator za petrolej, Harold L. Ickes, je izjavil, da je bilo pomanjkanje bencina ,ki je zavladalo v Washingtonu čisto umetnega značaja, ker je bilo povzročeno "po napačnih vesteh o pomanjkanju bencina, ki so imele kot posledico splošni naval kon-zumentov na bencinske črpalke." Svaril je ljudi v drugih mestih naj se ne dado begati in naj se čuvajo takih navalov, ki povzročajo le "zmešnjavo v rednem dobavi j an ju bencina in motenje prometa." (OWI). -o- Kupujte vojne bonde! MALI OGLASI ča in če bi pa kaj pomagalo, pa bi se jokal. Dal bi svoje'lja staro življenje, če bi mogel! svojemu bližnjemu na bojnem našim urednikom, ker so ved- Kdo je našel? V pondeljek večer je bilo iz- Hvalo pa moram izreči tudi »hijeno na Norwood Rd. med Carl Ave. m iSt. Clair samopoj- polju življenje rešit. Samo pomislimo, koliko bilijonov bodo potrošili, za ta mlade pobit . . . To je moj prvi dopis v letu 1945 in začetek osmega leta moje poročevalske službe. Nikdar bi si ne bil mislil, da bom toliko časa vztrajal, pa sem, čeprav je to precej naporno no in točno, v teh dolgih letih, priobčali moje številne dopi>-se, katerih res ni bilo malo. Lahko rečem, da v slovenski javnosti jih je jako malo ali nič, ki bi bili vztrajni v dopisovanju toliko let kot sem bil jaz. Toda nič zato, saj sem pri tem imel tudi svoje vese- no pero Schaefer Lifetime, ru-jave barve z belimi programi. Nagrado dobi kdor ga prinese nazaj Miss Louise Koren, 1192 Norwood Rd. Stanovanje se odda Odda se 3 sobe zgorej za majhno družino. Vprašajte na 1257 E. 60. St. (10) da^onja za uzdo. Ali naj i hitel zraven. Zdaj pa ubogajte, rk Jaham k županu zah/ flfremstva za pot? Toda ev(flosti bi imel s tem! Pa uKni Je to zdelo nevredno cel* častnika. Tedaj sem ch Sedlo in oddirjal iz me- ed',oti Lardy ju. bdse Je bil že bolj nagnil, ar{ -ie bilo ljubo. Če sem urlnoči dospeti le v Arpa-ric'a moi"al konjička dobro rt)!' *Jo Lardy j a se vije if,•mali reki Juini, ob kate->0ljptampes; potem pa gre kal« skoz gozde in precej a najino v dolino reke Or- 10,iii Arpajonu. s2|m prijezdil do kovačni-:0i'ijardyju, se je začelo no-allcOda mesec je svetil, in ...iso ravno zakrivali obla- e 5:1 *®e oster jesenski gce bilo dovolj svetlo. Pol laIjVasjo sem dospel na raz-irC)Moj kostanjevec je mir-. - J1' P° Poti, ki se je tudi iCfie!a Prava; saj se je mo-...-•Jstl na konjev instinkt, J Je le enkrat šel po podetu mi je kakor slučajno naproti mož, ki mi je za-tli ce hočem v Arpajon? o48e m°ram držati na le- kar pravi moja stara, in bodite lepo tiho, da se ne pritakne vročica, pa bo vse dobro." "Mislim, da so mi dali nato kako uspavalno pijačo, zakaj nič se ne spominjam, kaj se je godilo tisti dan in naslednje dni. Ko sem se zopet bolje zavedel, naravno da sem z največjo skrbjo mislil na tebe in Marto. Pas z dragocenostmi je bil k sreči otet; ko sem tipal zavoljo njega, se je starka namuznila in smehljaje pokimila. "Čvrst lek mora biti tu notri," je dejala, "sicer bi vas bili lopovi spravili na oni svet Ali vam je to dala mati ali ljubica?" Priznal sem, da imam to od ne-vste, ter sem vprašal papirja in peresa, da bi pisal v Etam pes in tebi. Zakaj ko so bili briljanti oteti, si me skrbel le ti in načrt za kraljičin beg. Naciji zapuščajo Greenlandijo. — Trik rat so že poskusili Nemci, da bi obnovili ali vzpostavili tam svojo vremensko opazovalnico, a vselej so jim to preprečili U. S. obrežni stražniki. Te svoje poskuse so bili Nemci napravili v času od juliju do oktobra. Na sliki je videti obrežne stražnike, ki preiskujejo nemško zapuščino municije, orožja in drugega materiala. . > (Dalje prihodnjič) see you at sail Trojna kolizija vlakov blizu Washington, D. C.— Dve milji južno od glavnega mesta sta 'najprej trčila dda tovarna vlaka in da je bila nesreča še bolj popolna, je pridrvel nato še osebni vlak in se zaletčl v oba že prej pre vrnjena vlaka. En strojevodja je bil ubit, 12 oseb pa je bilo ranjenih. PELO BOBUO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Lathe operatorji Tool Makers in Tool mašinisti Arc Velderji Nočno delo Visoka plača od ure in bonus za nočno delo The Yoder Co. 5500 Walworth Ave. 2 cesti južno od Lorain blizu W. 53. ceste (11) Belo dobi Starejša ženska dobi delo, da bi pazila na 5 let starega dečka. Zglasite se pri Mrs. Blanc na 13700 Aspinwall Ave. tel. MU 8096. . (11) Za čiščenje Sprejme se ženska za čiščenje enkrat na teden. $5 na dan. Zglasite se. na 478 E. 152 St. (9) ženske za čiščenje poslopja v mestu ponoči Visoka plača od ure Prijetno delo Lahko dosegljivo Empire Building East 11. St. in Walnut 2. cesta od Euclid (10) MALI OGLASI GARANTIRAMO! Popravljamo ves vrste pralne stroje. Vse delo garantirano. Pokličite ENdicott 0768. (9) Tool & Die Makers Delo na benču na cavity in Impression Dies Plača od ure in overtime Mašinisti za vsa dela Jig & Fixture Work Plača od ure in overtime Turret Lathe operatorji na No. 4 in No. 5 Warner & Swasse Machine Delo od kosa Zglasite se pri Steel Improvement & Forge Company 970 E. 64. St. __(0) ženska za čiščenje POLN ČAS PLAČA Zglasite se v 5. nad. Employment office ■•v- ■ SifiNSriSL Wm. Taylor Son & Co, (9) Tovarniški delavci PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI Delavci za splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime J & L Steel Barrel Co. 8806 Crane Ave. Stanovanje v najem Odda se 5 sob in kopalnica na 5409 Stanard Ave. Vprašajte na 5407 Stanard Ave. ali pokličite HE 2713. (8) En blok južno od Union (11) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5461 21601 Westport Ave. (x) ženske za pomivanje posode Podnevi ali ponoči $100 na mesec ter čas in pol za čez uro Hrana in uniforma zastonj Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. (11) Hiša naprodaj Proda* se hiša 6 sob, 3 garaže, vse v dobrem stanju; nahaja se v Colinwoodu. Za podrobnosti pokličite GArfield 9713. (9) Lepa prilika _MALI OGLASI Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Delo išče Pridna ženska bi rada dobila hišno delo pri dobrih slovenskih ljudeh. Mary Hrovat, 1647 E. (10) Ker odpotujem na jug prodam; 73. St., Cleveland, O hišo za 2 družini, v izvrstnem stanju, lepi dohodki 3 sobe in kopalnica tudi na 3. nadstropju; 2 vhoda. Nahaja se na Able-white cesti, blizu Eddy Rd. Pokličite MU 5808. (9) Ohijska vina! Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 Si Clair Ave. EN 7215. Prodajamo na debelo in drobno . Joseph J. Smole, Jr. 6112 Glass Ave. __(W„ S-x) KADAR vaša električna lede. niča potrebuje popravila, pokličite Franks Refrigeration Service 15523 Saranac Rd. Tel. GLenville 4627. (Mo., Wed., Fri. — 50) GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. vam vsak dan prinaia v hišo AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki ie ni narofen nanjo AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 10, 1045 On ni med potjo na nobenega človeka naletel, ker pravilno rečeno, ni nobeden tam nič za opraviti imel. Ko se je pričel približevati rovu, je pričel počasneje hoditi. Njegova bojazen se je umaknila dvomljivosti. Njegov pohlep pa je stremi! samo po krvi. Ko je dospel do Samovega rova, se je vlegel na prežo. Bilo je naokoli toliko svitlo, da se je precej daleč videlo. Po kratkem času, pa se je že pričela bližati neka postava. Jozua se stresne. To mora biči oni, ki ga tukaj pričakujem. Kdo drugi pa bi se sedaj približeval v ti uri Samovemu rovu? Prav počasi se je približevala postava proti rovu, neslute-ča, da jo kdo opazuje. Bil je starec v sivosrebrnem plašču. Jozua je ves razburjen pričel na postavo streljati. Ko pa se je smodnikov dim porazgubil, zagleda Jozua, ko se je vzdignil, da ona postava še vedno tam stoji. Sedaj ustreli znova na njo, in se v tem trenutku tudi že za nekaj korakov nazaj pomakne, kot da se ga je zopet oprijela prešnja bojazen in ker je le hotel za vsako ceno ono postavo zadeti, je streljal brez prenehanja dalje. Potem pa se je on zaokrenil nazaj brez, da bi čaikal na vspeh njegovega streljanja, in bil je px-ipravljen za beg. On je krčevito držal srebrni CLEVELAND ORCHESTRA FRITZ REINER, dirigent SEVERANCE DVORANA Čet. 11. jan. 8:30 Sob. 13. jan. 8:30 VES RUSKI PROGRAM Vstopnice: Severance Hall. CE 7300 OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. Slst St. as 2730. d STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v t&kih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 428 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed-x) samokres. Oziral se plaho na vse strani, ker bal se je, da ga bo ona postava zopet zasledovala — v svoji strašni razburjenosti jo ni videl več, in sedaj jo zopet odkuri z vso naglico. Ko je tako nekaj časa nazaj hitel, zagleda trenutno pred seboj dva moža, ki sta mu z rokami namigavala. Jozua se je nahajal v hipni jlaznosti. On je imel se en naboj v samokresu in je še tega izstrelil na ona dva nasproti idoča moža, nato pa zavije s po-a, da bi mogel nemoteno nada-jevati svoj beg. Vendar pa sta se ona dva moža podala za njim. Stari Braddock in Willy sta bila. Ona dva sta zaslišala stre-e in sta hitela proti oni smeri. Medtem ko je Jozua zadnji naboj izstrelil na nju, brez da bi koga zadel, hiti nazaj na Wilson Castle. Tam na oni strani se je prav gotovo zgodila nesreča, Mr. Braddock," reče stari Willy, "jaz sem naštel pet strelov. Sir Jozua je prav gotovo zadel kakega človeka in ga mogoče do smrti ranil." "On gre sedaj na Wilson Castle nazaj," pripomni Mr. Braddock, "poj diva pogledat, mogoče zamoreva nesrečniku kaj po magati. "Odmev strelov je prihajal od Samovega rova, častiti," pripomni Willy, "tja se morava podati!" Oba moža se podata sedaj tje proti oni smeri, ki jo je Willy označil. Bilo je precej svitlo. Abraham Braddock je bil še vedno zatopljen z mislimi v. sključeno Jozuatovo postavo — vzbudile so se mu v njegovi duši zadnje besede umirajočega Želišč-nega Joeta. On je še vedno videl roparskega človeka s srebrni msamokresom pred seboj in misli na mogočnost so starega dušnega pastirja strašno mučile. "Tam se je prav gotovo zgodila nesreča, častiti, moja slutnja me ne goljufa," reče Willy, "jaz se bojim, midva bova našla tam. gotovo kakega mrtveca ,ali težko ranjenega človeka." On je hitel naprej in se približal Samovemu rovu. Sedaj je pričel naokoli njega preiskovati. "Ali kaj vidite, Willy?" vpraša Mr. Braddock, ki se je sedaj tudi rovu približal. Pričela sta prav resno preiskovati vsenaokoli. "Tukaj, tukaj — poglejte sem, častiti!" zavpije trenutno stari Willy in poklekne. On je kazal na neki peščeni prostor. "Kaj pa ste našli, Willy?" vpraša Mr. Braddock stopivši bliže. "To je kri!" pripoveduje Willy, "to so sveže kaplje krvi!" "Ali vidite mogoče tudi ranjenca ?" "Ne, častiti, ampak kri je tekla tukaj! Streli so prav gotovo zadeli kakega človeka.' Mogoče je imel še toliko moči, da se je kam proč zavlekel!" Sedaj se tudi Braddock skloni, "Ja, vi imate prav, to je krv na sled," potrdi on, "pogledaj-va, kam pelje sled." "Mogoče še najdeva nesrečnika, častita," pripomni stari Willy in se vstane. "Sled je tukaj in jo lahko zasledujeva,'1 'odgovori Mr. Braddock, "ranjenec je j ako krvavel. "Vsmiljeni bog, kdo neki je jamra stari Willy roki, "oh, častiti, jaz bojiim ,da bova morala še dosti težkih dnevov prestati!" "Vi mislite s Sir Jozuatom? Bog naj bo nam in njemu mi-lostljiv! Jaz se bojim; njega prav gotovo nekaj teži, on je prav gotovo v preteklosti kako hudodelstvo napravil, hudodelstvo, Willy, katero mu sedaj eda dušo. — Vendar pa, ali kaj vidite Willy?" "Nič, častiti." "Kdo naj pa dožene, častiti, to se bo jutri dognalo v Wilson City, kdo je nesrečnik." "Sled ne pelje tje," reče stari Abraham Braddock, "sled pelje proti Sierri." Willy se vzravna — "Častiti," Hfcče on, "ali naj bi Sir Jozua".-- "Kaj mislite, Willy? Zakaj ste obmolčali ' ' "Je-li mogoče Sir Jozua streljal na onega moža v sivosrebrnem plašču, kateri tako izgleda kot Sir Sam, pokojni gospod _1» "To je lahko." "Vsmiljeni bog, potem je nesrečnik brez pomoči v Sierri zgubljen!" "Ljudje Mr. Jeffersona se nahajajo v Sierri in ga iščejo, mogoče se jim ga posreči najti," odgovori Mr. Braddock. "Prosim, povejte mi, častiti, kaj nam je za storiti, če se bo ta bolezen pri Jozuatu ponavljala, ker navsezadnje zna še na nas streljati!" "Potem se mora kaj ukreniti napram njemu." "Kako pa se more kaj napram njemu storiti, ker je on gospodar Wilson Castla?" "To narekuje dolžnost samo-obrane, Willy," pripoveduje! Mr. Braddock resno, "vaša dolžnost ja vendar ni, da bi se postavili pred enega norca, in se pustili od njega ustreliti! Bodite previdni in če kaj sumljivega opazite, pošljite po mene. Če pa nimate več časa in vidite, da je napadla Jbžllata zopet hipna blaznost, ga takoj zveži-! te in ga napravite neškodljive-1 ga, do tega dejanja imate po-j polno pravico!" "Jaz se ga strašno bojim!" "To vam rad verujem, Willy. Naredite tako na mojo od-[ govornost, kot sem vam povedal," pripomni Mr. Braddock, "in pazite dobro kaj bo Sir Jozua govoril v blaznosti ali stra-hu, meni se zdi, da smo sedaj j pred strašno zagonetko. Sedaj i pa pojdiva v Wilson Castle nazaj, ponesrečenca tako ne najdeva. Jaz vas hočem spremljati!" "Res, častiti, hvala vam lepa! In sedaj pograbi stari Willy za roko dušnega pastirja in mu jo hoče poljubiti. Vendar pa stari dušni pastir tega ni dovolil in je umaknil roko. '"Ze dobro, že dobro, Willy," pripomni on, "to je ja moja sede paziti, ker na tem mi je veliko ležeče, da bo opazovan!" Oba moža sta dospela nazaj na Wilson Castle že pozno v noč. Našla sta končno Jozuata v njegovi spalnici. On se je v spalnico zaklenil in ni hotel odpreti vrat, na vse priprošnje Willyja in starega Braddocka. Stari služabnik se je moral nato zadovoljiti s sosedno sobo, dolžnost, da vam stojim ob]medtem pa se je Mr. Braddock strani. Jutri pa hočem obve-1 od njega poslovil in nastopil stiti o vsem dogodku Jeffersona. Nekaj se mora ukreniti. Vi morate vendar varen biti. pot proti Wilson City. Njegova duša je bila vsa vznemirjena in njegovo srce težko, strašna Opozarjam vas pa še enkrat, ne slutnja ga je morila — Wilson pozabite na Sir Jožu a to ve be- Castle se mu je studil. — Gornja slika je posneta nekje ob obali Leyte otoka in nam predstavlja naše fante, ki s posebnim dvigalom dvigajo dva svoja ranjena tovariša na bolniško ladjo, Jcatera jih bo odpeljala na varno v bolnišnico daleč proč od fronte. Slika nam predstavlja ameriške topničarje, ki postavljajo v pozicijo 57-mm top na cesti neimenovanega mesta v Soar okrožju v Nemčiji. Ta skupina je del general Pat-tonove 3. armade, ki se vedno bolj zajeda v nemško ozemlje. N0V1C E- . z vsega sveta ...1 „'s - i NOVIC E- . ki jih potrebujete NOVIC E- . ki jih dobite se sveže NOVIC E- „ popolnoma nepristranske NOVIC E- . kolikor mogoče originalne NOVIC E- „ ki so zanimive Jimovo poročilo Mirovni sodnik Jefferson je v svoji uradni sobi pregledoval neki stari akt, ko se trenotno od pro vrata in vstopi Mr. Abraham Braddock. Stari duhovnik se je pri pri- hodu takoj izdal njegov obstanek. | > ka je bila ponošen|pUj!ll( ni klobuk kravata zamazaraOJnv telo suho, in vse toiA|Jf^C kemu povedalo 'vIlUt °praviti- In ni ji še 1 osvetc izgubi v ra naj i se ne bo nac ca svoj lerjeva živi zc svojo s ipotrebr V Newport News so splovili \zopet eno ?w?!|žava in letal, ki jo vidimo na sliki. Miss Ruth D. Overton je oki andrda, La., hči senatorja John H. Overtona jo f obširne ŽENSKE SUKNJE ':) Naročite si fini FUR-COAT aH Sterling suk'0miteje. volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko f;prečiii kakor kje drugje na WILL-Call pri '3C; BENNO B. LEUSTIG-U ' '* , ENdicott 3426_■_1034 4iški ar poncev, Najboljšo Garancijo Zavarovalnine f^^jj; Vam in Vašim Otrokom £ ovanj » i KATOLIŠKA JEDNOpr knjižni |znih ki / em raz > je kuj t 1907. Najstarejša slovenska podporna orgaiftaš, an v Ameriki . . . Posluje že 5 I. letttem ma * Članstvo 39,200 Premoženje $5,51 l unjii, Solventnost K. S. K. Jednote znaša 128.4* vPelj »kraju, Ce hočei ilobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri mj Apeliramo na društva, da pošljejo svoje izvo'ir , stopnike in tudi se apelira na posamezne delničafl Atla udeležijo. bočin Direktorij S. N. ka* UČITE SE ANGLEŠČINE;- iz Dr. Kernovega lujej ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BERILA saki "english- slovene reader" kateremu je znižana cena in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA /fina 6113 St. Clair Ave. Cleveland, Hn der" $ 2.0t To I ^a pc