CELJE, 15. FEBRUARJA 1979 - ŠTEVILKA 6- LETO XXXIII - CENA 5 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IÑ ŽALEC
EDVARD KARDELJ
27.1.1910
10.2.1979
Bil je heroj
v dolgoletnem
revolucionarnem
boju,
heroj je ostal
do zadnjega diha.
TITO
2. stran - NOVI TEDNIK
št. 6 - 15. februar 197j
Zastave na pol droga
Čeprav smo slutili, je vest o smrti
Edvarda Kardelja prišla nepričakovano.
Boleče. Korak je zastal. In zdelo se je,
kot bi za hip ugasnilo naše življenje.
Zastave na pel droga. Vsepovsod. Ze
v soboto proti večeru. Slovenske, jugo-
slovanske, partijske...
V tovarnah in delavnicah, kjer so dela-
li, so roke omahnile. Bolečina je legla v
srca.
Navzlic vikendu so se v občinah celj-
skega območja takoj sestali najodgovor-'
nejši družbenopolitični delavci. Steklo
je delo. Tiho in v počastitev spomina
velikega revolucionarja.
Prve odločitve so se nanašale na sklic
komemorativnih sej. V vseh občinskih
sedežih celjskega območja so bile v ne-
deljo. Dopoldne in popoldne.
In potem sklepi o sestavi delegacij za
žalni mimohod v ponedeljek popoldne
ob pokojnikovi krsti, ki je ležala v dvo-
rani republiškega izvršnega sveta.
Ob tej priložnosti so tudi posebne de-
legacije občin položile v dvorano, kjer je
ležalo truplo Edvarda Kardelja, vence.
V znak spoštovanja, spomina.
V	ponedeljek popoldne so se ob po-
kojnikovi krsti zvrstile častne straže tu-
di iz občin celjskega območja. V njih so
bili najuglednejši družbenopolitični de-
lavci.
V	torek dopoldne so proti Ljubljani
znova vozile kolone avtomobilov, avto-
busov. V njih spet predstavniki delov-
nih ljudi in občanov iz vseh občin celj-
ske regije. Velikega revolucionarja, dr-
žavnika so spremili na njegovi zadnji
poti.
Medtem, zlasti v ponedeljek, v delov-
nih kolektivih, šolah, ustanovah žalne
svečanosti. Prav tako v krajevnih skup-
nostih. In na vseh teh ter ob drugih
priložnostih so pošiljali Predsedstvu
SFRJ, centralnima komitejema ZKJ in
ZKS ter Pepci Kardeljevi sožalne brzo-
javke.
V	torek dopoldne, na začetku zaključ-
nih pogrebnih svečanosti, ob enajstih,
so povsod za nekaj trenutkov prekinili
delo. Spet minuta tišine in trenutek po-
častitve spomina umrlega borca za člo-
veške pravice. V tovarnah so se oglasile
sirene. Zatulile so žalostno...
CEUE
Nedelja dopoldne. Velika dvorana Na-
rodnega doma je prepolna. V njej so se
zbrali delegati vseh zborov občinske
skupščine, člani predsedstva in izvršne-
ga sveta olDčinske skupščine, člani vod-
stev občinskih družbenopolitičnih orga-
nizacij, pripadniki JLA prvoborci, dele-
gati krajevnih skupnosti in organizacij
združenega dela, interesnih skupno-
sti...
To so bile minute tišine in počastitve
spomina velikega revolucionarja. To je
bil trenutek, ko je v besedah Jožeta Vol-
fanda, predsednika Občinske konferen-
ce SZDL, zaživel lik Edvarda Kardelja,
njegovo veliko delo, revolucionarna pot,
na vsakem koraku pa bitka za človeka.
Na odru velik šopek rdečih nageljnov,
za njim pa velika slika umrlega revolu-
cionarja.
Sejo je vodil predsednik Občinske
skupščine Jože Marolt, poleg njega pa
so sedeli predsedniki vseh občinskih
družbenopolitičnih organizacij.
LAŠKO
Sporočilo o smrti Edvarda Kardelja je
tudi v laški občini bolestno odjeknilo.
2e v soboto so se v delovnih kolektivih,
kjer je potekalo delo tudi popoldne, ob
strojih seznanjali s pretresljivo novico.
Po krajevnih skupnostih in v središču
občine so se zbirali politični delavci, v
Laškem pa se je zvečer sestal občinski
politični aktiv.
Nedeljsko zasneženo jutro je našlo
vso občino v znamenju žalosti. Na vseh
javnih zgradbah so razobesili zastave na
pol droga.
Ob enajsti uri v nedeljo je bila v domu
»Dušana Poženela« v Laškem žalna seja
vseh treh zborov občinske skupščine,
vodstev političnih organizacij, delegacij
kolektivov, samoupravnih interesnih
skupnosti, prvoborcev in predvojnih
komunistov. Sekretar komiteja Cveto
Knez je sporočil, da so v imenu delovnih
ljudi in občanov bile že v soboto odpo-
slane žalne brzojavke predsedstvu
SFRJ, centralnemu komiteju ZKJ in
pokojnikovi vdovi Pepci Kardeljevi.
O liku velikega pokojnika, o njego-
vem 50-letnem revolucionarnem, idej-
nem, znanstvenem, državniškem delu
je govoril predsednik občinske skupšči-
ne Jože Rajh. Med drugim je povedal
tudi doslej neznano podrobnost, da bi
bil Edvard Kardelj moral priti na prvo
službeno mesto učitelja v laško občino,
pa je njegov prihod preprečila aretacija.
Gornja Savinjska dolina žaluje. Izgu-
bila je svojega velikega prijatelja, ljubi-
telja planin, narave. Večkrat jo je obi-
skal.
V nedeljo popoldne so se v dvorani
Občinske skupščine zbrali na žalni seji
delegati vseh treh zborov občinske
skupščine, člani vodstev občinskih
družbenopolitičnih organizacij, intere-
snih skupnosti, delovnih kolektivov,
krajevnih skupnosti... Zbrali, da so z
minuto tišine in v govoru sekretarja ko-
miteja Občinske konference ZK, Jožeta
Rakuna, ponovo osvetlili znano in boga-
to pot revolucionarja, državnika Edvar-
da Kardelja.
SLOVENSKE КОШ1СЕ
žalna seja vseh zborov občinske
skupščine, občinskih družbenopolitič-
nih organizacij in članov izvršnega sveta
v Slovenskih Konjicah ob smrti Edvar-
da Kardelja je bila v nedeljo popoldne v
domu teritorialnih enot. O liku Edvarda
Kardelja je govoril predsednik Skupšči-
ne občine Slovenske Konjice Franc Ban
ter predvsem poudaril njegovo veliko
človeško vlogo in borbo za samouprav-
ne pravice.
V ponedeljek so bile v organizacijah
združenega dela žalne seje, v Ljubljani
pa sta se žalne seje republiške skupšči-
ne udeležila podpredsednik občinske
skupščine Mirko Klemen in predsednik
zbora združenega dela Maks Skarlov-
nik.
Tudi v šentjurski občini se zastave v
teh februarskih dneh vijejo na pol dro-
ga. V nedeljo dopoldne so bile v vseh
krajevnih skupnostih žalne seje, posve-
čene spominu, življenju in delu revolu-
cionarja Edvarda Kardelja. Komemora-
tivna seja predstavnikov občinskih
družbenopolitičnih organizacij, skup-
ščine občine, delegacij in društev ter
samoupravnih interesnih skupnosti je
bila v nedeljo popoldne, kjer je o liku
Edvarda Kardelja govoril Stanko Lesni-
ka, predsednik občinske skupščine
Šentjur.
Delovni kolektivi šentjurske občine
pa so se poklonili spominu Edvarda
Kardelja v ponedeljek dopoldne.
Občani šentjurske občine so imeli
čast pozdraviti v svoji sredini vehkega
tvorca našega samoupravnega razvoja
dvakrat in to v Kalobju in na Planini
1970. leta in 1974. leta na Planini, ki jo je
obiskal skupaj s predsednikom Titom.
V nedeljo ob 17. uri je bila komemora-
tivna seja ob smrti Edvarda Kardelja
tudi v občini Šmarje pri Jelšah. Na žalni
slovesnosti so se zbrali vsi delegati ob-
činske skupščine, vodstev družbenopo-
litičnih organizacij in krajevnih skupno-
sti. O delu in liku tovariša Kardelja ter
nie_govem doprinosu k razvoju marksi-
stične misli je govoril Jože Unverdor-
ben, predsednik Občinske konference
SZDL v Šmarju pri Jelšah.
Rudarsko Velenje in z njim vred vsa
Šaleška dolina se je prav tako kot vsi
kraji v Jugoslaviji v soboto popoldne
odela v žalost in solze. Velikega človeka,
Edvarda Kardelja, ni več med nami.
Med svojim obsežnim delom je med
drugim našel tudi čas, da je petkrat obi-
skal Velenje. Prvič je prišel na obisk že
leta 1958, ko si je s tovarišem Titom in
ostalimi sodelavci med drugim ogledal
tudi rudnik. Drugič je prišel leta 1963
ponovno skupaj s tovarišem Titom in
takratnim gostom sovjetskim državni-
kom Hruščovom. Tretji obisk tovariša
Edvarda Kardelja v velenjski občini je
vezan na leto 1969, ko se je udeležil
osrednje proslavie OF »Koroška in Šta-
jerska v borbi«. Naslednje leto je obi-
skal TG Gorenje, kjer je imel tudi svoj
zadnji - sicer zasebni - obisk lani, 24.
aprila. V dvajsetih letih pet obiskov, ki
so vsem občanom in delovnim ljudem
Šaleške doline ostali in bodo ostali še
naprej v trajnem spominu.
Žalna seja vseh zborov občinske
skupščine Velenje skupaj z družbeno-
političnimi organizacijami in izvršnim
svetom je bila v nedeljo. Žalne seje po
krajevnih skupnostih so se začele že v
soboto zvečer, nadaljevale pa v nedeljo,
ponedeljek in tudi torek dopoldne.
ŽALEC
Savinjska dolina ostaja tiha, žalost-
na. Zastave na pol droga, slovenske,
državne, partijske. Kruta življenjska
usoda je iztrgala enega prvih sinov na-
še revolucije. Človeka, ki je večkrat bil
v Savinjski dolini in zadnjič 20. maja
lansko leto na proslavi 40-letnice prve
konference KPS pri Smiglovi zidanici.
Žalna seja delegatov vseh treh zbo-
rov občinske skupščine, samouprav-
nih interesnih skupnosti. Med njimi
številni borci in mladinci. Seja je bila v
nedeljo ob И. uri v dvorani Hmezad v
Žalcu. O liku, delu in velikih zaslugah
Edvarda Kardelja je zbranim sprego-
voril sekretar OK ZKS Žalec Franc
Jelen.
Komemorativne seje so bile tudi v
vseh delovnih sredinah.
Olga Vrabič:
Moična osebnost...
S tovarišem Kardeljem sem se srečala
že v predvojnem ilegalnem partijskem
delu. Priznati moram, da je bil osebnost,
ki me je takoj prevzela. Prevzela pred-
vsem zaradi njegove globoke prodirne
misli. Prav tedaj je izšla njegova knjiga
»Razvoj slovenskega narodnega vpraša-
nja«, ki jo je objavil pod zelo simbolič-
nim psevdonimom Sperans, Upajoči. Ta
knjiga je na vse nas naredila ogromen
vtis.
Prav tako je bil tovariš Kardelj poseb-
na in močna osebnost v neposrednem
partijskem delu. Znal je zelo hitro ugo-
toviti, kateri so bistveni problemi, kate-
re so bistvene naloge in kako je treba
usmerjati akcijo v odločilnih trenutkih.
Tudi kasneje sem se s tovarišem Kar-
deljem velikokrat .srečevala, Lahkô sa-
mo ugotovim, da je vsako srečanje z
njim pustilo v meni veliko misli in veli-
ko povoda za to, da sem se poglabljala v
obravnavo problemov, s katerimi smo
se srečevali.
Danes še ne moremo v celoti oceniti
njegovega velikega dela, mislim, da je
on prav toliko pomemben za nas Slo-
vence in Jugoslovane kot za ves svet, saj
je prav Edvard Kardelj odpiral tista naj-
bolj pereča vprašanja, ki danes karakte-
rizirajo splošen razvoj človeške družbe.
Knjižnica E. Kardelja
Osrednja knjižnica Celje, največja
splošno izobraževalna knjižnica v Slo-
veniji s četrtmilijona zvezki, dvajsetti-
soč bralci in štiridesetimi zaposlenimi
delavci, se bo poslej imenovala Knjiž-
nica Edvarda Kardelja.
S temi besedami je na žalni in delovni
seji v počastitev spomina Edvarda Kar-
delja končal svoj govor ravnatelj te usta-
nove Ivan Seničar, ki je med drugim
povedal: »Tako kot smo nekoč dostojno
stopili v Evropo s Prešernom, tako smo
v dvajsetem stoletju tehtno stopili s to-
varišem Kardeljem in njegovimi sode-
lavci v še bolj zapletena in usodnejša
svetovljanska razmerja. Zato se na da-
našnjem žalnem in delovnem zboru de-
lavcev Osrednje knjižnice Celje sooča-
mo tako z njegovim odhodom kot z na-
logami nas, ki smo ostali.
Danes sprejemamo odločitev, da se
Osrednja knjižnica v Celju, največja
splošno izobraževalna knjižnica v Slo-
veniji s četrt milijona zvezkov, dvajset-
tisoč bralci in štiridesetimi zaposlenimi
delavci, odslej imenuje Knjižnica
Edvarda Kardelja. Za nas je to velika
čast in obenem zadolžitev, da bomo tudi
v bodoče gojili in razvijali njegovo mi-
sel.«
Spominski bilten
Osrednja knjižnica v Celju je že v
nedeljo dopoldne izdala bilten v poča-
stitev spomina velikega revolucionar-
ja in misleca EDVARDA KARDELJA.
V ličnem in s pieteto oblikovanem
spominskem biltenu je njegova bio-
grafija, izvlečki pomembnejših raz-
prav in misli, priložen pa je tudi sez-
nam vseh njegovih napisanih del in
del o tovarišu Kardelju, ki jih ima
Osrednja knjižnica v Celju.
Vsekakor gre za aktualen informa-
tivni bilten, ki ga bodo koristno lahko
uporabljale tudi šole pri vzgoji mlade-
ga rodu, še posebno pri osvetljevanju
lika in pomena osebnosti EDVARDA
KARDELJA ter njegovih del za teorijo
in prakso naše samoupravne sociali-
stične družbe.
Posnetek z žalne seje v veliki dvorani Narodnega doma v Celju med govorom
Jožeta Volfanda
št. 6 - 15. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
Neusahljivo
izročilo
V nedeljo, 11. t. m., dopoldne, je bila v veliki dvorani Narodnega doma v Celju žalna seja, ki so se je udeležili delegati
vseh zborov celjske občinske skupščine, člani predsedstva in izvršnega sveta občinske skupščine, člani vodstev
občinskih družbenopolitičnih organizacij, mnogi prvoborci, pripadniki JLA, delegati krajevnih skupnosti, organizacij
združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugi.
Po uvodnih besedah predsednika Občinske skupščine Jožeta Marolta je o liku in delu umrlega revolucionarja Edvarda
Kardelja govoril predsednik Občinske konference SZDL Jože Volfand:
»čeprav imamo storiti še mnogo, smo ven-
darle danes v razvoju socialističnih odnosov
že tako daleč, da nobena sila ne more več
obrniti kolesa zgodovine nazaj, ne h kapitali-
zmu, ne k državno-kapitalističnemu birokrati-
zmu. Osvobojena energija in iniciativa delov-
nih množic žene in more gnati kolo zgodovine
samo naprej, k vse večjemu razmahu proizva-
jalnih sil, k vse večjemu demokratizmu in k
širši in bogatejši afirmaciji družbenega sa-
moupravljanja ... «
Edvard Kardelj je te besede izgovoril ob
odkritju spomenika soborcu in prijatelju Bo-
risu Kidriču pred več kot petindvajsetimi leti
v Rogaški Slatini. Iz njih veje in diha vse tisto^
kar je značilno krasilo častno, revolucionarno
in ponosno življenjsko pot človeka, borca, re-
volucionarja in politika, državnika, teoretika
in publicista Edvarda Kardelja, ki ga je zgodo-
vina slovenskega naroda, vseh narodov in na-
rodnosti Jugoslavije in vsega naprednega de-
lavskega sveta že vzela za svojega. Kaj si lah-
ko zaželi borec in revolucionar več kot to, da
ga za vekomaj živita misel in dejanje, da ga za
zmeraj nosi v srcu in misli upanje slehernega
človeka, ki hoče svobodo in ki hoče srečo?
Edvard Kardelj se je z borbo, z ilegalnim par-
tijskim in partizanskim delom, s puško in s
peresom v roki združil s ponižanimi in razža-
ljenimi, kakor bi rekel pesnik, z izkoriščanimi
in nesvobodnimi, z upajočimi in neupognjeni-
mi. Vsrkal je vase krutost in bedo kapitalistič-
nega, gospodarskega, nacionalnega in člove-
škega zatiranja. Toda kot otrok delavske dru-
žine, kot mlad in napreden inteligent, kot pre-
pričan marksist se ni nikoli spogledoval z re-
snico življenja, ampak jo je vedno kritično
vrednotil in razgaljal. Vedno jije znal izmerja-
ti razdaljo in globino, vselej je tenkočutno
začutil v njej viharno napetost in protislov-
nost in vselej ji je znal stesati podobo z revolu-
cionarno mislijo in akcijo. Iz neizčrpnega vod-
njaka revolucionarnih videnj je znal celo v
zadnjih petih, neozdravljivo bolnih letih svo-
jega ustvarjanja dati nam in vsem proletar-
cem sveta najbolj humano ustavo, zakon o
združenem delu in smeri razvoja političnega
sistema socialističnega samoupravljanja - to-
rej nam je dal poglede, zasnove in pobude,
kakršnih ne premore nobena druga teoretična
misel in kakršnih ne osmišlja in ne oživlja
nobena družba na svetu kot naša, samouprav-
na, jugoslovanska.
Če nam je France Prešeren podaril v 19.
stoletju Poezije, potem nam je Edvard Kardelj
v častitljivi zgodovini slovenskega ljudstva in
v burnem 20. stoletju poleg knjige Razvoj slo-
venskega narodnega vprašanja zapustil kot
neusahljivo izročilo temeljne dokumente, ka-
ko naj si urejamo naše medčloveške odnose,
kako naj živimo in kako naj ustvarjamo boljši,
drugačen, bolj človeški svet. Njegovo delo od-
zvanja kot še neizpeta epska pesem revolucio-
narja, misleca in bojevnika.
Naša, slovenska in jugoslovanska, narodna,
družbena in partijska zgodovina, naša sociali-
stična, narodnoosvobodilna in samoupravna
revolucija je preživela brez števila bitk in
preizkušenj pred narodnoosvobodilno borbo
in med njo. V bitki s Stalinom in pri utirjanju
poti samoupravljanju v naše družbenogospo-
darsko življenje. Niti ene bitke, niti ene velike
preizkušnje v preteklosti in sedanjosti v jugo-
slovanski družbi ni, ki ne bi bila krvno pove-
zana z Edvardom Kardeljem, z njegovo upor-
no voljo in z marksistično jasnovidnostjo.
Kot sin delavskih staršev je bil komaj šest-
najstleten sprejet v SKOJ. Lani je minilo pet-
deset let njegovega graditeljstva jugoslovan-
ske in slovenske zveze komunistov. Letos bi
minilo pet desetletij, kar je končal učiteljišče
Dvajsetletni mladenič je prestal najhujša mu-
čenja med prestajanjem stroge zaporne kazni.
Toda kdor se odloči za revolucijo, ne kloni in
ne obupa. Kdor verjame v ljudi in v boljši svet
in kdor hoče osmisliti svoje življenje, temu
muke in trpljenje, aretacije in preganjanja ka-
lijo zavest o vrednosti in smiselnosti ustvarja-
nja, bivanja in žrtovanja.
Slovenci v tem žalostnem in pretresljivem
čustvu ne moremo povsem natančno dojeti
veličine življenjskega opusa našega Edvarda
Kardelja. V nastajanju slovenske partije nam
je pred očmi velik prispevek njegovega ilegal-
nega, pobudniškega, prepričevalnega in pu-
blicističnega dela. Prav letos mineva štiride-
set let, kar je Edvard Kardelj postavil temelje
socialistične zveze delovnih ljudi in množič-
nega ljudskofrontnega gibanja v Sloveniji.
Prav te dni minevajo štiri desetletja, kar je
komaj devetindvajsetletni Edvard Kardelj na-
pisal najdragocenejše in najpomembnejše slo-
vensko in jugoslovansko delo o nacionalnem
vprašanju, knjigo Razvoj slovenskega naro-
dnega vprašanja. Ob drugi izdaji tega dela,
leta 1957, je avtor zapisal: Moj prvenstveni
namen namreč ni bil napisati razpravo s pre-
težno zgodovinskoraziskovalnimi nagibi,
marveč izrazito politično teoretično delo, pri-
spevek h konkretni politični akciji, ki jo je
tedaj vodila KP J v okviru Jugoslavije sploh in
KPS v okviru Slovenije...
Knjiga ni bila le »karakterističen dokument
svoje dobe, dokument borbe demokratičnih
sil našega ljudstva na čelu s komunistično
partijo za nacionalno osvoboditev, za ljudsko
demokracijo in za socializem.« Ni le »dokaz
kontinuitete v politiki KP v letih pred vojno,
med vojno in revolucijo in po zmagi revoluci-
je.« Prav tako knjiga Razvoj slovenskega na-
rodnega vprašanja tudi ni le »poskus marksi-
stične osvetlitve nekaterih momentov naše
nacionalne zgodovine, ki so jih v slovenskem
zgodovinarstvu pod vplivom vladajočih revo-
lucionarnih ideologij subjektivno tolmačili,
podcenjevali ali precenjevali... « Knjiga tudi
ni le dokument naporov revolucionarne gene-
racije med obema vojnama, da se potrdi in
uveljavi na področju idejne borbe in kulturne-
ga napredka. Vse to je in vendar je še marsikaj
več. V knjigi Razvoj slovenskega narodnega
vprašanja je Edvard Kardelj utemeljil in na-
povedal tisto, kar je zmagovito odmevalo med
NOB, med revolucijo in po njej, tudi v najtež-
jih dneh urejanja mednacionalnih odnosov v
Jugoslaviji. Kardeljeve mish ne moremo zoži-
ti le na nacionalno in socialno osvoboditev
Slovencev, temveč vseh narodov in vsakega
naroda. Kajti marksist Edvard Kardelj je dou-
mel in spoznal, še ne tridesetleten, da se slo-
venski narod lahko osvobodi samo v okviru
velike mednarodne borbe protiimperialistič-
nih sil in delavskega razreda. Kakor Ivan Can-
kar je tudi mlad publicist z revolucionarnim
žarom izpovedal, da je bodočnost slovenskega
naroda le v povezavi z najnaprednejšim in
najdemokratičnejšim, z najbolj siromašno, a v
resnici z najmočnejšo in najbogatejšo revolu-
cionarno silo, z delavskim razredom.
To isto prepričanje o moči delavskega razre-
da, to isto zaupanje v delavca, proletarca, člo-
veka živi v dejanju in v besedah, kakor so
razodete na štiri tisoč straneh zbirke Problemi
naše socialistične graditve. Ali pa v eni njego-
vih najbolj popularnih knjig Socializem in
vojna iz leta 1960. V tej knjigi je nedvoumno
zapisal, zakaj je hodila, zakaj hodi in zakaj bo
hodila Jugoslavija tako strnjeno in enotno,
združeno svojo izvirno, socialistično, samou-
pravno, neodvisno in neuvrščeno pot: Sociali-
zem, pravi Edvard Kardelj, se ne širi na ta
način, da bi se ponavljal in da bi se razširjale
že dosežene oblike, temveč s pomočjo stalne-
ga porajanja in dopolnjevanja z novimi obli-
kami, ki vplivajo na stare, jih bogate in na ta
način spodbujajo daljni napredek socializma.
Vse, kar ovira tak proces... mora biti podvr-
ženo kritiki prakse, to pa je mogoče samo v
pogojih svobodnega razvoja socialističnih od-
nosov v vsaki deželi posebej...
Prav to, da mora biti vse podvrženo kritiki
prakse, je bilo gibalno vodilo življenja in sno-
vanja Edvarda Kardelja. Temelje ljudske, de-
lavske oblasti je zasnoval med revolucijo, v
najvišjem vodstvu KPJ, ob Titu in v vodstvu
jugoslovanske partizanske vojske. Ni le s pla-
menico upanja in revolucionarnega žara sode-
loval v vseh odločilnih obdobjih vstaje in na-
stajanja nove oblasti, ampak je tudi po vojni
eden prvih tvorcev in pripravljalcev nove,
prve ustave svobodne federativne narodne re-
publike Jugoslavije. Toda kot znanstvenik,
kot teoretik je vselej dialektično in marksi-
stično razčlenjal življenje in ga kritično izmer-
jal. Ni obdobja v povojni revoluciji, v katerega
ni zarisana revolucionarna in kritična misel
Edvarda Kardelja.
Ko je f knjigi Beležke o naši družbeni kriti-
ki z jasnostjo in ostrino pokazal na korenine
birokratizma in tehnokratizma, ki nista nobe-
na naša posebnost, marveč pojav v vseh razvi-
tih in tudi nerazvitih deželah, je zapisal o zvezi
komunistov takole:
Potemtakem ne kažejo niti veliko zgodovin-
ske hrabrosti niti mnogo zaupanja v svoja
lastna socialistična prepričanja in v svoje de-
jansko znanje tisti kritiki družbene vloge zve-
ze komunistov, ki mečejo puško v koruzo za-
to, ker tudi življenje v socializmu ne teče kot
mirna reka brez čeri, ampak napreduje samo
toliko, kolikor je človek s svojimi sposobnost-
mi in večkrat protislovnimi interesi v danih
materialnih in drugih razmerah sposoben sto-
riti. Pri tem pa pozabljajo na nesporno dej-
stvo: Kakorkoli že so, v marsičem še neboglje-
ni začetki novih družbenih in demokratičnih
oblik, ki jih taka revolucija, kakor je naša,
spočenja in utira poti za njihov razvoj, pa
pomenijo ti zarodki - gledano z družbeno-
zgodovinskega stališča - veliko več kakor vsi
zgrajeni in dograjeni sistemi...
Če je pred več kot desetimi leti Edvard Kar-
delj govoril še o začetkih nastajanja samo-
upra vne zgodovine člo veštva, po tem lahko ute-
meljitve ustavnih sprememb in celotne ustav-
ne preosnove, pohod uveljavljanja zamisli svo-
bodnega združenega dela imenujemo pred-
vsem le potrditev in poglobitev tistega, kar je
napo vedala naša narodnoosvobodilna borba in
socialistična revolucija. Svobodno združeno
delo je pot k svobodnemu in srečnemu člove-
ku. To je tisto, kar je Edvard Kardelj poetično
povedal, da človeku ne morejo dati sreče niti
partija, niti drža va niti sistem, am pak si jo lahko
ustvari človek sam, s svojim delom v povezano-
sti in združenosti z drugimi delavci. Kadar
Edvard Kardelj pravi, da je bila naša revolucija
najširši spontani in obenem zavestno organizi-
rani samoupravni akt in gibanje najširših de-
lovnih množic, pove tisto, česar danes nekateri
še vedno nočejo razumeti - namreč, da seje naš
sistem samoupravne demokracije rodil v revo-
luciji množic in da v svobodnem združenem
delil ne morejo vladati drugačni kot svobodni,
demokratični, socialistični, humani medčlove-
ški odnosi.
Ali ni z neizmernim humanizmom prežeto
prav celotno delo, ustvarjanje in revolucionar-
no kritično razmišljanje Edvarda Kardelja?
Ali ni naš družbeni cilj, da se človek osvobodi
vseh spon, vseh vrst utesnjenosti in da posta-
ne popoln gospodar nad sredstvi in rezultati
dela - da postane svoboden, da postane člo-
vek, tisto, po čemer je hrepenel in hrepeni že
človek od prvega trenutka, ko se je o vedel
svoje človeškosti?
Edvard Kardelj nam je zaupal s knjigo Sme-
ri razvoja političnega sistema socialističnega
samoupravljanja in z brionskimi razpravami o
svobodnem združenem delu dva velika doku-
menta o človečnosti, o človeku, o delu in o
svobodi. To je znanstvenikova, revolucionar-
jeva, komunistova, da, prava komunistična
življenjska poema o poteh do novega človeka,
do svobodnega človeka.
Kakor življenja najbrž ne bo moč nikoli do
kraja dognati in razvozlati, tako od nas tudi
delo Edvarda Kardelja zahteva, daga beremo,
spoznavamo in študiramo, osmišljamo in ude-
janjamo. To bo najzvestejši in najplemenitdjši
revolucionarni odziv Celja spominu, teoretič-
nemu in praktičnemu graditeljstvu komuni-
sta, narodnega heroja in junaka socialistične-
ga dela, Edvarda Kardelja.
Biografski in spominski pogled na življenje
in delo Edvarda Kardelja se ne more izčrpati
ne pri opisu njegovega partijskega, ustavnega
in političnega dela, ne pri graditvi našega si-
stema in našega razvoja, ne pri dosanjanju
obzorij boja mednarodnega delavskega razre-
da. Pa tudi ne le v znanosti, v kulturi ali na
kateremkoli drugem področju našega življe-
nja. Edvard Kardelj, najbližji Titov sobojev-
nik, tovariš in prijatelj, je skupaj s Titom držal
baklo revoluciji, svobodi, delu in človekovi
sreči. Kadarkoli so se v samoupravni revoluci-
ji razrasla protislovja, je Edvard Kardelj poka-
zal, kaj zmore marksist, ki črpa iz dediščine
marksizma; kaj zmore teoretik in borec me-
dnarodnega delavskega razreda, kije marksi-
stično misel izvirno napolnil z razsežnostmi,
kakor je še ni nihče v sodobnih teorijah o
družbi. Edvard Kardelj je zmeraj znal pokaza-
ti, kam naj gre naša revolucija.
Revolucionarna in življenjska pot Edvarda
Kardelja je čvrsto prepletena z dogajanji v
Celju in na celjskem območju - od predvojne-
ga partijskega srečanja na Lisci in prve partij-
ske konference v Smiglovi zidanici, do usta-
novitve ljudsko-frontne zveze delovnega ljud-
stva Slovenije v Celju leta 1939. Lani se ni
samo udeležil velikega zborovanja v Smiglovi
zidanici, ampak je tudi mnogo osebno poma-
gal pri osvetlitvi tega pomembnega partijske-
ga dogodka iz zgodovine Zveze komunistov
Slovenije. Izid knjige o razvoju slovenskega
narodnega vprašanja je neposredno vplival na
razrast ljudskofrontnega in narodnoosvobo-
dilnega gibanja v Celju. Na delegatskem se-
stanku zveze delovnega ljudstva pred štiride-
setimi leti v Celju so sprejeli osnutek razglasa
Kaj hočemo, ki ga je napisal Edvard Kardelj.
Na silvestrovo 1939 je Edvard Kardelj vodil
delo II. partijske konference v Joštovem mli-
nu v Celju. Neizbrisni pečat njegovega revolu-
cionarnega in idejnega boja nosi partizansko
bojevanje v Celju in na območju. Po osvobo-
ditvi pa je Edvard Kardelj, ta naš izredni bo-
rec, doma v vsaki občini Jugoslavije, ves čas
stal v prvi vrsti vseh velikih bitk za ideale in
vrednote revolucije. A je vendarle hotel na
obiske v kolektive in krajevne skupnosti, med
delavce in občane, ki se z nepotešeno boleči-
no in z globokim spoznanjem, zavedamo, koga
smo izgubili. Čaka nas odgovorna naloga, da
temeljito razgrnemo in strokovno politično
podoživimo za nas in za generacije za nami
vse, kar je Edvard Kardelj ustvarjal pred voj-
no, med njo in po njej v Celju in na celjskem
območju ali pa, ko je skupaj z nami v kolekti-
vih in na pogovorih iskal odgovore na živ
utrip našega vsakodnevnega dela in iskanja.
Kaj lepše kaže srce in podobo človeka kot
njegov odnos do narave, do planin, do sveta,
ki ga obdaja? Edvard Kardelj je bil planinec,
srčni pripadnik gorstva. Kakor da bi v tej
združenosti in naklonjenosti do gora hotel do
kraja izpovedati svojo slovenskost, plemeni-
tost in notranjo srčnost. Prav te srčnosti in
poguma Edvardu Kardelju ni manjkalo do
zadnjega diha. Vedel je, kako je bolan - a
skoraj do zadnjega dne je živel življenje revo-
lucionarja, ki ve, da ga tudi smrt ne premaga.
Prav to misel postavlja pred nas njegovo delo
in mi, komunisti, delavci in občani delavske-
ga Celja, vemo, kaj nam je storiti. Izrecimo si
enake besede, kot jih je povedal pesnik:
Živeti - umreti je usoda naša,
a cilj nam je visoko posajen.
Glej to drevo - za usodo nič ne vpraša,
a večno se bori za svoj namen.
Govor Jožeta Volfanda, predsednika Občin-
ske konference SZDL Celje, na žalni seji v
Narodnem domu
4. stran - NOVI TEDNIK
št. 6 - 15. februar 197j
SPOMINI
Kot Član družine
Pravi Rozika Kač o letih v Zagrebu
Obiskali smo Roziko Kač, upokojen-
ko Ema, kjer je dolga leta delala pred-
vsem v sindikatu. Njen oče, Franc Kač,
je bil pred vojno delavski zaupnik, tudi
pri velikem štrajku v Westnovi tovarni
1936. leta. Potem seveda ni dobil nikjer
službe in so se preselili v Zagreb. Tam
sta se z ženo Ivano zaposlila v tovarni
posode »Gorica« in tedaj je bila z njima
tudi sedemnajstletna hči Rozika.
Spominja se, da so stanovali na La-
ščinski cesti 8, v večnadstropni hiši, sta-
novanje pa so imeli v kleti. Tako je ne-
kega dne 1939. leta pripeljal Franc Le-
skošek Luka tudi Edvarda Kardelja, ki
se je nastanil pri Kačevih in ostal pri
njih vse do okupacije, ko je moral no-
vim nalogam naproti.
Tedaj pri Kačevih seveda še niso ve-
deli, kako pomembno je delo Edvarda
Kardelja za celotno revolucijo. Tudi ni-
so povsem poznali njegovega dela v Za-
grebu, saj je živel v ilegali, pod drugim
imenom. Bil je kot član družine. Rozika
Kač se ga spominja z vsem spoštova-
njem in v teh trenutkih velike izgube za
celotno jugoslovansko samoupravno
skupnost, tudi s tistim prizvokom pie-
tetnosti, ki daje vedeti, da ga je ohranila
v spominu predvsem kot izrednega člo-
veka. Bil je preprost, domač, rad se je
veselil in pripovedoval šale, saj je tudi
Franc Kač rad kdaj katero veselo razdrl
in sta se odlično ujemala. V dveh letih
bivanja Edvarda Kardelja pri njih, se
spominja Rozika Kač, so k njim največ-
krat prihajali Franc Leskošek-Luka, To-
ne Tomšič in drugi revolucionarji, ki so
skupaj gradili temelje nove Jugoslavije
in obenem pripravljali komunistično
partijo in vse jugoslovanske narode na
vstajo, saj sta takrat nacizem in fašizem
že močno kazala svoje zobe in pravo
podobo.
Iz stanovanja je večkrat odhajal, kam,
seveda domači niso vedeli. Rad je veliko
prebiral in mnogo pisal. Skratka, delal
je noč in dan, skromen v svojih zahte-
vah in mnogokrat kljub utrujenosti in
resnosti položaja, ostajal veder, nasme-
jan in poln optimizma.
Takšen je ostal tudi v spominu Rozike
Kačeve, ki se ji je ob pripovedovanju
orosilo oko in v svoji skromnosti, pa
tudi prizadetosti ni iskala besed lažnega
zanosa, ampak je v sebi nosila le tiho
bolečino, ki je prizadela občutljivo člo-
veško srce.
DRAGO MEDVED
Međ gardisti - Slovenci
Pogovor v kasarniški jedilnici
Beograd, spomladi leta 1945. Severni
del Jugoslavije je še odmeval v bojih za
dokončni izgon sovražnika in uničenje
njegovih sodelavcev.
V vojašnicah Titove garde, sestavljene
iz mladih vojakov iz vseh jugoslovan-
skih republik so v zbor klicali vse Slo-
vence. Bilo nas je kakšnih osemdeset in
smo se ob koncu leta 1944 prebili iz
Slovenije v osvobojeni Beograd.
Zbrali so nas v kasarniški jedilnici in
se na tiho spraševali, kaj bo. Kmalu za
tem je vstopil Edvard Kardelj v civilni
obleki. Dežurni oficir ga je predstavil.
Edvard Kardelj, ki ga je večina med na-
mi takrat prvič videla, je sedel za mizo
in začel pripovedovati o bojih sloven-
skih enqt, o približevanju četrte armade
slovenskim mejam, največ pa je govoril
o samostojni in enakopravni republiki
Sloveniji, ki bo vsak čas osvobojena in o
tem, kakšne naloge nas čakajo pri gradi-
tvi nove ljudske oblasti in obnovi domo-
vine.
Edvard Kardelj je ob obilici dela, ki ga
je imel zlasti v tistem času, našel tudi
urico za razgovor s slovenskimi preg-
nanci, ki so se zbirali v Beogradu v svo-
jem klubu v Krunski ulici.
JURE KRASOVEC
Šmiglova zidanica lani
»To naj bo šola revolucionarnih izkušenj in dejanj«
Edvard Kardelj je bil udeleženec I.
konference KPS v Smiglovi zidanici
nad Grajsko vasjo. Udeležil se je tudi
proslave 40-letnice in takrat so imeli Sa-
vinjčani znova možnost, da ga spoznajo.
Kako se Edvarda Kardelja spominjata
Jože Jan, predsednik IS SO ;^alec in
Franci Jelen, sekretar OK ZKS Žalec.
Takole sta nam pripovedovala.
FRANC JELEN, sekretar OK ZKS
Žalec: Umrl je velikan naše revolucije,
neutrudni borec svobode, socialistične,
samoupravne in neuvrščene Jugoslavi-
je, Edvard Kardelj. Težko je verjeti v to.
Težko je dojeti kruto resnico življenja.
Spomnim se 20. maja pri Smiglovi zida-
nici, kjer smo slavili 40-letnico I. konfe-
rence KPS, spomini hitijo v Prebold,
kjer smo se po proslavi zbrali. Edvard
Kardelj je bil enkraten človek. Ko bi ga
samo videli, kako je prepeval, z vsako-
mer, s katerim je prišel v stik, je sprego-
voril prisrčno, človeško, domače. Tako
kot znajo to le veliki ljudje. Tih in skro-
men je bil ta človek in prav v tem je bila
njegova veličina. Pet let je bil težko bo-
lan. Nerazumljivo, od kod vsa njegova
volja, nenavadna življenjska energija in
neizmerna moč. Do konca je ostal heroj.
Ko smo ga gledali spomladi lansko leto,
kako dobre volje je bil, kako razigran in
pripravljen na razgovor vsemi, smo
znova lahko spoznali vse njegove člove-
ške kvalitete. V pogovoru z njim se je
človek takoj znebil vsakršne treme in
pogovor je tekel kot da se poznamo že
leta in leta. Ljudje v naši občini ga bomo
pogrešali, vsi pa smo si edini, da bomo
nadaljevali njegovo pot.
JOŽE JAN, predsednik IS SO Žalec:
»Odveč bi bilo govoriti, kakšna oseb-
nost je bil Edvard Kardelj za slovenski
narod, za jugoslovanske narode in naro-
dnosti. Spomini hite k Smiglovi zidani-
ci, kjer je bil med gosti tudi Edvard
Kardelj. Odprl je Smiglovo zidanico ter
jo predal mladim rodovom v upravlja-
nje: »To naj bo šola revolucionarnih iz-
kušenj in dejanj!«., je dejal Edvard Kar-
delj. Kakšna moč je sevala iz tega člove-
ka! Po proslavi smo se zbrali pod kozol-
cem pri Smiglovi domačiji v Grajski va-
si in tam so ga s pesmijo pričakali pevci
iz Tmave. Skupaj z njimi je prepeval
borbene in domače pesmi ter dirigiral
zboru.
Dober pevec je bil. Vsepovsod med
■potjo se je ustavljal in kramljal z ljudmi.
Najbolj ga je zanimalo življenje in pro-
blemi savinjskih kmetov. Z njimi se je
hotel pomeniti še toliko stvari in že ta-
krat nam je obljubil, da bo spomladi
znova prišel v žalsko občino. Prav goto-
vo je bila to edina obljuba, ki je ni izpol-
nil, kajti pretresljiva življenjska resnica
- smrt, mu je to preprečila. In kako do-
bre volje je bil Edvard Kardelj šele v
hotelu v Preboldu. Vsi smo bili zbrani
okrog njega, ga poslušali in občudovali.
Nemogoče je, da bi Edvard Kardelj
umrl. V naših srcih nikdar.«
JANEZ VEDENIK
V krogu prijateljev
Očetovski poduk Edvarda Kardelja
Bilo je v jeseni leta 1970. Edvard Kar-
delj je bil na obisku v šentjurski občini.
Prišel se je na lastne oči prepričati o
nerazvitosti Kozjanskega'in o ukrepih,
ki bi pripomogli k hitrejšemu razvoju
tega območja.
V ALPOSU se je pogovarjal z delavci,
člani delavskega sveta. V Kmetijski šoli
so zanj in spremstvo pripravili gobjo
juho, ki jo je izredno pohvalil. V šentjur-
sko občino bi bil moral priti v nedeljo,
ko je bil na Kalobju občinski praznik in
ko bi imel sprejeti spomenico o progla-
sitvi za Častnega občana. Tako je prišel
dva dni pozneje, pa je zato hotel vseeno
videti Kalobje.
Pred Erjavčevo gostilno smo kot
kakšna izletniška družba prijateljev uži-
vali v jesenski panorami. Pogovore o
problemih nerazvitosti so prepletale do-
mislice in šale - tudi on jih je nekaj
razdrl.
Ko smo stopili malce naokrog, se je
Edvard Kardelj ustavil pod polnimi
krošnjami sadnega drevja.
- Vidite, takega pristnega in domače-
ga sadja v Beogradu ni. Samo plantažno
sadje. Kako, da se zadruga ne spomni in
bi zbrala te redke sorte po Kozjanskem
in jih za spremembo poslala potrošni-
kom večjih mest. Kmetje bi sadje vnov-
čili, mi pa bi se posladkali z njim.
Tako brez kakšne jeze je kritiziral.
Košček poti sva se zapletla v pogovor.
Ne vem kaj mi je bilo, da sem potarnal
nad nenehnimi akcijami in novostmi v
družbenem življenju, ki jih komaj doha-
jamo.
Pa ni vzrojil, kot bi marsikdo. Prav po
očetovsko me je poučil, da mlada druž-
ba potrebuje nenehno družbeno pre-
snavljanje, da mora biti družba v nene-
hnem gibanju k boljšemu, če noče stag-
nirati. Spomnil me je na stari Rim, takoj
pa dodal misel o togosti dogmatskih in
birokratskih sistemov.
Nedolgo za tem sem se še bolj zavedel
zgrešenosti mojih besed. Začela se je
namreč široka javna razprava o ustav-
nih spremembah, katerih idejni tvorec
je bil ravno Edvard Kardelj.
S Kalobja smo se odpeljali na Planino.
V Španovi gostilni je družba sedla za
mizo. Vsak je hotel izkoristiti obisk vi-
sokega gosta za pogovor, za nasvet, za
mnenje.
Pa je Edvard Kardelj nenadoma vpra-
šal:
-	Kaj ko bi zapeli kakšno domačo? V
teh krajih, pravijo, dobro pojete?
In je dvignil čašo ter povzel s čistim
kristalnim glasom:
-	Pri farni cerkvici, zvonček že
zvoni...
Za njim smo jo povzeli vsi, od France-
ta Popita do gostilničarja. Tako kot se v
teh krajih spodobi. Nekdo je zapel čez,
vsi ostali pa smo poprijeli...
JURE KRASOVEC
Prvič in žal zadnjič
Pri âmiglovi zidanici z Edvardom Kardeljem
Iz posebnega arhiva, kjer imam sprav-
ljene najdragocenejše posnetke mojih
novinarskih srečanj s pomembnimi
ljudmi, sem potegnil v soboto zvečer
tudi fotografijo, na katere hrbtni strani
je pisalo:
»Smiglova zidanica, 20. maja 78 ob 40.
letnici I. konference KPS. Razgovor z
Edvardom Kardeljem.«
Nimam veliko fotografij, kjer bi na
zadnji strani imel vsaj nekaj najnujnej-
ših podatkov za kasnejše rodove. To po-
meni, da sem na tiste slike, kamor sem
pripisal skromne podatke o srečanju, še
posebej navezan in da mi veliko pome-
nijo. Takšno je bilo tudi srečanje s tova-
rišem Edvardom Kardeljem. Prvo, žal
pa tudi zadnje. Spominjam se dnevov
pred srečanjem na proslavi pri Smiglovi
zidanici, ko smo v redakciji dobili kon-
kretne zadolžitve za radijski prenos.
Tako, kot vedno, nisem kaj dosti spra-
ševal po nadaljnih informacijah in po-
drobnostih, ampak sem odločno pove-
dal, da sem pripravljen in da bo vse v
redu. Z očmi sem begal po čudovito
urejenem prostoru, kjer so se pod širo-
kim in razkošnim soncem, na zeleni
travnati preprogi okoli katere so bile
takrat še rjavkaste trtaste rastline in
manjšo praznično »pošlihtano« Smiglo-
vo zidanico, zbirali ljudje v belih srajcah
in z rdečimi nageljni na prsih pa žene z
rutami na glavah, otroci, mladina, delav-
ci... Zastave, glasba, smeh, prijeten
žvenket medalj na prsih dobljenih v tež-
kih časih... Nervoza je postajala vse
močnejša, saj se je približeval trenutek
začetka proslave in tudi kasneje mojega
dela. Več tisoč glava množica je zaplo-
skala, kajti v prve vrste na lesene klopi
so začeli prihajati med drugim tudi ta-
krat najimenitnejši gostje proslave pri
Smiglovi zidanici, prvi udeleženci I.
konference KPS. Med njimi tudi tovariš
Edvard Kardelj.
Ko sem dobil »znak« za začetek moje-
ga prispevka v naš skupni prenos, sem v
trenutku zdrknil dobrih deset metrov
nižje in se najprej ustavil pri tovarišu
Francu Leskošku-Luki. Po nekaj minu-
tah pogovora z njim sem stopil dober
meter naprej do tovariša Kardelja. Bil je
rahlo sklonjen naprej in z obema roka-
ma se je držal za palico. Postavil sem
vprašanje in dobil odgovor. Najin prvi
in žal zadnji pogovor se je začel 20. maja
1978 ob 10,48 in je trajal 2,44 minute.
Časovno malo, drugače veliko.
Postavil sem mu dve vprašanji, prvo
kot spomin na konferenco in drugo, kaj
misli o današnji mladini.
»Mislim, da je naša mladina enako
sposobna in zrela razumeti trenutek
zgodovine, kot smo to bili mi takrat.
Ona živi v drugačnih razmerah, kar pa
ne pomeni, da je v bistvu drugačna. Mi-
slim, da se ogromna večina slovenske
mladine zelo močno zaveda pridobitev
revolucije in da je zelo zavestno priprav-
ljena braniti te pridobitve, jih dalje ra-
zvijati in jih tudi braniti če bo treba v
bodočnosti od vsakih poskusov, da se
rezultati te revolucije na en ali drug na-
čin podkopljejo.«
Ko v teh žalostnih dneh poslušamo in
beremo mnenja dolgoletnih tovarišev in
sodelavcev tovariša Edvarda Kardelja
najpogosteje zasledimo, da vsi omenjajo
njegovo veliko človečnost, preprostost,
toplino, zdrav prijateljski in tovariški
odnos. Ko to poslušamo in beremo šele
razumemo, zakaj smo lahko nepriprav-
ljeni in nenajavljeni z njim govorili, pa
čeprav časovno borih nekaj minut.
Žal je prvo srečanje ob Smiglovi zida-
nici bilo tudi zadnje. Takšno je življenje.
Sreča je v temjda je ostalo njegovo delo.
Bogato, obširno, koristno.
TONE VRABL
št. 6 - 15. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
6. stran - NOVI TEDNIK
št. 6 - 15. februar 197j
PRED SPREJEMANJEM ZAKLJUČNIH RAČUNOV
ZBIR PODATKOV NI DOVOU
Dosežene rezultate povežite z odnosi
Ena od najpomembnejših
in najbližjih nalog sedanje-
ga trenutka je gotovo zago-
toviti pogoje, na podlagi ka-
terih bodo delavci lahko od-
ločali o delitvi ustvarjene-
ga dohodka in o vseh obli-
kah uporabe in s tem v zvezi
tudi o svojih rezultatih in
načrtih. Zaključni računi
zato ne smejo ostati le zbir
podatkov, marveč morajo
spodbuditi samoupravljal-
ce, da bodo dosežen mate-
rialni razvoj ocenjevali v
povezavi s stopnjo razvito-
sti samoupravnih družbe-
noekonomskih odnosov ter
se dogovorili o nadaljnjih
nalogah in ciljih.
Ocenjevanje rezultatov de-
la in poslovanja je brez dvo-
ma ena temeljnih pravic in
obveznosti delavcev v te-
meljnih organizacijah zdru-
ženega dela. Takšna ocena
namreč delavcem omogoča,
da sproti odpravljajo po-
manjkljivosti in sprejmejo
ukrepe za boljše poslovanje.
In da na podlagi rezultatov
svojega dela in poslovanja
odločajo o delitvi ustvarjene-
ga dohodka ter programirajo
svoje delo, obveznosti in in-
terese za naslednje obdobje.
Te pravice in obveznosti de-
lavcev v zadnjih letih niso bi-
le dosledno uveljavljene. De-
lavci so sicer na svojih zbo-
rih odločali o dokončni deli-
tvi ustvarjenega dohodka na
podlagi zaključnega računa,
vendar so bile praviloma te
razprave slabo pripravljene
in zato odločanje delavcev
zgolj formalno. Ob teh raz-
pravah so namreč premalo-
krat ocenjevali rezultate dela
in poslovanja, niso analizira-
li vzroke problemov, ki so
pogojevali manjši dohodek
od predvidenega. Tudi o
tem, kako naj glede na dose-
žene rezultate razporejajo
dohodek, so premalo govo-
rili.
Prav k tem problemom in
vprašanjem pa je naravnana
letošnja razprava o zaključ-
nih računih. Kajti v temelj-
nih organizacijah združene-
ga dela je treba pričeti z de-
lom, ki bo pomenilo koreni-
to spreminjanje dosedanjega
vedenja. Se posebej tam,
kjer odstopajo od predvide-
vanih načrtov. Celotna aktiv-
nost ob sprejemanju zaključ-
nih računov pa mora biti
usmerjena tako, da bodo de-
lavci lahko na podlagi izdela-
nih analiz poslovanja ocenili
doseženo stopnjo material-
nega razvoja in jo povezali s
stopnjo razvitosti samou-
pravnih družbenoekonom-
skih odnosov.
Nosilec in usmerjevalec
aktivnosti ob sprejemanju
zaključnih računov so orga-
nizacije zveze sindikatov.
Njihova naloga je, da ob po-
moči vseh ostalih družbeno-
političnih organizacij, sa-
moupravnih organov in stro-
kovnih služb ponudijo de-
lavcem v razpravo takšne
ocene, na podlagi katerih bo-
do le-ti lahko kvalitetno od-
ločali o delitvi ustvarjenega
dohodka ter se dogovorili o
nadaljnjih nalogah in načr-
tih. S svojo aktivnostjo mo-
rajo prispevati tudi k temu,
da bodo delavci obravnavali
resnično vse temeljne pro-
bleme poslovanja ter zahte-
vali odločno ukrepanje vseh
odgovornih organov in služb
za odpravljanje ugotovljenih
slabosti.
Da bi temeljito opravili te
pomembne naloge, so se v
sindikatih dogovorili za ro-
ke, v katerih bodo opravili
razprave o zaključnih raču-
nih in jih na zborih delavcev
sprejeli. Tako bodo v tozdih
opravili razprave o zaključ-
nih računih do 23. februarja.
Doslej so v občinskih vod-
stvih tudi že grobo ocenili
prve rezultate te akcije. Na
celjskem območju so stro-
kovne službe že pripravile
gradivo za razpravo in tudi
ocepe poslovanja so že nare-
jene. Vendar so predstavniki
občinskih sindikalnih vod-
stev na četrtkovem posvetu
v Celju opozorili, da te oce-
ne, za katere so po zakonu
odgovorni individualni po-
slovodni organi, niso povsod
pripravljene tako, kot bi mo-
rale biti. V mnogih primerih
namreč še vedno temeljijo
na skopih podatkih strokov-
nih služb. Odgovorni delavci
v sindikatih so ob tem spre-
jeli stališče, da je treba v toz-
dih slabo izdelane ocene za-
vrniti, kajti na podlagi suho-
parnih številk se delavci ne
bodo mogli odločati o tem,
kako deliti in razporejati
ustvarjeni dohodek.
KOMENTAR
DOBIČKARSTVO BREZ
CENIKA
Hvale vredna je pobuda, da so v Sloveniji organizi-
rali nekajurne seminarje za računovodje krajevnih
skupnosti. Večina slovenskih krajevnih skupnosti
nima poklicnih strokovnjakov za opravljanje računo-
vodskih opravil in se večina tudi hudo muči s sestav-
ljanjem zaključnih računov. Pomoč, ki jo je organiza-
tor ponudil, je bila brez dvoma dobrodošla.
Senčna stran te pobude pa je prikrita težnja po za-
služku, kajti za seminar je bilo treba prispevati 250
novih dinarjev »šolnine«. 250 dinarjev na videz ni ve-
lika vsota, toda treba je računati, da so udeleženci
porabili še več za potne stroške in dnevnice. Tako je
strošek za krajevne skupnosti narastel precej čez 500
dinarjev, kar pa je za krajevne skupnosti s skromnimi
proračunskimi sredstvi že lep izdatek.
V ozadju tega tiči še en vidik. Krajevnih skupnosti je
v Sloveniji gotovo precej čez 500. Seminarje so organi-
zirali v treh središčih v Sloveniji, vendar so predavali
isti ljudje, oziroma isti predavatelj. So morda stroški za
prostore, kjer so seminsirji bili, tako veliki?
Ce bi torej vse krajevne skupnosti poslale svoje ljudi
na ta seminar, bi se na računu organizatorja zbralo
250.000 dinarjev. To pa ni več mačji kašelj?!
Morda je ta primer navsezadnje res podpovprečen.
Poznamo namreč organizacije seminarjev, simpozijev
in podobnih izobraževalnih akcij, kjer je »šolnina«
nekajkrat, pa tudi desetkrat višja. Bržčas je udeležen-
cev manj, toda vseeno znesejo zbrani prispevki visoke
vsote.
Le eno vprašanje na koncu.
Vsak proizvedeni proizvod, vsaka usluga mora imeti
po zakonu cenik. Razumljivo je, da proizvodnim stro-
škom, oziroma efektivnim stroškom, proizvajedec ali
organizator pribije tudi določeno akumulacijo, neko
stopnjo čistega dohodka. Vsekakor pa ne pretežni del!
JURE KRAŠOVEC
»ŠTIRINAJSTA« MLADIH JE KRENILA...
Danes je čez Sotlo pri Sedlarjevem krenila na pot po stopinjah slavne XIV. divizije
pohodna enota, ki jo sestavljajo mladi iz laške, brežiške, sevniške občine. Prva etapa se bo v
nedeljo končala v dolini Gračnice pri spomeniku Iliju Badovincu. Na našem posnetku so
mladi pohodniki laške občine iz lanskega leta. Mladi laške občine so letos na pohodu že
šestič.	(Foto: J. Krašovec)
SINDIKATI O »SINDIKALNI LISTI«
PODLAGA JE DOHODEK
Letos bodo še veljala merila lanske sindikalne liste
v temeljnih organizacijah
združenega dela bodo že
koncem februarja stekle
razprave o stališčih pred-
sedstva republiškega sveta
ZSS do politike razporeja-
nja čistega dohodka in deli-
tve sredstev za osebne do-
hodke.
Sestavni del teh stališč je
tudi dosedanja »sindikalna
lista«, ki je predpisovala po-
goje in osnove prejemkov
delavcev in posamezne pre-
jemke tudi finančno ovre-
dnotila. Stališča predsedstva
republiškega sveta ZSS so
jasna. V sindikatih se še bolj
odločno kot doslej zavzema-
jo za to, da postane podlaga
slehernih prejemkov le
ustvarjeni dohodek temeljne
organizacije združenega de-
la. Vendar se bo potrebno v
tem letu šele dokopati do
družbenih meril, ki jih bodo
delavci upoštevali, ko se bo-
do dogovarjali o načinu ure-
sničevanja posameznih pra-
vic. V letošnjem letu bodo
ostala v veljavi še merila lan-
ske sindikalne liste, osnova
zanje pa bo poprečni osebni
• dohodek v devetih mesecih
minulega leta.
Ko so predstavniki sindi-
kalnih vodstev celjskega, za-
savskega, posavskega in no-
vomeškega območja pretekli
četrtek razpravljali v Celju o
tem, kako naj bi čimbolje iz-
peljali razpravo o teh stali-
ščih, so že opozorili na neka-
tere probleme, ki bodo nanje
naleteli tudi v temeljnih or-
ganizacijah združenega dela.
Tako so opozorili na vpraša-
nja oblikovanja skladov
skupne porabe, na svobodno
menjavo dela, na metode, ki
jih bomo morali izdelati, da
bomo izračunavali izjemne
pogoje gospodarjenja. Nj
posvetu so se dogovorili tudj
o rokih, v katerih bodli
izvedli razpravo o stališčiH
predsedstva republiškega
sveta ZSS. Tako bodo v te-
meljnih organizacijah raz-
pravljali o teh stališčih do
približno 20. marca, nato pa
se bodo sestali občinski sveti
in stališča pretehtali ter jih
posredovali republiškemu
svetu. Ta pa se bo sestal kon-
cem marca in sprejel preči-
ščeno besedilo stališč o poli-
tiki pridobivanja in razpore-
janja dohodka ter uveljavlja-
nju načel delitve po delu in
rezultatih dela. Na posvetu
so posebej opozorili na dej-
stvo, da morajo v temeljnih
organizacijah povezati raz-
prave o teh stališčih tudi z
razpravami o sedanjih siste-
mih nagrajevanja po rezulta-
tih dela.
DS
IVANJERAM
Najprej iskrene čestit-
ke za 70. življenjski jubi-
lej, ki si ga pred kratkim
praznoval, tovariš Ivan.
Kdo ga v Celju ne poz-
na, sedanjega upravnika
Strelskega doma na Grič-
ku, pa aktivnega strelca,
planinca, ljubitelja nara-
ve, nekdanjega in včasih
še sedanjega gledališkega
»čarovnika«, ki je bil
vrsto let povezan s celj-
skim poklicnim gledali-
ščem. V gledališki hiši je
predvsem čaral imenitne
rekvizite, bil je njihov
»čarovniški oče« ter ka-
šer, čeprav po osnovnem
poklicu mizar.
Rojen v vasi Kojca na
Goriškem, v vseskozi le-
vičarski družini, ki si je
od leta 1924 v Jugoslaviji
poiskala novi dom. Že ta-
krat je fašistična zver
neusmiljeno preganjala
zavedne Slovence. Vse to
in očetova štrajkarska
preteklost je zaznamova-
lo tudi mladega Ivana.
Leta 1929 je opravil mi-
zarski pomočniški izpit,
ampak službe ni dobil.
Tenak kos kruha si je re-
zal z občasnimi deli, se
udinjal tudi pri pekih v
Zavodni, dokler ni odšel
k vojakom. Se prej se je
povezal s celjskimi ko-
munisti in še danes mu je
živo v spominu, kako so
se zaradi izobraževanja
znali sestati tudi za zidom
nekdanjega golovškega
pokopališča. Po treh letih
»vojskovanja« se je 1935.
leta najprej zaposlil pri
Westnovi tovarni, sedanji
EMO, pa je zaradi izdaje,
da je rdeč, kmalu letel iz
službe.
Razsulo starojugoslo-
vanske vojske in vdor
nemških okupatorjev je
dočakal kot vojak Tri-
glavskega polka na Go-
renjskem. Lagerju se je
iznajdljivo izognil, izg-
nanstvu z družino, ki si jo
je ta čas ustvaril, na Gru-
bišno polje, pa ne. Tudi
zaradi aktivističnega dela
in po njihovih zvezah se
je zaposlil v Zagrebu pri
stavbarju Franetiču. Znal
je dobro izkoristiti svojo
pridobljeno svobodo gi-
banja za aktivistično in
komunistično delo, saj je
bil pri Franetiču nabavni.
Po osvoboditvi so mu
takoj zaupali funkcijo ko-
mandirja področne mili-
ce v Cinkarni. Že leta
1950 se je zapisal gledali-
šču, svoji veliki ljubezni,
ki ji je ostal zvest do upo-
kojitve pred desetimi leti.
Pa še danes rad priskoči
na pomoč gledališčni-
kom, ki svojega rekvizi-
terskega čarodeja ne mo-
rejo pozabiti.
Ivan je bil zraven leta
1946, ko so v Celju usta-
navljali strelsko družino
Ivo Lola Ribar, bil njen
dolgoletni predsednik,
zadnjih dobrih deset let
pa upravnik Strelskega
doma na Gričku. Kdor se
danes sprehaja ob lepo
urejenem okolju trimske
steze, bo komaj vedel, da
je to tudi Ivanovo delo in,
da so njegove pridne in
zlate roke postorile prav-
zaprav kopico opravil
okrog strelišča.
In koliko planinskih le-
pot se je naužil; do drugič
prehojene slovenske pla-
ninske transverzale ima
na dolgu samo še tri vrho-
ve, med njimi je tudi Jalo-
vec, od koder mu pogled
seže tudi v ožjo domovi-
no, v kraj njegove zibeli,
Bukovški vrh in Kojco.
Privoščimo ti ta pogled
tovariš Ivan! Ko boš spet
na vrhu, bomo v mislih s
teboj.
MITJA UMNIK
OBRAZI
V ŠENTJURJU
VELIKO BEREJO
Podatki veljajo za krajevni skupnosti Šentjur center in
Šentjur okolica, ki štejeta skupaj okoli 7250 ljudi. In kako j«
z razširjenostjo tiska med njimi?
-
Med dnevniki prednjači Delo s 170 izvodi pred Večeroni
110. Od tednikov in štirinajstdnevnikov je na prvem mestu
Kmečki glas (550), sledijo: Nedeljski (538), Stop (346), Novi
tednik (338), Jana (305), Antena (220), Zabavnik (143), 7 D
(62), KIH (65), Avto (50), Pavliha (35) itd. Seveda pa je tu še
vrsta strokovnih listov in revij od Sodobne pedagogike
Prosvetnega delavca. Lovca, Čebelarja, Delavske enotnosti.
Komunista itd.
Občinska konferenca SZDL Šentjur izdaja mesečnil<
UTRIP v 3000 izvodih, ki ga prejema brezplačno sleherno
gospodinjstvo v občini. Ce k temu dodamo še 233 izvodov
Pionirskega lista, 220 izvodov Kurirčka, 197 Cicibana in
izvodov Pionirja, ki jih imajo naročene učenci šentjurski
osnovne šole, potem lahko zapišemo, da smo z razširjenostjo
tiska med ljudmi v obeh krajevnih skupnostih Šentjurja
zadovoljni.
Te številke so bile zbrane s pomočjo prodaje listov ^
kioskih, prodajalnah in naročnikov, ki prejemajo ta äV
druga glasila po pošti. V resnici pa je razširjenost večja, saj
mnogi Sentjurčani kupujejo časopise in revije tudi na pot'
na delo v Celje.
ERNEST RECNiK
št. 6 - 15. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
Janez Barborič, podpredsednik ZSJ si je z zanimanjem ogledoval proizvodnjo v mozir-
skem Elkroiu.
OBISK v ELKROJU

Moxirsko delovno organizacijo je obiskal J. Barborič
Janez Barborič se je v El-
lu-oju zanimal za gospodar-
ske uspehe tega 400 članske-
ga delovnega kolektiva ter
o poteku akcije zaključni
račun. Iz samoupravnih in-
teresnih skupnosti bo treba
več informacij. Posebno
skrb bo treba nameniti
otroškemu varstvu, ter več
časa posvetiti izobraževa-
nju sindikalnih aktivistov.
Elkroj v Mozirju je prejšnji
teden obiskal podpredse-
dnik Zveze sindikatov Jugo-
slavije Janez Barborič ter se
zanimal, kako gospodari ta
400 članski delovni kolektiv,
beseda pa je tekla tudi o ak-
ciji zaključni računi. Janez
Barborič je poudaril, da te-
žav naše tekstilne industrije
ni mogoče reizreševati s si-
stemskimi ukrepi. S cenami
smo doslej vse prevečkrat
skušali popravljati položaj v
določeni panogi, izkazalo pa
se je, da to ni prava rešitev.
Rešitve je treba iskati v do-
hodkovnem povezovanju, je
poudaril Janez Barborič. Si-
cer pa tudi ni res, da bi bila
vsa tekstilna industrija v sla-
benn položaju. Marsikje gre
za subjektivne vzroke. Kako
si je sicer mogoče razlagati,
da dve proizvodnji podobni
delovni organizaciji dosega-
ta ena izjemno slabe rezulta-
te, druga pa dobre, tako kot
na primer Elkroj, ki je lani
celotni prihodek povečal za
27 odstotkov, dohodek pa
kar za 67 odstotkov. Tudi si-
cer so v Elkroju presegli s
planom zastavljene naloge.
Celotni prihodek je bil kar za
45 milijonov večji kot so pre-
dvidevali. V Mozirju so torej
z dobrim gospodarjenjem
dosegli lepe uspehe, temu
nasproti pa so se povečale
tudi družbene dajatve, dolo-
čene s stopnjami. To seveda
ni vzpodbudno in bolje bi bi-
lo, ko bi bile te dajatve plani-
rane s številko, je bila skup-
na ugotovitev. Beseda je na-
nesla tudi na akcijo zaključ-
ni račun. Marsikje trdijo, da
bo do konca roka nemogoče
dobiti vse elemente za zak-
ljučni račun in tako tudi ne
bodo mogli izdelati poročil, s
katerimi bi šli pred delavce.
V Elkroju se s tem ne strinja-
jo. Za globalne ocene, so
poudarili, je rok kar prime-
ren, sicer pa je treba tovrstn o
aktivnost voditi skozi vse le-
to, ne le mesec dni. V Elkro-
ju so o zaključnem računu
govorili v torek, ko so delav-
ci izvedeli, koliko so lani
ustvarili, koliko razdelili in
koliko denarja še ostaja za
razdelitev. Nerazporejeni de-
nar bodo namenili za osebne
dohodke, v sklad skupne po-
rabe ter za razširjeno repro-
d_ukcijo. Na seji so poudarili
tudi to, da delavci niso zado-
voljni z informacijami, ki bi
morale prihajati iz samou-
pravnih interesnih skupno-
sti. Prav nemogoče je, da de-
lavci za nekaj prispevajo
svoj denar, ko pa bi jim mo-
rali poročati, za kaj so denar
v SIS namenili, ni od tam
nikakršnih pojasnil. Ome-
njali so prav primer železni-
škega prometa. Precej časa
so v razgovoru namenili tudi
problematiki otroškega var-
stva ter menili, da bo treba
več narediti za izobraževanje
sindikalnih aktivistov, še
zlasti sedaj, ko se je vloga
sindikatov temeljito spreme-
nila in so nase prevzeli cel
kup odgovornosti.
Po končanem razgovoru v
Elkroju je bil na vrsti še po-
svet s predstavniki MS ZSS
Celje ter s predsedniki ob-
činskih svetov ZSS, na kate-
rem so govorili o poteku ak-
cije zaključni račun in o ure-
sničevanju zakona o združe-
nem delu.
JANEZ VEDENIK
SKUPŠČINE IS
V CELJU
v prihodnjem tednu
bodo v Celju zasedale vse
občinske interesne skup-
nosti. Na skupščinah bo-
do delegati razpravljali o
poročilih posameznih in-
teresnih skupnosti pri
uresničevanju zastavlje-
nih programov, o zaključ-
nih računih ter o predlo-
gih programov in finanč-
nih načrtov za letošnje le-
to. Ob tem bodo delegati
na skupščinah obravna-
vali še gradivo o tem, ka-
ko v celjski občini uresni-
čujejo program drugega
samoprispevka.
DS
TOZD TIE V LAŠKEM TIM
V OSPREDJU ODNOSI
Predvsem pa solidarnost med TOZD
TIMOV TOZD TIE (Ter-
moizolacije in embalaža)
sodi med uspešne temeljne
organizacije, čeravno tudi
pri njih ne manjka proble-
mov s katerimi se ubadajo.
K obravnavi zaključnega
računa pristopajo v skupni
akciji vseh TOZD v tej de-
lovni organizaciji in na
osnovi sklepov samouprav-
nih organov in političnih
organizacij.
Pobuda za poglobljeno in
jasno razpravo o zaključnem
računu v TIE ni samo zasle-
dovanje politične akcije sin-
dikata in ZK, marveč novo
vsebino in kvaliteto nareku-
jejo dejanske potrebe TOZD,
ki je proizvodno povezan z
vsemi ostalimi temeljnimi
organizacijami v podjetju.
Razpravo o tem so temelji-
to načeli že ob koncu prete-
klega leta, ko so se temeljito
pogovorili o najbistvenejših
problemih delovne organiza-
cije kot celote in o čemer
smo v našem časniku tudi
pisali. Ta pobuda komuni-
stov je v naprezanje vključila
tudi ostale politične organi-
zacije in samoupravne orga-
ne. Naliti ob sprejemanju
zaključnih računov čistega
vina, je bil že takrat eden od
sklepov.
Na medtozdovski ravni ta
čas potekajo razprave o med-
sebojnih proizvodnih, pro-
gramsko proizvodnih in sa-
moupravnih odnosov. V oce-
no o uspešnosti bodo vklju-
čili vse tisto, kar naj služi tu-
di za izhodišče načrtovanja v
tekočem letu. Sem brez dvo-
ma sodijo odprava vseh za-
paženih pomanjkljivosti pri
organizaciji dela, medseboj-
ne ekonomske odgovorno-
sti, za odmet pa ne bodo tudi
zapažanja o visokih bolezni-
nah, o še neizkoriščenih re-
zervah pri varčevanju s suro-
vinami, zmanjševanju odpa-
da itd.
Bistveno mesto bo v raz-
pravah, ki bodo potekale na
zborih po izmenah, bo zavze-
mala tudi medtozdovska so-
lidarnost. Očitno je namreč,
da nekateri TOZD (rudnik in
Gračnica) ne bosta ustvàrila
sredstev za poslovni sklad, s
čimer je pod vprašaj postav-
ljeno tudi uresničevanje ta-
koimenovane »sindikalne li-
ste«. V TIE so za solidarnost,
vendar v tem smislu, da bo
jasno, čemu se njihov kolek-
tiv odpoveduje v korist dru-
gih TOZD. Delavci se mora-
jo zavedati, da je njihov ob-
stoj bil pogojen z vloženim
delom in sredstvi kolektiva v
času gradnje in ustanavlja-
nja novih obratov v celokup-
nem podjetju, da pa so hkra-
ti podane potrebe po solidar-
nosti do najmlajših TOZD v
podjetju, kot je TOZD Grač-
nica, ki še ni uspel povsem
utrditi svojega proizvodnega
in ekonomskega položaja.
Vsekakor jim gre za to, da
bodo stvari jasno razložene
in da ne bodo plod kabinet-
sko opravljene transakcije.
TIE bo gotovo za solidarnost
nekaj žrtvoval in zato zaslu-
žil, da se to tudi ve.
Na široki in poglobljeni
osnovi predebatiran zaključ-
ni račuij pa ne bo mogel biti
bistveno »popravljen«, ko bo
po javni razpravi predložen
delavskemu svetu v sprejem
JURE KRAŠOVEC
SINDIKAT IN KOMUNISTI
BREZ VSEH AKTOV
Samoupravna organiziranost v Žalcu — lepi uspehi
Vzpodbudna ocena ne ve-
lja za uveljavljanje vsebine
novih družbenoekonomskih
odnosov. Napraviti bo tre-
ba temeljito analizo izvaja-
nja programov o ur^niče-
vanju ZZO. Do 30. junija bo-
do morali sprejeti manjka-
joče samoupravne splošne
akte, sicer bo skupščina na-
stopila z začasnimi ukrepi
družbenega varstva. Mar-
sikje niso sprejeli niti sred-
njeročnih razvojnih planov
in tudi letnih načrtov ne.
Na skupni seji komiteja
občinske konference Zveze
komunistov in predsedstva
občinskega sveta Zveze sin-
dikatov v Žalcu so med dru-
gim govorili o uresničevanju
Zakona o združenem delu
ter politično ocenili potek
akcije »zaključni račun«. Pri
oblikovanju nove samo-
upravne organiziranosti so v
občini Žalec v zadnjih nekaj
letih, še zlasti pa po uveljavi-
tvi zakona o združenem de-
lu, dosegli nekaj pomemb-
nih rezultatov, so poudarili
na seji. To pa v celoti ne bi
veljalo za uveljavljanje vse-
bine novih družbenoeko-
nomskih odnosov. Vzroke
ne gre iskati le v manjkajo-
čih samoupravnih splošnih
aktih, temveč tudi v slabih
rešitvah v sprejetih samou-
pravnih splošnih aktih in nji-
hovem nedoslednem izvaja-
nju. Skoraj je ni delovne or-
ganizacije v žalski občini,
kjer bi sprejeli vse potrebne
samoupravne splošne akte
do 11. decembra. Napraviti
bodo morali temeljito anali-
zo izvajanja programov' o
uresničevanju zakona o
združenem delu ter si priza-
devati za odpravo nezakoni-
tega stanja. Na seji so se od-
ločili za 30. junij, kot zadnji
rok, do katerega bodo morali
delavci v organizacijah zdru-
ženega dela sprejeti manjka-
joče samoupravne splošne
akte. Ce tega do takrat ne
bodo storili, naj bi skupščina
nastopila z začasnimi ukrepi
družbenega varstva. Prav ta-
ko so na seji ugotovili, da
močno zaostaja preverjanje
vsebine	samoupravnih
splošnih aktov. Predvsem za
to, kjer je za en sam organ,
torej za komisijo za pregled
samoupravnih splošnih ak-
tov pri IS SO, delo preobsež-
no. V okviru te komisije naj
bi ustanovili delovne komi-
sije za spremljanje posamez-
nih področij, kar bi omogoči-
lo večjo učinkovitost pri pre-
verjanju vsebine aktov, pou-
darili pa so tudi to, da bi tak-
šen način dela zagotovil več-
jo strokovnost.
JANEZ VEDENIK
ZAKLJUČNI
RAČUN V ARUŠI
МШг m m
'PIŠE IVAN SENIČAR' -
v "" , .6 -
POSEKAN
HLOD ZA BRV
Na svetu nas živi nekaj nad 4 mili-
jarde in sto milijonov. Ta »živi* pa v
različnih delih sveta pomeni kaj po-
vsem različnega. Razvitost posamez-
nega gospodarstva merimo, med dru-
gim, tudi z narodnim dohodkom pò
glavi prebivalca. Tako ima 37 dežel
manj kot 250 dolarjev po posamezni-
ku (1976), Američani, ki imajo 7890
dolarjev, pa dajejo samo za orožje
več kot 400 dolarjev po prebivalcu. V
Etiopiji, kjer je narodni dohodek 100
dolarjev, živi človek povprečno 38
let, pismenih pa je med odraslimi 7
odstotkov. Na Švedskem pa imajo po
glavi 8670 dolarjev, povprečno živijo
73 let, pismenih pa je 99 odstotkov.
Tako stanje je nezdržno. To že dolgo
vedo dežele v razvoju, počasi pa pro-
dira v možgane tudi razvitim in bo-
gatim.
Razgovor oziroma besedni dvoboj
med razvitimi in tistimi v razvoju
traja že desetletja. Pri tem ima po-
sebno vlogo tako imenovana skupina
77 dežel, ki so v imenu razvijajočih se
ta dvoboj začele. Izbojevale so že ne-
kaj sklepov, nekaj poti za rešitev. To-
da razvite države preprečujejo ure-
sničevanje takih dogovorov, čeprav
vedo, kam gre svet. Razviti bi na-
mreč radi obdržali vse ugodnosti, ki
jih imajo v svetovnem gospodarstvu,
in se nočejo ničemur odpovedati. Bi-
lančni primanjkljaj dežel v razvoju
je bil leta 1977 kar 22 milijard dolar-
jev. Zaradi slabih pogojev v medna-
rodni trgovini se je iz te revščine pre-
lilo med razvite še več kot 20 mili-
jard. Razvijajoči pa so vrhu vsega še
pošteno dolžni, in sicer 200 milijard,
čeprav nekateri govore tudi o števil-
ki 300. Pomoč, ki jo dobijo od Zahoda
in mednarodnih organizacij, je kap-
lja v morje. Vzhod pa se modro drži
po strani, češ, saj nismo mi krivi za
njihovo revščino.
V Aruši, Tanzanija, se te dni pogo-
varjajo predstavniki 117 dežel o tem,
kako nadaljevati razgovor z razviti-
mi. Sodeluje tudi Jugoslavija. Dežele
v razvoju pripravljajo stališča za se-
stanek konference OZN za trgovino
in razvoj, ki bo maja v Manili, Fili-
pini.
Gospodarski odnosi med Jugosla-
vijo in Evropsko gospodarsko skup-
nostjo so živahni. Zanje smo zelo
zainteresirani eni in drugi. Mi za naš
izvoz tja, za uvoz, ki smo se ga nava-
dili, za tehnologijo, ki jo potrebuje-
mo, in za naše delavce, ki so na zača-
snem delu v teh deželah. Članice EGS
pa zaradi tega, ker smo mi za njih
ugodno tržišče in tudi zaradi tega,
ker potrebujejo naše delavce. Osnova
za dobro sodelovanje ni sporna. Pri
tem pa mi nismo zadovoljni s pogoji,
ki nam jih nudijo. V zunanjetrgovin-
ski menjavi imamo prevelik pri-
manjkljaj. Tudi druge prepreke za
naš še večji izvoz so previsoke. Zara-
di tega smo zahtevali, že zdavnaj, da
se je potrebno temeljito pogovoriti o
vsem tem ter skleniti novi sporazum
Jugoslavija - EGS, in sicer tak, ki bi
bil za nas ugodnejši.
O dobrem začetku takega pogaja-
nja bi moral sklepati ministrski svet
EGS. Ta je že večkrat obljubil, da bo
to storil, pa je Jugoslavijo nekajkrati
preložil za naslednjo sejo. Zadnja ob-
ljuba je bila za 6. februar. In res so
ministri o tem sklepali ter pooblasti-
li izvršno komisijo EGS, naj začne
pogajanja z Jugoslavijo, in sicer o in-
dustrijskem, kmetijskem in znan-
stveno-tehničnem sodelovanju kakor
tudi o finančnih in socialnih zade-
vah. Najožja je brv sodelovanja tam,
kjer je neuravnotežena menjava. Ne
vemo še dokončno za vse predpostav-
ke pogajanj. Govori pa se, da naj bi
bil naš izvoz v dežele EGS bolj svobo-
den kot doslej, da pa se naj bi seznam
»občutljivih« izdelkov povečal iz do-
sedanjih 20 kar na 60. Topa bi pome-
nilo klestenje podrtega hloda v
preozko brv. Ostane še tudi, da se
razširi finančno sodelovanje. Evrop-
ska investicijska banka naj bi poso-
dila Jugoslaviji od 125 do 250 milijo-
nov obračunskih enot EGS (ena obra-
čunska enota velja 1.3 ameriškega
dolarja). Bodoči sporazum naj bi za-
jel tudi status naših delavcev v deže-
lah EGS, kar je za nas bistvenega
pomena.
Narodni dohodek po prebivalstvu
je za leto 1976 takle: Jugoslavija 1680
dolarjev. Irska 2560, Italija 3050, Veli-
ka Britanija 4020, Nizozemska 6200,
Luksemburg 6460, Francija 6550, Bel-
gija 6780, ZR Nemčija 7380 in Danska
7450 dolarjev.
8. stran - NOVI TEDNIK
št. 6 - 15. februar 197j
TIMOV ESOT NA TEHTNICI
PREDRAGO ZAVLAČEVANJE
Bo pivovarna Laško sovlagatelj investicije?
Delovna organizacija
TIM Laško ima več proiz-
vodno in programsko
usmerjenih TOZD. Eden teh
je ESOT, kakor krajše ime-
nujejo elektro-strojne obra-
te in transport. Ta temeljna
organizacija združenega de-
la ima brez dvoma zelo mik-
ven in prespektiven pro-
gram, ne more pa se dovolj
razviti, ker ji primanjkuje
lastnih sredstev za investi-
cije, sredstev pa manjka v
delovni organizaciji kot ce-
loti, saj je na skopem že z
obratnimi sredstvi, akumu-
lacijo pa v glavnem pogolt-
nejo anuitete, a tudi sicer
TIM ni bil nikoli do kraja
so financiran.
TOZD ESOT se je razvil iz
rudniškega obrata za vzdrže-
vanje. Začel je razvijati pro-
izvodnjo na osnovi naročil
ostalih TOZD, predvsem pa
orodij in nekaterih strojev za
TOZD TIE (termoizolacije in
embalaža). Med tem pa so
ostali TOZD vzdrževanje de-
centralizirali in ESOT je po-
treboval lasten proizvodni
program. Proizvodnja hladil-
nih stolpov je bila brez dvo-
ma posrečena in dobra pro-
gramska usmeritev. Hladil-
na naprava za ohlajevanje te-
hnoloških vod je brez dvoma
interesanten proizvod, za ka-
terega je na osnovi raziskave
tržišča veliko zanimanje v
Jugoslaviji. Gre za napravo,
ki varčuje z vodo, ki veliko
prispeva tudi k varstvu na-
ravnega okolja, varčuje z
energijo itd, saj omogoča
zaprt sistem za uporabo te-
hnološke vode. Naprava je
bila v celoti osvojena na
osnovi licence švicarske
tvrdke SULZER ESCHER
WYSS. Uspeh je že velik, da
za napravo ni potrebno niče-
sar uvažati, vendar pa je za-
radi nerazvitosti najosnov-
nejših zmogljivosti v last-
nem obratu bil ESOT vezan
na kooperacij ske usluge ši-
rom po Sloveniji, kar proiz-
vodnjo podražuje in otežuje.
2e v letu 1978 je ESOT pri
proizvodnji hladilnih stol-
pov prekoračil proizvodnjo
za 50 odstotkov, kar pomeni,
da je naprava iskana, da pa
podjetje ne more proizvesti
dovolj hladilnih stolpov za
potrebe našega tržišča.
Tudi letošnja proizvodnja,
v katero so že vključene pre-
dvidene nove proizvodnje
zmogljivosti, je bila v fe-
bruarju vnaprej razprodana.
Tako ima ESOT trenutno
več naročil, kot jih je v seda-
nji proizvodnji zmogljivosti
zmožen proizvesti. Za trdno
so namreč računali, da bo
potrebna investicija dokon-
čana že maja. Žal se je zade-
va zavlekla, zlasti pri ban-
kah, ki sicer rade govorijo o
tem, da za dober program ni
težav, toda kaže da je vseeno
problem.
Kako hitro naraščajo stro-
ški za investicijo je razvidno
iz predračunov, ki so za inve-
sticijo proizvodnje hladilnih
stolpov znašale leta 1977 16
milijonov dinarjev, lani sredi
leta že 21 milijonov in ob
koncu lanskega leta kar 26
milijonov dinarjev. To se
pravi, da je zavlačevanje sil-
no draga zadeva.
Investicijo opredeljujejo
kot »preventivno sanacijo«,
ker za sanacijo ni zakonskih
osnov. Čeravno je kolektiv
predložil dovolj dokazil, da
gre za izpopolnitev ekonom-
sko in družbeno interesant-
ne proizvodnje, se zadeve le
po polžje odvijajo. Tu gre na-
mreč za povsem individual-
na naročila, ki so vselej le
posamična, zato je financira-
nje po poti dohodkovnih od-
nosov otežkočeno. Težko je
namreč najti v trgovski mre-
ži dovolj močnega partnerja
kot sovlagatelja. Okoli 50 od-
stotkov sovlagateljskih dele-
žev si je delovna organizacija
že zagotovila, lastnih sred-
stev, kot že rečeno, TOZD
ESOT nima, nima jih tudi
delovna organizacija kot ce-
lota.
V zadnjem času so stekli
dogovori z kolektivom laške
pivovarne, ki naj bi nastopila
kot sovlagatelj za preostalih
50 odstotkov. Ta sovlagatelj-
ski delež bi pivovarna, ki sa-
ma nima več velikih investi-
cijskih načrtov, pridobila s
kreditom. Pri tem naj bi ime-
la pivovarna prvič svoj lastni
ekonomski interes pri nalož-
bi, ki zagotavlja izdatno aku-
mulativnost, po drugi strani
pa gre tu za širši družbeni
interes, saj naložba in do-
končna dogratitev ESOT
predstavlja socialno varnost
za najmanj 150 zaposlenih v
občini.
JURE KRASOVEC
Hladilni stolp za povratno hlajenje vode z zmogljivostjo
121.300 kcal h, izdelek TOZD ESOT, ki opravi tudi
montažo in vso instalacijo od komandne plošče naprej.
ODLOŽEN
OBISK T
KURTOVIČA
Dogovorjeno je bilo, da
bi včeraj obiskal Celje To-
do Kurtovič, predsednik
zvezne konference SZDL
Jugoslavije. Po programu
dvodnevnega obiska bi se
moral predsednik sestati
s člani političnega vod-
stva celjske občine ter se
z njimi pogovarjati o
družbenem, gospodar-
skem in samoupravnem
življenju občine. Obisk
Todorja Kurtoviča so za
nedoločen čas odložili.
CELJE
SODELOVANJE PRI IZVOZU
Zahtevne gospodarske naloge v letošnjem letu
Ko je na zadnji skupni se-
ji delegatov vseh zborov
celjske občinske skupščine
predsednik Izvršnega sveta
Venčeslav Zalezina govoril
o resoluciji o politiki izva-
janja družbenega plana ob-
čine v letošnjem letu, je
med drugim poudaril, da so
letošnji temeljni cilji na-
ravnani v stabilizacijska
prizadevanja.
Sicer bi se naj družbeni
proizvod povečal za 7% in bo
predvidoma znašal 6 mili-
jard 715 milijonov dinarjev
ali 104.000 din na prebivalca.
Glede na to bo Celje zadržalo
četrto mesto v republiki in
imelo osnovo za hitrejši pre-
mik. Industrijska proizvod-
nja se bo povečala za 8%, kar
je seveda velika obveznost
za organizacije združenega
dela. Zaposlenost se bo umi-
rila in nekoliko zmanjšala.
Povečala bi se naj za 2,5%.
V izvozu se glede na rezul-
tate preteklega leta pričaku-
je povečanje za 9%. Tudi to
je visoka stopnja.
»Zato se moramo na po-
dročju izvoza letos temeljito
organizirati in doseči med
izvozniki sporazum, ki bo te
organizacije združenega dela
tesneje povezoval in tako za-
gotavljal prodornejši nastop
na zunanjem tržišču. Pri tem
je predvsem mišljena izvoz-
na dejavnost na področju ko-
vinske industrije. Okrepiti je
tudi sodelovanje z državami
v razvoju, kjer ima Jugosla-
vija, glede na svojo neuvr-
ščeno politiko in ugled v sve-
tu, izjemno priložnost. Me-
nim, da te prednosti premalo
koristimo, zlasti tudi fond
sredstev za pospeševanje te
dejavnosti. Vzrok je pred-
vsem v tem, ker delujemo
neorganizirano in neusklaje-'
no. Očitno pa je, da imamo
nekaj izrednih možnosti, da
bi tu postali močnejši fak-
tor,« je dejal Venčeslav Zale-
zina.
V investicijah je predviden
porast za 10%. Sicer pa gre
tudi v tem primeru za za-
htevno nalogo, tembolj, ker
v občini zaostajamo in je več
investicij še neuresničenih.
Navzlic temu bo treba za-
stavljeni program v celoti iz-
polniti, predvsem, ker pome-
nijo te naložbe osnovo za na-
dalnji usklajen razvoj druž-
benopolitične skupnosti in
tudi osnovo za hitrejši razvoj
v naslednjem srednjeroč-
nem obdobju.
Izvršni svet je v zvezi z
učinkovitejšim realiziranjem
naložb uvedel nekaj novih
oblik spremljanja, preverja-
nja in usklajevanja na tem
področju. Tako so vzpostav-
ljeni redni stiki s posamezni-
mi organizacijami združene-
ga dela, da pravočasno pri-
pravijo vse elemente za nove
naložbe. Tako bi odpadle za-
mude, ki celotno naložbo ne
samo dražijo, marveč tudi
negativno vplivajo na hitrej-
šo gospodarsko rast. Pri-
pravljena je torej metodolo-
gija za pripravo investicij in
uveljavljeni stalni stiki z in-
vestitorji, bankami itd.
Pomembna je ugotovitev,
da se pri investicijah krepi
združevanje" sredstev, torej
sovlaganje. Zdaj že znaša
okoli 15%. To sicer še ni veli-
ko, pa vendar je začetek obe-
taven.
Od večjih naložb kaže zla-
sti opozoriti na program Li-
bele za proizvodnjo elek-
tronske opreme in elektron-
skih tehtnic, v Železarni Sto-
re nova livarna in jeklo vleka,
v Aeru nova tiskarna, v EMO
proizvodnja kotlov itd. V na-
slednjem letu pa bodo večje
investicije na področju ko-
vinsko predelovidne indu-
strije in kemije.
»Poudaril bi še izredno ve-
lik pomen vlaganj v komu-
nalo, kjer gre za moderniza-
cijo cest, vodooskrbne ob-
jekte, vodovode, kanalizaci-
jo, plin itd. Zelo pomembno
je poudariti, da moramo pri-
četi z realizacijo projekta
mestnega cestnega križa, kij
že močno zaostaja.
Z izgradnjo trgovskih ob-
jektov ne moremo biti zado-
voljni. Med večjimi naložba-
mi na področju družbenih
dejavnosti pa velja omeniti
osnovno šolo v Novi vasi,
zdravstveno" postajo v StO;
rah, pričetek del pri gradnji
druge faze Golovca in še dru-
ge, ki sodijo v program dru-
gega občinskega samopri-
spevka,« je še opozoril Ven-
česlav Zalezina.
Resolucija nadalje postav-
lja zahtevo po sodobnejši ir.
racionalnejši organizaciji
proizvodnih procesov, po
krepitvi razvojno-raziskoval-
nega dela in seveda po hitrej-
šem uvajanju rezultatov tega
dela v proizvodnjo.
M. BOŽIC
RADO ROTAR
NEUTEMEUENI OČITKI
Kdo Je kriv za neočiščene žalske poti?
Smo pač takšni ljudje, da
je komunala po navadi kri-
va, če v Žalcu smrdi iz ka-
nalizacije, če je kaj narobe s
smetmi, če pločniki niso
očiščeni snega in če je pole-
dica, pravi direktor Komu-
nalnega podjetja iz Žalca
Rado Rotar. Je pa tudi hudo
res, da so odgovorni za či-
ščenja snega s cest in ulic iz
takšnih in drugačnih razlo-
gov tokrat odpovedali. Kri-
tik je bilo toliko kot že leta
nazaj ne. Kaj pravijo na to
pri Komunalnem podjetju?
Za pogovor smo naprosili
direktorja Rada Rotarja.
NT: Kdo pravzaprav
upravlja ceste v žalski ob-
čini?
R. Rotar: »Ceste so razde-
ljene v štiri kategorije. Magi-
stralne in regionalne vzdržu-
je in upravlja Republiška
skupnost za ceste, lokalne
Komunalna skupnost iz Žal-
ca, nekategorizirane ceste pa
vzdržujejo krajevne skupno-
sti. Posamezni upravljalci
cest sklenejo pogodbe za
vzdrževanje le teh z izvajalci
del. Tako na primer RSC
sklene pogodbo s Cestnim
podjetjem Celje, SKIS za en
del prav tako, za drugi del pa
s Komunalnim podjetjem
Žalec. Krajevne skupnosti
naročajo posamezne usluge
le občasno, če same ne orga-
nizirajo izvajanje del. Očitki,
ki so zlasti v času snežnih
padavin kar vse vprek leteli
na Komunalno podjetje torej
niso povsem na mestu.«
NT: Kakšne so tehnične in
finančne možnosti za izvaja-
nje del?
R. Rotar: »Temu posveča-
mo premajhno družbeno
skrb. Konec koncev gre za
dejavnost posebnega druž-
benega pomena in vzdrževa-
nje cest ni samo stvar našega
podjetja. Popolnoma nemo-
goče je, da bi cestarji v nekaj
urah odstranili novozapadli
sneg na 112 kilometrih cest.
Na voljo imamo le dva mo-
torna pluga. Za vzdrževanje
112 kilometrov cest imamo
vsako leto manj denarja. Z
denarjem, ki ga imamo raje
asfaltiramo makadamska ce-
stišča, pomisliti pa je treba
tudi na obnavljanje dotraja-
nih asfaltnih cestišč, da o
vzdrževanju bankin niti ne
govorim. Promet je pa iz leta
v leto večji.«
NT: Nekateri menijo, da bi
samo mesto Žalec vendarle
lahko bolje očistili snega...
R. Rotar: »Za čiščenje sne-
ga v mestu ter še za druga
naročila, imamo na voljo še
dva gradbena stroja, ki spro-
ti čistita sneg po mestnih uli-
cah, teževe pa se pojavljajo
zaradi parkirnih avtomobi-
lov. Tudi pločnike čistimo
strojno. Žal z dotrajanimi
stroji. Sicer pa stroške vzdr-
ževanja in čiščenja mestnih
ulic nosi Krajevna skupnost
Žalec, ki pa spet nima dovolj
denarja za te namene. Vpra-
šanje odvoza snega vsaj iz
glavnih mestnih ulic še ve-
dno ni raizrešeno.«
NT: Iz vsega kar ste pove-
dali sledi, da tudi prihodnje
leto in ob prvem novo zapad-
lem snegu, ne bodo žalske
ulice nič bolje očiščene.
R. Rotar: »Nekako tako.
In to vse dokler ne bomo po-
večali naše strojne opreme.
Če bomo zanjo dobili ustrez-
ne kredite, bomo prihodnje
leto bolj varno hodili in vozi-
li po naših cestah. Seveda, če
bo na voljo tudi več soli kot
je bilo letos.«
JANEZ VEDENIK
CELJE
VELIKA PRIZADEVANJA
V dveh mesecih pregled plinovodnih naprav
Ni naključje, če so se člani
Izvršnega sveta celjske ob-
činske skupščine na zadnji
seji najprej ustavili pri neka-
terih vprašanjih, ki so v zvezi
s čimprejšnjo odstranitvijo
škode po eksploziji plina v
poslopju na Trgu petega
kongresa številka deset. Tu-
di v tem je družbena skrb, da
bi čimprej odstranili težke
posledice nesreče in zagoto-
vili normalno delo.
Pomembna je odločitev o
imenovanju posebne komi-
sije, ki bo usklajevala reševa-
nje vseh vprašanj, tudi fi-
nančnih. Vodil jo bo član
Izvršnega sveta Niko Zim-
šek.
Enako pozornost velja po-
svetiti odločitvi, da mora pri-
stojna temeljna organizacija
komunalnega podjetja v ro-
ku šestdesetih dni pregledati
celotno plinsko omrežje,
opraviti tlačne preizkušnje
itd. Gre torej za pregled pli-
novodnih naprav.
Izvršni svet je nadalje ugo-
tovil, da so se v Marijini
cerkvi že pričela dela za sne-
manje dragocene freske.
Dosti dela je bilo in je še z
rešitvijo stanovanjskih vpra-
šanj, s preselitivjo ljudi, ki so
stanovali v stanovanjih, ki
jih je poškodovala močna
eksplozija. Doslej so preselili
deset strank, tri družine še
čakajo na to spremembo. Si-
cer pa se število zahtev po
novih stanovanjskih prosto-
rih nenehno veča. Četudi je
bilo prizadetih in za preseli-
tev določenih trinajst družin,
je zdaj število zahtevkov za
pridobitev novih stanovanj
naraslo za štiri.
M. BOŽIC
10 LET AKTIVA
MLADIH
ZADRUŽNIKOV
V GRIŽAH
Konec minulega tedna
je aktiv mladih kmetij-
skih proizvajalcev Griže
proslavil deset letnico ob-
stoja, obenem pa so zak-
ljučili letošnji kuharski
tečaj. Aktiv v Grižah je
eden boljših v žalski obči-
ni. V teh desetih letih so
pripravili več poučnih ek-
skurzij, predavanj ter te-
čajev. Pomagali so v kra-
ju pri raznih akcijah. Da
so bili uspešni, gre priz-
nanje Zadružni enoti
Kooperacija, obrtnikom
ter OS Griže, ki so kar se-
demkrat posodili kuhinjo
za tečaje.
T. TAVČAR
št. 6 - 15. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
qORNJ! GRAD
NOVA ŠOLA
pomembna zmaga samoprispevka
Četrti kulturni teden mo-
zirske občine ni dal samo no-
občinske matične knjižni-
ce, dveh spominskih obeležij
(Mihi Vošnjaku in Žigi Lay-
liaufu), vrsto uspelih nasto-
pov dramskih in recitacij-
skih skupin, pevskih zborov
in drugih, čeprav program v
(;eloti zaradi žalovanja ni bil
izveden, marveč tudi novo in
obnovljeno osnovno šolo v
Gornjem gradu.
Tudi ta pridobitev je pred-
vsem rezultat solidarnostne-
ga zbiranja sredstev med de-
lovnimi ljudmi in občani
Gornje Savinjske doline. Ob-
činski samoprispevek je zno-
va slavil veliko zmago in do-
kazal, da je le s takšnim nači-
nom zbiranja sredstev moč
reševati nekatera pereča
vprašanja in potrebe.
Za novo šolo in obnovitev
stare so odšteli okoli 17 mili-
jonov dinarjev, od tega je re-
publiška Izobraževalna
skupnost prispevala nekaj
več kot dva milijona. Dela so
bila hitro končana, v dobrem
letu. Zato ni naključje, če se
je tudi predsednik občinske
skupščine, Hinko Cop, na
slavnosti zahvalil vsem, ki so
kakor koli sodelovali pri njih
in sploh pri uresničitvi po-
membne naloge.
Po besedah predsednika
zbora delavcev osnovne šole
Aleksandra Šterbenka je
Gornji grad tako dobil štiri
nove učilnilce, dve učilnici
za predšolske otroke (vrtec),
večnamenski prostor, telo-
vadnico, veliko čitalnico, v
obnovljeni stari šoli pa še
dve učilnici in nekatere dru-
ge prostore.
V šoli so tako nastali po-
vsem novi pogoji za učno in
vzgojno delo.
Solo je odprla predsednica
Pionirskega odreda Tanja
Bezovšek, otroci pa so slove-
snost dopolnili z lepim kul-
turnim programom.
M. BOŽIC
Gornji grad: spredaj novi del, zadaj pa obnovljena stara
osnovna šola
PET
NASLOVOV V
CELJU
v Mestnem parku v Ce-
lju je bilo republiško pr-
venstvo v umetnostnem
drsanju, kjer je nastopilo
40 tekmovalcev iz Ljub-
ljane, Jesenic in Celja.
Največ uspeha so imeli
domačini, ki so osvojili
pet prvih mest in več dru-
gih ter tretjih in ostalih
ter tako postali najboljša
ekipa. Zmagali so v vseh
treh kategorijah pionirk
(Pere, Aubreht, Cene),
med pionirji je bil naj-
boljši Pangerl in med
mladinkami Hladinova,
medtem ko je bila Nika
Blagotinšek med članica-
mi druga.
J. KUZMA
CELJE
VELIKO JE NALOG
Nujna aktivnost Poslovne skupnosti
Končno besedilo resoluci-
je o politiki izvajanja družbe-
nega plana občine Celje v le-
tošnjem letu se tudi v po-
glavju gostinstva in turizma
bistveno razlikuje od osnut-
ka. Povsem razumljivo. Raz-
prava je namreč opozorila,
da ima na tem izredno za-
htevnem delovnem področ-
ju pomembno nalogo zlasti
območna Poslovna skup-
nost za turizem. Ta je v bi-
stvu nosilec in povezovalec
celotne gostinske in turistič-
ne dejavnosti tudi v celjski
občini. To pa hkrati pomeni,
da bo treba delo te skupnosti
postaviti na noge, sicer bodo
naloge ostale le na papirju.
V delovnem programu Po-
slovne skupnosti za turizem
je tudi izdelava koncepta ra-
zvoja turizma in gostinstva
in v tej zvezi prav tako dolo-
čitev nosilcev posameznih
nalog. To velja tudi za Celje
in celjsko občino in ne samo
za območje.
Sicer celjska občinska re-
solucija o politiki izvajanja
družbenega plana v letoš-
njem letu opozarja na nalo-
ge, ki so zapisane v srednje-
ročnem načrtu. V tej zvezi
gre tudi za naložbe, ki so bile
zapisane in od katerih še
mnoge čakajo na realizacijo
ali so v zamudi. To velja tudi
za penzion Turška mačka,
prav tako za adaptacijo in
novogradnjo hotela Evropa
itd. Z razliko od osnutka,
sprejeta resolucija obvezuje
tudi kolektiv Izletnika, da bo
v letošnjem letu adaptiral
hotel Celeio in jo v bistvu
moderniziral. Končni cilj teh
del je v pridobitvi B katero-
gije za ta hotel.
Pomembna je nadalje na-
slednja naloga, ki je zapisana
v resoluciji z naslednjimi be-
sedami:
»Prav tako pa morajo steči
tudi prizadevanja za komple-
tiranje gostinske in turistič-
ne ponudbe v občini tako v
družbenem in zasebnem
sektorju.
V turizmu bo dan večji'
poudarek usklajevanju de-
lovnega časa v trgovini, go-
stinstvu in drugih obratih, ki
sodelujejo s turizmom, zlasti
v sezoni.«
Naloge so torej opredelje-
ne. In še več - to so obvezno-
sti, ki jih ni mogoče prenaša-
ti iz leta v leto. To so obvez-
nosti, ki morajo biti uresni-
čene v letošnjem letu, kajti
tudi od njih nemajhni meri
zavisi izpolnitev celotnega
srednjeročnega načrta.
M. BOŽiC
PLANINA
LEP DELOVNI NAČRT
Široka dejavnost turističnega društva
Na zadnjem občnem zboru
članov Turističnega društva
Planina pri Sevnici ni šlo sa-
mo za obračun minulega de-
la, marveč prav tako za spre-
jem delovnega načrta v le-
tošnjem letu.
Lep je in pester, tudi za-
hteven, saj posega od komu-
nalnih do olepševalnih akcij,
turistične dejavnosti itd.
Ni naključje, če so na prvo
mesto postavili pomoč pri
asfaltiranju ceste na grad in
pri izgradnji trim steze.
Društvo se namreč zaveda,
da je grad osrednja turistič-
na točka kraja, ki jo je treba
vzdrževati in negovati. Zato
tudi turističnim delavcem ni
vseeno, kako dela bife v gra-
du, kako je z ureditvijo vseh
gostinskih prostorov, po-
strežbo in podobno.
Odločih so se tudi za več
prireditev. Osrednja bo
bržčas gozdarski bal. Bo po-
stal tradicionalna turistična
prireditev na Planini?
Nadalje jih čaka izdaja tu-
rističnega znaka kraja in
prav tako razglednice. Pose-
gli bodo tudi na področje
razstav. Zaenkrat so se odlo-
čili za dve: za likovno razsta-
vo kolonije iz Podčetrtka ter
za razstavo »Ukradeni otro-
ci«, ki se že lep čas seli iz
kraja v kraj.
Lani niso uspeli, da bi v
kraju uveljavili stalen odvoz
smeti. To akcijo bodo nada-
ljevali letos in se poleg tega
zavzeli, da bodo skupaj s
Krajevno skupnostjo našli
primeren prostor za smeti-
šče. Vrh tega se bodo zavzeli
za postavitev ličnih avtobu-
snih postajališč na celotnem
območju krajevne skupno-
sti. Njihovo delo pa se bo tu-
di letos nadaljevalo v akcijah
za olepšavo kraja, zato tudi
za gojenje cvetic in v tej zve-
zi za podelitev nagrad tistim,
ki bodo v tej pobudi dosegli
najboljše rezultate.
Morda pa je prišel tudi čas,
ko bo Turistično društvo de-
ležno od Krajevne skupnosti
tudi finančne pomoči za svo-
je delo. To bi si zaslužilo, saj
gre za aktivnost, ki je sploš-
nega krajevnega in širšega
pomena!
MB
V vsdk (dom
NOVI
TEDNIK
PONIKVA PRI GROBELNEM
DVE NOVI SEKCIJI
Predsednik KK SZDL Oto Jelenko
Boljša samoupravna or-
ganiziranost v kraju je
osnovna smernica vsega de-
lovanja novo formirane
krajevne konference SZDL
na Ponikvi pri Grobelnem,
ki je bila 6. februarja ob ze-
lo dobri udeležbi vseh dele-
ptov. Za predsednika kra-
jevne konference so izvolili
Ota Jelenka, za namestnika
Marjana Groseka in za se-
kretarja Tatjano Lesnika.
Na konferenci so še izvolili
dva delegata za občinsko
Itonferenco in sicer Vero
Hlastec in Marjana Groseka.
Kot povsod, tudi na Ponikvi
sestavljajo konferenco dele-
gati vaških odborov, družbe-
nopolitičnih organizacij in
društev in osnovnih organi-
zacij sindikata, kar je novost
in v bistvu izvajanje sklepov
zadnjega sindikalnega kon-
gresa, saj je nujna močnejša
in konkretnejša povezava
med krajevnimi skupnostmi
in temeljnimi organizacijami
združenega dela.
Novi kakovosti dela v kra-
jevni konferenci SZDL na
Ponikvi naj bi pripomogli
tudi dve novoustanovljeni
sekciji in sicer za kmetijstvo
in družbeno aktivnost žena,
ni pa to zaključena volja kra-
janov in čez čas bodo potre-
be gotovo pokazale smisel
obstoja še kakšne sekcije, na
primer za informiranje ali za
kulturo.
Dovolj dela čaka tudi šte-
vilne koordinacijske odbore,
kjer bodo skrbeli za kadrov-
ska vprašanja, za družbene
organizacije in društva, za
proslave in oživljanje tradicij
NOB, za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito, za
izobraževanje in za funkcio-
niranje delegatskega si-
stema.
Krajevne skupnosti v
Šentjurski občini čaka v na-
slednjem obdobju mnogo
odgovornega dela. Pred-
vsem bo treba skrbeti za do-
sledno izvajanje srednjeroč-
nega načrta, ki se že počasi
bliža h koncu. Zato bo treba
tudi vse sile usmeriti v kako-
vostno načrtovanje nasled-
njega srednjeročnega ob-
dobja, saj nalog ni malo. Na
Ponikvi bi radi rešili še pre-
nekateri cestni problem,
skrbi jim povzroča slaba ka-
kovost pitne vode, saj zajetja
niso maloštevilna, le uporab-
ljati jih ne smejo zaradi pre-
velike onesnaženosti. Radi
bi se gospodarsko hitreje ra-
zvijali, pa tudi v kmetijstvu
vidijo možnosti še večjega
proizvodnega odstotka. Pri-
pravljajo se tudi na nov kra-
jevni samoprispevek in te-
meljito se bo treba dogovori-
ti, kam bo šel ta denar.
DRAGO MEDVED
DOBRNA
PRAZNUJE
Šestnajsti februar je
praznik Krajevne skup-
nosti Dobrna. To je dan,
ko je r a svojem legendar-
nem lohodu 1944. leta
prišla r. a območje zdravi-
liškega kraja Štirinajsta
divizija in imela tu tudi
težke b. tke s sovražni-
kom.
V Dobr li bodo praznik
počastili jutri, 16. februar-
ja. Ob štirih popoldne bo-
do sprejeli pred spomeni-
kom v kraju pohodno
enoto, ki je tudi tokrat
krenila po poteh slavne
partizanske divizije, uro
za tem pa bo v zdraviliški
dvorani še slavnostna
akademija.	]у[ g
O NAČRTU RAZVOJA
ŽALSKE OBČINE
V žalski občini bo 8. redna seja zbora združenega dela,
zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora 22.
februarja. Na njej bodo razpravljali in sklepali o predlogu
resolucije o izvajanju srednjeročnega načrta razvoja občine
Žalec v letošnjem letu, potrdili program vlaganj sklada za
izgradnjo določenih objektov družbene dejavnosti za letoš-
nje leto, finančni načrt sklada; o predlogu družbenega dogo-
vora o osnovah kadrovske politike v občini; o programu
dela zborov skupščine občine za leto 1979, ter o predlogu
družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za pode-
ljevanje priznavalnine udeležencem NOB in drugih vojn,
katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi.
Po skupni seji bo 7. seja zbora združenega dela in krajev-
nih skupnosti. Na njej bodo sklepali o predlogu odloka o
spremembi odloka o urbanističnem programu občine Žalec
ter razpravljali o predlogu odloka o soglasju k določitvi
stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v druž-
benem sektorju.	T. Tavčar
10. stran - NOVI TEDNIK
št. 6 - 15. februar 197j
KULTURA NA VASI
VOUA JE PREMALO
Brez povezave programov ne bo učinka
III. Kozjanski kulturni te-
den je prvič v svoji dobi ob-
stoja pripravil tudi delovni
razgovor, letos na temo
»Kultura na vasi.« To je si-
cer izredno široko vsebin-
sko področje, pa vendar je
pogovor 6. februarja v Le-
sičnem dal nekatere smer-
nice za boljšo organizira-
nost in povezovanjè v obči-
ni in več občin skupaj, kajti
dobra volja kulturnikov na
vasi je premalo za razvoj.
Da pa bi capljali na mestu,
pa ne sme biti vodilo samo-
upravne družbe in potemta-
kem kulture še manj.
Smarska in Šentjurska ob-
čina imata v svojih nedrjih
nemajhno število kulturnih
delavcev, ki več ali manj že
leta in leta rinejo vsakoletne
programe kulturnega dela
po strmem klancu navzgor,
kjer jih na nekem vrhu sicer
čaka svetla zarja včasih pre-
sramežljivega družbenega
priznanja, toda predno pri-
dejo na vrh, jim mnogokrat
zdrkne na strmini in poledi-
ci, ki lepo uspeva na zgodo-
vinskem izročilu večnega
denarnega in materialnega
pomanjkanja, vse to pa je tu-
di tesno povezano s kadrov-
sko in prostorsko sušo. Zato
je prizadevanje obstoječih
kulturnih delavcev, ki vztra-
jajo leta in leta in ki so uspeli
k delu pritegniti tudi mlade,
neprecenljive vrednosti.
Smarska in Šentjurska ob-
čina imata tudi precejšnje
število kulturno zgodovin-
skih spomenikov iz pretekle
in polpretekle dobe. To vse
stane. Se bolj stane kulturni
program oblikovan včeraj,
danes in jutri. Zato bo nujno
treba izdelati srednjeročne
in celo dolgoročne programe
kulturnega razvoja, program
investicijske politike za
uspešno gradnjo in adaptaci-
jo kulturnih domov, ki so na
vaseh več kot potrebni. V
obeh občinah bi morali že
imeti poklicnega delavca v
Zvezi kulturnih organizacij
in uvesti bi morali stalne ob-
like informiranja in izobraže-
vanja kulturnih delavcev in
organizatorjev kulturnega
življenja ter delegacij za kul-
turne skupnosti. Vidnejšega
razvoja kultura ne bo dožive-
la, če ne bodo tudi družbeno-
politične organizacije in
skupščina občine sprejeli v
svoj program, (tudi srednje-
ročni) razvoj kulture kot ene-
ga strateških ciljev v bitki za
družbeno preobrazbo v obči-
ni. Ce bodo kulturniki sami
v svojih prizadevanjih, ne bo
uspeha.
Razprava triurnega pogovo-
ra je tudi pokazala, kako živo
je povezana šola s krajem,
posebno z vidika kulturnega
delovanja. Tudi mladi so pri-
pravljeni delati, pri čemer pa
seveda prihaja najbolj na po-
vršje pomanjkanje mentor-
jev in strokovnih kadrov za
vodenje posameznih sekcij.
Ne smemo namreč pozabiti,
da se danes amaterska kultu-
ra razvija v smereh zdrave
ustvarjalnosti in tečeta mno-
žičnost in kakovost vzpore-
dno in da je vse manj prosto-
ra in tudi razumevanja za di-
letantizem in »čitalniške«
prijeme na amaterskih gle-
daliških odrih, kar seveda
velja tudi za likovno, glasbe-
no in literarno dejavnost.
Krajevne skupnosti kot
osnovne celice družbene ob-
like dela, še nimajo v svojih
programih zajete kulturne
potrebe krajanov, kot tudi
delovne organizacije nimajo
interesa še manj pa pregleda
nad kulturnimi potrebami
delavcev in seveda možnosti
širjenja kulturnega delova-
nja organizatorjev kulturne-
ga življenja.
Smarska in šentjurska ob-
čina sta glede na stopnjo
ekonomske razvitosti dose-
gli v kulturnem razvoju že
tiste rezultate, ki bi jih poča-
si vsaj na kulturnem področ-
ju lahko potegnili čez magič-
no mejo nerazvitosti. To pa
je tudi upanje v načrtnejše,
bolj dosledno in družbeno-
politično vzpodbujeno delo
vseh v občinah, da kultura in
njena vsebina prebije meje
krajevnih skupnosti, občin
in območij, po vsebini pa
prične segati v zavest sa-
moupravljalca, kajti le ta ji
bo tudi lahko zagotovil za-
nesljiv domicil.
Na Kozjanskem kultur-
nem tednu prihodnje leto
lahko po dogovoru pričaku-
jemo tudi novo temo pogo-
vora.
DRAGO MEDVED
LOČE
SKUPNO STANOVANJ
Oživi/eno delo domače dramske skupine
Za Loče pri Poljčanah je
bila sreda, 7. februarja zgo-
dovinski dan. Oživel je na-
mreč gledališki oder pod
nogami • igralcev domače
skupine, ki niti ni po številu
velika, je pa po prizadevno-
sti tistih, ki v njej hočejo
delati, vzpodbudna in lahko
z optimizmom gledamo na
njen nastanek in prvi plod
dela. To je komedija D. Do-
bričanina »Skupno stano-
vi^nje« v režiji Toneta Zor-
ka, dolgoletnega gledališke-
ga režiserja in predsednika
Združenja gledaliških sku-
pin celjskega območja.
Ko so zgradili v Ločah nov
kulturni dom, niso hiteli z
delom na odru. Peprav so ži-
veli ves čas pod težo očitkov,
češ, imate lep dom, sami pa v
njem ne znate ničesar pripra-
viti, živite le od »gostov.« To-
da prehitevanje nikoli ni
zdravo, najmanj pa za vsako
ceno. Na novo obujanje gle-
dališke skupine v vsej naravi
amaterske značilnosti ra-
zmer in pogojev dela, je od-
govorno delo. Zato so v Lo-
čah pri prosvetnem društvu
bili previdni in pustili nekaj
tudi času, da reče svoje. Ko
so čutili, da so zreli za odrsko
delo pod strokovnim vod-
stvom, so se morali odločiti
za primemo delo, ki mu bo-
do kos, pa da po svoji sporo-
čilnosti ne bo vulgarno, kon-
servativno. Da ne bi občin-
stva zavajali, ampak mu v so-
dobni, neprezahtevni in tudi
za njih same primerni obliki
podarili nekaj trenutkov
sproščenosti in zabave, kar
je kultura in gledališče tudi
vedno bilo.
Komedijo D. Dobričanina
je Tone Zorko postavil na
oder zelo korektno in ureje-
no, kot bi temu gledališko
rekli. Mnogo domislic nam
prikažejo igralci in dajo ve-
deti, da so v svojem začetku
še v marsičem neizkušeni,
nikakor pa ne nepravilno
»usmerjeni« in gledališko
sprenevedasti ali celo lažni-
vi. Niso zahajali v burko, kar
jim tekst sicer mestoma po-
nuja, ampak so ostali znotraj
režiserskega koncepta pri-
srčno amaterski in na trenut-
ke celo izvrstni.
Režiser Tone Zorko se je
zavedal odgovornosti dela z
mlado, predvsem pa na novo
formirano skupino. Zato tu-
di takšen rezultat, ki je po-
menil pomemben kulturni
dogodek v Ločah, z vidika
oživljanja dramske dejavno-
sti v konjiški občini, pa tudi
širše.
Igrali so Marko Klokočov-
nik. Roman Korošec, Tanja
Golob, Cveto Stefanič, Fran-
ci Stefanič, Boža IVfevčec,
Nuška Lubej, Ivanka Gaj-
ster, Vinko Stolnik. Zanimi-
vo in vzpodbudno je to, da je
ob režiserju Tonetu Zorku
ves čas delala kot asistentka
Mira Lojen iz 2ič, v želji, da
bi si pridobila čimveč izku-
šenj in tudi sama v Žičah pri-
čela z delom na odru. Tu je
treba namreč poudariti, da je
prosvetno društvo iz Loč po-
zvalo vsa prosvetna društva
v konjiški občini, naj njihovi
»gledališčniki« sodelujejo
pri nastajanju te igre in se
tako obenem tudi seznanjajo
z delom režiserja. Razen Mi-
re Lojenove, se temu drago-
cenemu vabilu žal nihče
drug ni odzval. Povejmo še
to, da je bila šepetalka Mija
Lubej, sceno pa je resnično
dobro in likovno funkcional-
no oblikoval Martin Pukl.
Večer je bil lep tudi zaradi
govora Franca Seliha, pred-
sednika gledališke komisije
pri ZKO o Francetu Prešer-
nu in pa nabito polne dvora-
ne gledalcev.
DRAGO MEDVED
KULTURNA
MARATONA
v času praznovanja
kulturnega praznika slo-
venskega naroda, sta pri-
pravili celjska Gimnazija
in Pedagoški šolski cen-
ter kulturna maratona.
Ker gre za specifično
obliko kulturnega delo-
vanja mladih, bomo v pri-
hodnji številki posvetili
več pozornosti tej obliki,
danes pa zaradi obilice
drugega gradiva to ne
moremo storiti. Tudi o
mozirskem kulturnem te-
dnu še ni rečena zadnja
beseda in bomo zaključ-
ne povzetke objavili v pri-
hodnjem Novem tedniku.
UREDNIŠTVO
KULTURNO
DRUŠTVO
»TEHNIK«
V Tehniški šoli v Celju so
ustanovili 5. februarja 32.
kulturno društvo v celjski
občini. Tako so svečano in
tvorno počastili kulturni
praznik slovenskega naroda,
saj so s sprejetjem programa
svojega dela, dali nedvou-
mno vedeti, da so velik del
svojih mladih ustvarjalnih
sil posvetili kulturi, torej šir-
jenju svojega obzorja, osve-
ščenosti in notranjemu bo-
gatenju ter nenazadnje spro-
ščujoči zabavi.
Kulturno delovanje na Te-
hniški šoli v Celju ni nastalo
včeraj. Najbolj živo izstopa
že pred desetimi leti z uspeš-
nim sodelovanjem dijakov
na Naši besedi, kjer so bili
nekaj let zapored vedno v
prvih vrstah, kjer se je govo-
rilo o kakovosti izvedbe reci-
talov in prodornosti izbrane-
ga besedila, ki so ga znali po-
staviti in povedati z odra. V
novejšem času, točneje 2.
marca 1977 se jim je na šoli
pridružil tudi pevski zbor in
umetniško vodstvo prof. Ra-
dovana Marvina je kmalu ro-
dilo prve vzpodbudne sado-
ve. Zbor ima danes 82 pev-
cev in je imel v času 1977/78
dvajset nastopov. Od 1. ja-
nuarja letos deluje na šoli tu-
di folklorna skupina s še-
stanj stimi člani in. literarno
novinarski krožek, ter zabav-
ni ansambel.
Na ustanovnem občnem
zboru so bili tudi predstavni-
ki Kulturne skupnosti Celja
in Zveze kulturnih organiza-
cij, krajevne skupnosti in
družbenopolitičnih organi-
zacij in vodstvo šole. Podpi-
sali so tudi listino o usta-
novitvi kulturnega društva
Tehnik, Izvolili so izvršilni
odbor in sklenili, da bo do
novega šolskega leta oprav-
ljal tudi vlogo programskega
sveta. Predsednika društva
je dijakinja Sonja Cerenak,
ki so jo soglasno izvolili.
Pri vsem tem pa je najbolj
pomembno to, da so na zbo-
ru sklenili, da je programsko
delovanje kulturnega druš-
tva Tehnik sestavni del
vzgojno izobraževalnega
programa.
ŠMARJE PRI
JELŠAH
Na III. kozjanskem kultur-
nem tednu v Lesičnem je 6.
februarja nastopila tudi
Dramska skupina. Nekaj let
že deluje v Šmarju pri Jelšah,
najprej kot recitatorska sku-
pina z imenom Samorastniki.
V svojem repertoarju so imeli
(tudi sedaj) pesmi pesnika
slovenskih goric Toneta
Kuntnerja.
Tudi v Lesičnem so se
predstavili z izborom njego-
vih pesmi pod skupnim na-
slovom Mrtva zemlja. Nasto-
pili so Vinko Habjan, Darja
Lojen, Janko Cakš, Boris Lo-
jen, Kika Gorišek, Zdravka
Jesenko in Jože Cakš, ki sku-
pino tudi vodi in je tudi pri-
pravil recital Mrtva zemlja iz
Kuntnerjevih zbirk Mrtva
zemlja in Trate. Za glasbeno
spremljavo so uporabili po-
snetke plošč (France Marolt,
Uroš Krek).
Nastop dramske skupine je
pomenil vidnejši prispevek v
sklopu prireditev III. Kozjan-
skega kulturnega tedna in z
upanjem lahko pričakujemo
nove prireditve v izvedbi te
skupine, ki je obenem tudi
lep primer, kako v nekem
kraju kulturni delavci naredi-
jo vsebinsko bogato, čeprav
po številu izvajalcev skro-
mno prireditev in v okviru
svojih možnosti tvorno sode-
lujejo v nastajanju kulturne-
ga programa v občini, znajo
pa tudi prestopiti njene meje.
D. M.
LAŠKO
Kot smo že poročali so v
laški občini pripravili za 8. fe-
bruar - kulturni praznik slo-
venskega naroda več priredi-
tev. Krajše proslave sö imeli
učenci v vseh treh centralnih
osnovnih šolah in na podruž-
ničnih šolah. Posvetili so jih
največjemu slovenskemu pe-
sniku dr. Francetu Prešernu.
Izredno uspela je priredi-
tev v Radečah, kjer so člani
mladinskega gledališča pri-
pravili Mumov večer ob sto-
letnici pesnikovega rojstva.
V	Rimskih Toplicah so
mladinci pripravili literarni
večer, ki so ga obogatili pevci
domačega moškega zbora.
V	Laškem je bila proslava
kulturnega dne v zdravilišču,
kjer so nastopili člani mla-
dinskega gledališča iz Radeč,
ki so . proslave udeležili tudi
mnogi Laščani.
Kulturni dan je priredilo
tudi pred kratkim ustanov-
ljeno kulturno društvo v Ma-
rijagradcu. Poleg recitala o
domovini, ki so ga pripravili
člani mladinske skupine, so
del proslave posvetili tudi de-
lavskemu pesniku in pisate-
lju rojaku Antonu Tancu, po
katerem ima društvo ime.
V okvir dogodkov, ki se na-
vezujejo na kulturni praznik
sodi tudi otvoritev izposoje-
valnice knjig v krajevni
skupnosti Breze.	-EC
VELENJE
Tudi ob letošnjem sloven-
skem kulturnem prazniku so
v velenjski občini pripravili
več proslav, razstav in drugih
kulturnih prireditev po posa-
meznih krajevnih skupno-
stih, kot so Šmartno ob Paki,
Šoštanj, Gaberke, Skale itd.
ter po vseh osnovnih šolah.
Osrednja občinska prosla-
va pa je bila na sam večer
praznika, 8. februarja v De-
lavskem kulturnem domu,
kjer je v slavnostnem koncer-
tu nastopil mešani pevski
zbor Zarja iz Šoštanja. Pred
koncertom je predsednik ob-
činske skupščine Franjo Ko-
run pripravil sprejem, katere-
ga so se v velikem številu
udeležili kulturni delavci,
člani kulturnega centra in
prosvetnih društev iz vse Ša-
leške doline.
T. VRABL
ŠENTJUR
Letošnji slovenski kulturni
praznik so proslavili v Šent-
jurju nadvse slovesno.
V petek 9. februarja je bila
v okviru prosvetnega društva
v avli kulturnega doma otvo-
ritev slikarske razstave sli-
karja in likovnega pedagoga
Iva Brodeja iz Šentjurja. Na
razstavnih panojih smo na-
šteli 14 olj predvsem z moti-
viko domače šentjurske kra-
jine in izbranih podpohor-
skih motivov, slikar je na-
mreč doma v Vitanju. Ivo
Brodej je diplomiral na PA v
Mariboru ha oddelku za li-
kovno vzgojo. Že kot študent
je razstavljal v delovnih orga-
nizacijah v Mariboru in Slo-
venski Bistrici skupinsko ter
samostojno na akademiji in
tovarni Toper v Celju. Števil-
ni gledalci, ki so se udeležili
otvoritve, so se o njegovih de-
lih zelo pohvalno izražali.
Po razstavi je šentjurska
mladina po scenariju in v re-
žiji Darinke Joštove iz Celja
prikazala našega pesniškega
in kulturnega velikana Pre-
šerna tako vsestransko, pri-
srčno in zanimivo, da je do-
besedno fascinirala prisotne
gledalce in poslušalce, ki so v
celoti napolnili veliko dvora-
no kulturnega doma.
Sceno je predstavljala im-
provizirana učilnica srednje-
šolske mladine, ki ji je v oza-
dju slikar Ivo Brodej naslikal
pesnikovo rojstno hišo v Vrbi
z vitko cerkvijo sv. Marka, ki
je odlično učinkovala na gle-
dalce. Sproščen pogovor nič
kaj posebej kostimirane mla-
dine o pesniku v izpiljenem
jeziku prepletenem z recitaci-
jami posameznih verzov in
tudi celih pesmi posamično
in zborno je deloval tako pre-
pričevalno, da nismo pogre-
šali prav nič posebnega govo-
ra. Darinka Joštova je znala v
recital odlično vnesti »očeta
slovenskega naroda« Janeza
Bleiweisa ter psevdo pesnika
Vesela Koseskega.
E. RECNIK
EŠC: 33. KULTURNODRUŠTVC
Kulturni praznik slovenskega naroda je v letošnjem praz-
novanju obogatil celjsko občino tudi s triintridesetim kul-
turnim društvom. Ustanovili so ga v Ekonomskem šolskem
centru na slovesnosti 8. februarja.
Kulturno društvo združuje v. vsebini dela recitacijsko
dramsko skupino^ likovni krožek, literarno novinarski, foto-
grafski, filmsko debatni krožek, folklorno skupino, skupino
za izrazni ples, turistični krožek in dekliški pevski zbor, ki
ga vodi Dragica Žvar.
Za predsednika društva so izvolili Rajka Tacerja. Pouda-
rimo tudi to, da je ob letošnjem kulturnem prazniku kul-
turna skupnost Celja podelila recitacijski skupim ESC Pre
šernovo priznanje za njeno dosedanje delo in uspéhe.
OBNOVLJENA
KNJIGARNA V ŽALCU
Ob letošnjem kulturnem prazniku 8. febru^u so v žalsK
občini pripravili kulturni teden, ki je z različnimi priredi
tvami segel skoraj v vse krajevne skupnosti, mnoge organi
zacije združenega dela in seveda šole. Med pomembnim
pridobitvami v letošnnjem kulturnem tednu moramo tud
omeniti obnovljeno knjigarno Mladinske knjige, ki že vrsti
let med drugim izjemno dobro sodeluje z matično žalsk'
knjižnico. Na otvoritvi je govoril tudi Janez Meglič, član Ii
občine Žalec, recitatorji pa so pripravili priložnostni recital
Osrednja proslava v kulturnem tednu je bila v soboto ^
Žalcu z nastopom Koroškega akademskega okteta, dom»
čega pevskega zbora Svoboda, govorom Zorana Razboršl^
in podelitvijo (že četrtič) Savinovih nagrad in priznanj, i
T. v
št. 6 - 15. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
NAVELIČALA
SEM SE
Tudi jaz sem se že skoraj
naveličala čakati na vaš ro-
man. Navzlic temu bi vam
rada dala svoj predlog. Kot
sem brala v zadnji številki bo
roman le začel izhajati. Po-
vsem pa ne verjamem.
Kot vem, ima Kmečki glas
bogato zbirko teh romanov.
Morda bi vam katerega poso-
dili. Ker so knjige precej dra-
ge bi nam s tiskanjem nove-
ga romana v nadaljevanjih
prihranili nekaj denarja.
Lahko pa bi objavili: Stra-
sti v grapi. Sonce vzhaja po-
časi, morebiti drugi del Ci-
ganke itd.
Oprostite mojemu pismu,
vse v uresništvu Novega te-
dnika in Radia Celje pa lepo
pozdravljam!
FANIKA ROM,
Ogorevc nad Storami
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo in nasvete. Veste, ne
gre za to, da bi ne imeli ro-
mana in da bi si ga zatorej
morali sposojati. Ne, ima-
mo jih veliko, skoraj pre-
več. In prav zato je izbira
težka. In vendar nam lahko
verjamete, da bo roman v
nadaljevanjih kmalu našel
svoj prostor v Novem te-
dniku.
MOJI POGLEDI
NA PISMO TOV.
FRAN KOVE
Prebrala sem pismo tova-
rišice Kristine Frank iz
Spodnjih Trnovelj 175 z na-
slovom »Vse ste zmešali«, ki
je bilo objavljeno v Novem
tedniku 1. februarja letos.
Pogosto se ne strinjam po-
vsem z mnenji bralcev. Ko
pa sem prebrala to pismo,
sem bila prav ogorčena, zato
sem se odločila, da ji bom
odgovorila.
Tovarišica sama je v pismu
zatrdila, da je razumevajoča
do popravil na oddajniku, ki
jih krivi za slabo slišnost. 2e
v naslednjem odstavku pa je
povedala, da ni zadovoljna s
tem, da težko najde postajo
Radia Celje in tudi druge.
Res je, da so bili problemi s
slišnostjo Radia Celje. Pone-
kod ga še celo zdaj ne morejo
poslušati. Ker pa je tovariši-
ca Franko va omenila, da ne
sliši tudi drugih postaj, je
lahko vzrok za to tudi v tem,
da ni dovolj dolgo in vztraj-
no vrtela gumbov na svojem
sprejemniku. Seveda s tem
nočem oporekati njeni trdi-
tvi o slabi slišnosti zaradi
krivde oddajnika, toda, opo-
mnila bi jo rada, da so poslu-
šalce Radia Celje večkrat
opozarjali, da se lahko z vse-
mi svojimi problemi obrnejo
na radijsko postajo. Ker so
bile tudi pri nas motnje, sem
se sama obrnila na Radio Ce-
lje in tam so mi zelo prijazno
razložili, zafej motnje in kje
naj iščem postajo celjskega
radia. Prepričana sem, da bi
enako prijazno in razumeva-
joče odgovoriirtudi tovariši-
ci Frankov!, če bi ubrala s
svojimi problemi isto pot.
Tovarišica Frankova se tu-
di pritožuje nad sprememba-
mi v programu. Toda, nemo-
goče je zahtevati, da bi v pro-
gramu ne smelo biti nobenih
sprememb. V takšnem pri-
meru bi prav gotovo kdo oči-
tal uredništvu Radia Celje,
da ne skrbi za posodobitev
programa.
Menim, da je program Ra-
dia Celje pester in da posega
na vsa področja našega živ-
ljenja in da torej uredništvu
ni kaj očitati, še posebej, če
se zavedamo, kako malo je
programskega časa.
Tudi pritožba tovarišice
Frankove, da v času. Radio
Celje ne oddaja sam, prenaša
drugi program Radia Ljub-
ljana, se mi ne zdi utemelje-
na. Mislim, da dejstvo, če je
treba zavrteti gumb na radij-
skem sprejemniku, ni tako
velik problem, da bi si zaslu-
žil javno kritiko. Sicer pa je
odgovor na to tovarišica
Frankova že dobila.
Delno je bilo odgovorjeno
tudi na drugi problem, ki ga
je tovarišica Frankova ome-
nila. To je izbira glasbe. Naj-
prej bi rada povedala, da se
zavednost in pripadnost do-
mačemu narodu ne kaže v
tem, da se zapremo v ozek
krog in ne mislimo na svet
okoli nas. Naša kultura sama
zase, ločena od drugih kul-
tur, se ne more razvijati. Ne
moremo si privoščiti »kitaj-
skega zidu«, kajti doletela bi
nas podobna usoda, kot ne-
koč kulturo in tudi sicer vi-
soko razvito Kitajsko, ki je,
kot vemo, po izgradnji mo-
gočnega zidu obstala na te-
danji stopnji razvoja. Toda,
Kitajska je velika, v primer-
javi s Slovenijo celo ogro-
mna država. Kaj bi se zgodi-
lo z nami, ki smo maloštevi-
len narod, če bi se odrekli
vsem drugim vplivom, kot
predlaga tovarišica Fran-
kova.
Pa še nekaj o glasbenih
zvrsteh. Naša narodna zakla-
dnica je zares bogata in lepo-
ti starih ljudskih pesmi nika-
kor ne mislim oporekati. Mi-
slim pa, da ne moremo po-
slušati le eno zvrst. Bojim se,
da tovarišica Frankova niti
ni mislila na narodno glasbo,
kot je napisala, ampak na na-
rodnozabavno glasbo. To
sklepam po tem, ker je takoj
nato postavila vprašanje:
»Kje SÒ tisti naši ansam-
bli...« S tem pa je verjetno
mislila na ansamble, ki izva-
jajo narodnozabavno glasbo.
Ne mislim razpravljati o
kvaliteti te glasbe, mislim
pa, da lahko povsem mirno
napišem, da je pogosto
.dvomljiva. Mislim, da je kri-
vično zahtevati le tovrstno
glasbo, ob tem pa vso ostalo
zavreči in jo zmetati v en
koš, na katerem piše: nabija-
nje in brundanje. Ne mislim
trditi, da je sodobna glasba,
ki jo je tovarišica Frankova
verjetno imela v mislih, ve-
dno kvalitetna. O tem je da-
nes najbrž prezgodaj govori-
ti. Na to bo odgovoril čas, saj
vemo, da je čas najboljši se-
lektor.
Tovarišica Frankova je v
svojem pismu omenila tudi
tujke v rabi. Prav je, da se
povsod zavzemamo za oči-
ščenje našega jezika, toda,
mislim, da Radio Celje ni
prav nič slabši v tem pogle-
du od drugih podobnih slo-
venskih ustanov. Kot pa je iz
pisma razvidno, je tovarišica
Frankova imela v mislih tuja
besedila pesmi. Mislim, da
so ta najlrianj nevarna naše-
mu jeziku. In še to, mislim,
da lepota pesmi ni le v ra-
zumevanju besedila.
MARIJA JELEN,
Celje, Oblakova 28
»DOPOLDNE
Z VAMI«
JE VAŠA "
ODDAJA
SPORED
OD 15. DO 21.2.1979
Četrtek, 15. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V živo
[vmes ob 17.00 Kronika), 18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 16.2.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes
ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega spo-
reda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in
pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15
Rezerviran čas, 17.30 Turistična oddaja, 18.00 Zaklju-
ček sporeda.
Sobota, 17. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi,
17.45 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek spo-
reda.
Nedelja, 18. 2.: 10.00 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30
Med prijatelji, 11.00 Mladi mladim, 11.30 Predstav-
ljamo vam, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna
oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska
oddaja, 14.00 Zaključek sporeda.
Ponedeljek, 19. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z
vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopol-
danskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila,
16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00
Kronika, 17.15 Glasba, ki je ne poznamo - Biafra, 17.30
Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 20. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Torkova repor-
taža, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45
Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domače
zabavne glasbe, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zak-
ljuček sporeda.
Sreda, 21. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz
zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
Z
»MLINARJEVIM
JANEZOM« NE
BO NIČ
Tehtnica se je skoraj že
nagnila na njegovo stran.
Tudi veliko bralcev Novega
tednika si je želelo v roma-
nu v nadaljevanjih brati po-
vest o teharskih fantih, o
Mlinar je vem Janezu in
Marjetici.
Tedaj smo znova prelista-
li naš in vaš tednik in ugo-
tovili, da smo to povest ob-
javili v našem časopisu že
1966. leta. Razumljivo je, da
je ne bomo ponavljali. Zato
že v naprej oziroma tik pred
izdajo novega romana tole
sporočilo: z »Mlinarjevim
Janezom« ne bo nič. Njego-
vo skoraj že izbrano mesto
v romanu v nadaljevanjih
bo prevzel drug zapis. Prav
tako zanimiv, privlačen za
vse.
UREDNIŠTVO NT
NAJMLAJŠI
OBRTNIK
z zanimanjem sem prebra-
la prispevek novinarja Jane-
za Vedenika. Spodbudil me
je že naslov »Najmlajši obrt-
nik ...« Ta ne ustreza trditvi.
Pa vendar, ko upoštevam,
da je beseda o obrtniku, ne o
obrtnici, se ob naslov ne spo-
tikam, čeprav je vredno
omeniti, da je soseda Janeza
Vedenika za štiri leta mlajša
obrtnica od najmlajšega Go-
rana Tanaskoviča.
Poleg cvetličarstva vodi
Danica Ebner še gospo-
dinjstvo, oskrbuje svojo bol-
no mater in pomaga v vrtna-
riji. Tudi to je vredno pohva-
le in zapisa.
Vas pozdravlja
A. NOVAK
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo in sporočilo. Zadeva
je vsekakor pojasnjena. Ko
ste prebirali zapis Janeza
Vedenika o najmlajšem
obrtniku, ste prav gotovo
opazili, da je med naslovom
zapisa in tekstom majhna
razlika. Vtem, ko naslov go-
vori o najmlajšem, je v be-
sedilu navedeno, da gre za
enega izmed najmlajših sa-
mostojnih obrtnikov.
No, zdaj smo dobili po va-
ši zaslugi še podatek o naj-
mlajši obrtnici. Upajmo, da
drži.
In ker v zapisu ne omenja-
te kraja, marveč samo so-
sedstvo, naj navedemo, da
je obrtnica Danica Ebner v
Dolenji vasi v Preboldu.
Upajmo, da ta podatek drži.
NAŠ
KRAJ
KAJ BOS
TRGOVINO V
DOBJU?
Da bi se dokončno dogo-
vorili o njeni usodi, so se
zmenili za sestanek na pobu-
do sveta krajevne skupnosti
in krajevne organizacije
SZDL. Sestanek bo danes
ob 15. uri v šoli, povabili pa
so predsednika občinske
skupščine Šentjur, predse-
dnika IS, načelnika za go-
spodarstvo, predsednika OK
SZDL, generalnega direk-
torja Merxa in direktorja
Merxa tozd Šentjur, ter di-
rektorja Kmetijskega kom-
binata v Šentjurju.
V Dobju že več let zahteva-
jo boljšo preskrbo potrošni-
kov, a sedanja Merxova trgo-
vina, ki je občutno premaj-
hna, ne more zadovoljiti
vseh potreb razvijajočega se
kraja. Nezadovoljstvo kraja-
nov je raslo iz leta v leto in se
nazadnje zaostrilo na sestan-
kih vaških skupnosti, saj ter-
jajo pojasnilo o razvojni bo-
dočnosti trgovine v Dobju,
ki ima mesečno prometa za
70 do 80 milijonov starih di-
narjev.
O
POSPEŠEVANJU
MALEGA
GOSPODARSTVA
V	ŠMARSKI
OBČINI
Včeraj je bila 18. redna seja
izvršnega sveta skupščine
občine Šmarje pri Jelšah,
kjer so poleg novih predlo-
gov, oziroma pripomb k ra-
zvojni resoluciji obravnavali
tudi osnutek družbenega do-
govora o pospeševanju ra-
zvoja malega gospodarstva v
občini. To je še občutno pre-
malo razvito in ima tudi vse
pogoje za razvoj.
Govora je bilo tudi o števil-
nih odlokih ter o pripravi in
sprejetju srednjeročnega
družbenega načrta šmarske
občine za obdobje 1981/85.
V	LESIČNEM
KVIZ O
KMETIJSTVU
Občinska konferenca
ZSMS Šmarje pri Jelšah je
pripravila kviz z naslovom
Kaj veš o kmetijstvu, ki bo v
soboto ob 17. uri v vaškem
domu v Lesičnem. Kviz sta
pripravili skupno OK ZSMS
Šmarje in konferenca mla-
dih kmetij cev in SIS za po-
speševanje kmetijstva. Na
kvizu bo sodelovalo šest
ekip.
ZDRUŽENJE
OBRTNIKOV V
KONJICAH
v konjiški občini je 160
obrtnikov in okrog 30 takš-
nih, ki imajo popoldansko
obrt. Do sedaj niso bili zdru-
ženi in povezani, zato so že
lani začeli snovati svoje obrt-
no združenje. V decembru so
imeli ustanovno skupščino,
kjer so za predsednika izvoli-
li Toneta Ofentavška iz Te-
panja; konec prejšnjega me-
seca pa se je združenje do-
končno konstituiralo. Zdru-
ženi obrtniki konjiške obči-
ne računajo, da bodo poveza-
ni pomembneje prispevali k
razvoju malega gospodar-
stva in obrti. To področje pa
ima tudi sicer v prihodnjem
razvoju konjiške občine izre-
dno težo.
U. M.
PREBOLD: IS O
MIK
Dopoldne se je v Preboldu
pričela seja Izvršnega sveta
žalske občinske skupščine,
na kateri bodo govorili o pre-
dinvesticijski dokumentaciji
za povečanje proizvodnje
MIK Prebold, beseda pa bo
tekla tudi o poslovanju sa-
moupravnih interesnih
skupnosti ter predvidenih
naložbah v tem letu. J. V.
MED MUZEJEM
REVOLUCIJE IN
SLOVENIJA-
LESOM
JE PA NAŠE
URLDNIŠTVO
ŽALEC: ZAKON
O ZDRUŽENEM
DELU
Ob osmih se je v Žalcu pri-
čela seja zbora združenega
dela in družbenopolitičnega
zbora skupščine občine, na
kateri bo družbeni pravobra-
nilec samoupravljanja obči-
ne Žalec Venčeslav Satler
podal poročilo o uresničeva-
nju zakona o združenem de-
lu. Poročili pa bosta podali
tudi komisija OS za sprem-
ljanje izvajanja ZZD in ko-
misija IS za samoupravne
splošne akte.	j y
TRŽNICA
Oglejmo si nekaj cen, ki
smo jih zabeležili na celjski
tržnici v začetku tedna: jajč-
ka so po'2,30 do 3 dinarjev,
skuta je po 32 in kisla smeta-
na po 40 dinarjev, torej so te
cene nespremenjene že dalj
časa. Kmetijska kombinata
iz Vinkovcev in iz Strumice
prodajata jabolka po 16 di-
narjev, hruške po 25, grozdje
po 20, banane po 15, limone
po 18, pomaranče po 16, tur-
ške pomaranče pa po 22 di-
narjev.
In kakšne so cene zelenja-
ve? Luščen fižol prodajajo
po 28-35 dinarjev, krompir
po 7-8, čebulo po 10 dinar-
jev, česen po 50, korenje po
15-20, kislo zelje in kisla re-
pa sta po 15 dinarjev. Solate
ni; dobite lahko le radič ali
regrat, ki sta po 60 do 90 di-
narjev za kilogram, nekaj pa
je tudi motovilca.
POROKE
CELJE
Poročilo se je 6 parov
SMRTI
CELJE
JOŽE VOVK, 74, Kameno;
IVAN DETOMA, 64, Celje;
IGNAC SMOLE, 63, Krtin-
ce; AMALIJA DELiC, 80,
Sevnica; MARIJA GLA-
ŽER, 82, Dobrna; IVAN
POVH, 48, Gotovlje; IGNAC
BLATNIK, 78, Celje; MARI-
JA CENC, 85, Štore; MARI-
JA MARINŠEK, 45, Stare
Slemene; JOŽE TOMAŽiC,
58, Celje; MATILDA VEDE,
68, Pečovnik; JUSTINA
GLUŠIC, 57, Celje; MARIJA
BEKUŠ, 85, Prožinska vas;
MARIJA RAMSAK, 74,
Klane; RUDOLF KENDA,
72, Lisce; ERNEST. KUŽ-
NIK, 66, Radeče; KARL
STOPINŠEK,.84, Male Bre-
ze; MARIJA FURMAN, 86,
Krtince; HELENA KOŠIR,
86, Zadobrova; IVAN
OBREZA, 82, Celje; JOŽE
VODEB, 45, Gorica pri Sliv-
nici; MARTA CVETREŽ-
NIK, 60, Celje; KAROLINA
AMON, 75, Celje; VIKTOR
KRUŠEC, 75, Celje; MARI-
JA BOŽNIK, 81, Lemberg;
VINKO STRES, 70, Šmi-
klavž in MARIJA KREN-
KER, 73, Polzela.
ROJSTVA
CELJE
22 dečkov in 34 deklic
Obiskali smo krajevno skupnost Hudinjo
MLADA SKU
PREOBRm
V PREJŠNJEM STOLETJU SO SE NA DELU Zi
KOČARJI IN KMETJE ZA ZEMLJO, DANES PÁ
PA SE KRAJANI TE MLADE, A ŠTEVILČNO Mi
ŠEST LET BORIJO S CEUSKIM PTT PODJETi
A JE ŠE NISO VZPOSTA VILI
Z združenimi močmi se da marsikaj narediti, posebno še v krajevni skupnosti
A ostanimo še za hip s pol
koraka v zgodovini. Nekdaj
je bila Zgornja in Spodnja
Hudinja. Spodnja Hudinja
je bila severna soseda Ga-
berja. Jedro je bilo pri Maj-
dičevi kapeli. Janko Orožen
piše v Zgodovini Celja in
okolice I, da »Spodnja Hu-
dinja že po svojem imenu
opozarja na cesarsko pode-
litev iz leta 1025... sicer pa
poteka njena fevdalna zgo-
dovina z gabersko. Leta
1436 je grof Friderik II po-
delil Ivanu Priklerju (Bro-
dar ju) 11 domcev na Spod-
nji Hudinji in še travnik...«
Nekdanji grofovski mlin je
pozneje prerasel po nakupu
Petra M^diča leta 1888 v
velik mlin. (Po J. Orožnu
»največje mlinsko podjetje
v Vzhodnih Alpah.) Zgornja
Hudinja pa je bila največje
kmečko naselje katastrske
občine. Iz fevdalne dobe
najdemo imena kmetov,
oziroma kmečkih podložni-
kov kot Anton Dimec, An-
ton Janko, Matija Ocvirk,
Jurij Prekoršek, Tomaž
Kveder, Danijel Glinšek,
Boštjan Povše in Martin
Kovač in še mnoge druge.
Danes imamo samó kra-
jevno skupnost Hudinja.
Mnoga leta so minila, a ta
zadnja, ki so na videz z naj-
večjo naglico, so naredila
tudi največje spremembe.
Ne samo v spremenjenem
videzu krajine, tudi gospo-
darske in družbene. In v
tem trenutku nas te najbolj
zanimajo in so bile tudi
vzrok našega obiska.
Krajevna skupnost Hudi-
nja je mlada. V samostojni
obliki deluje šele od aprila
lanskega leta, ko so se kraja-
ni zaradi boljše samouprav-
ne organiziranosti oddvojili
od Gaben a (prej KS Gaber-
je-Hudinja) in ustanovili svo-
jo krajevno skupnost. Ta
zdaj šteje skoraj 3500 kraja-
nov, vendar se to število ne-
nehno veča, saj se v krajevno
skupnost le doseljujejo, nih-
če ne odhaja. KS šteje 2200
volilcev in 1000 gospodinj-
stev in približno 350 mladih
združenih v svojo organiza-
cijo, ki sodeluje z ostalimi or-
ganizacijami kot SZDL, ZK
in borci. Zanimivo je tudi to,
da se je v krajevni skupnosti
ohranilo do danes sedem
kmečkih posestev, ki so vsa
posodobljena in predstavlja-
jo pomemben delež kmetij-
ske proizvodnje v celjski ob-
čini.
Krajevna skupnost Hudi-
nja ima na svojem območju
delovne organizacije Kovi-
notehno, Merxovo trgovino
in restavracijo, Gradisov
samski dom, osnovno šolo
Franja Vrunča, vzgojno var-
stveno ustanovo, pošto, cvet-
ličarno in lekarno, ki pa še ni
povsem opremljena in še ni
določen datum začetka nje-
nega dela.
SAMOUPRAVNO
UTRJEVANJE
Nobenega dvoma ni tudi
za krajane Hudinje, da le do-
bra samoupravna organizira-
nost lahko pogojuje norma-
len razvoj in družbeno pre-
obrazbo. 76 delegatov zasto-
pa v občinski skupščini in
vseh interesnih skupnostih
stališča krajanov. Od tega je
60 moških, 6 žensk in štirje
mladinci. V svetu skupščine
KS je deset delegatov in po
besedah predsednika sveta
Ludvika Krajca, odlično
sodelujejo in vestno prihaja-
jo na sestanke. Krajevna
skupnost ima pet svetov,
med katerimi je najbolj akti-
ven tisti za komunalo, za so-
cialno skrbstvo, varstvo zra-
ka in okolja, svet potrošni-
kov in poravnalni svet, ki pa
zaenkrat deluje še skupaj s
tistim v krajevni skupnosti
Gaberje. Imajo 9 delegacij za
samoupravne interesne
skupnosti, med katerimi je
najbolj delavna tista za kul-
turo.
31. januarja so imeli kra-
jevno konferenco SZDL in
ustanovili tudi sekcije in si-
cer za kulturo, kmetijstvo,
družbeno aktivnost žena in
informativno dejavnost. Iz
tega je razvidno, da krajevna
skupnost načrtno posveča
pozornost v sodelovanju z
družbenopolitičnimi organi-
zacijami skrb za dedejavno-
sti, ki niso domena le komu-
nalne urejenosti, ampak tudi
za boljšo informiranost in
duhovno bogatenje vseh.
Presenetljivo je to, da je v
krajevni skupnosti 50 komu-
nistov, ki so z delom vezani
na krajevno skupnost, le se-
danje težave so vezane na
novo vodstvo, ker je doseda-
nji sekretar organizacije od-
šel in še nimajo novega. Tudi
mladina se že nekaj časa bo-
juje s prostorskimi proble-
mi, drugače pa mladi dobro
delajo. Na kulturnem, šport-
nem in izobraževalnem po-
dročju. Sodelujejo tudi z
Ero, čeprav ni na območju
KS Hudinja, a je dobrohotno
in z veseljem sprejela sodelo-
vanje z mladimi, kakor tudi z
delegacijo za kulturo. Tudi
borci so v svoji organizaciji
zastavili svoje delo, ga do-
polnili s sklepi obeh kongre-
sov. 83 borcev združuje orga-
nizacija, ki je v sodelovanju z
delegacijo	socialnega
skrbstva izvedla anketo čla-
nov, predvsem starostnikov,
da bi ugotovili potrebe
zdravstvene, stanovanjske in
druge narave. V kraje
skupnosti ne miruje tudii
ganizacija Rdečega križa
NAVIDEZNA	|
UREJENOST IN
POSLEDICE	i
NEDOSLEDNOSTI
Hudinja je mlado nasej
Res je na prvi pogled vsej
faltirano, vse v lučeh, n(j
trgovina in še kaj. Toda t«
le videz na površini. Ce
nam pogled seže v nai
sveta za komunalno dej
nost, pa nam je kaj kra
jasno, da problemov
manjka. Največ jih je p
zročila nova avtocesta, È
živo in radikalno zare!
svoj asfaltni trak v fizične
»psihično« podobo kraje]
skupnosti. Mnogo kr^
odsekov je ostalo še neas
Vlak pelje v razvoj, ob njem pa ostajajo spomeniki preteklosti, ki pa so včasih bolj breme kot spomeniki...
Hudinja je mlada kraje^
m JE HUDINJE PREPIRALI
ra IMAMO SAMO HUDINJO,
^Е KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽE
m ZA TELEFONSKE ZVEZE,
tiranih. Tako cesta proti Do-
bravi, javna razsvetljava pro-
ti Ježu, avtobusno postajali-
šče, parkirišča, otroška igri-
šča, ureditev okolja ob no-
vozgrajenih blokih in uredi-
tev okolja ob blokih Ema,
ureditev Skaletove ceste, iz-
gradnja športnega igrišča in
še kaj. A lepo po vrsti.
Skaletova cesta je takore-
koč poglavje zase. Ko so gra-
dili Sloveniko, so po Skale-
tovi cesti vozili noč in dan in
je danes cesta v nemogočem
stanju. Njena obnova (pre-
plastitev) bi veljala 1.800,000
dinarjev. Cestna komunalna
skupnost pravi, da bi jo ob-
novili, ko bo ob njej zgrajen
nov kompleks naselja, da pa
bi jo sedaj le za silo zakrpali.
Krajani pa vztrajajo pri po-
polni obnovi, seveda v ča-
sovnem skladu z novograd-
njami, da ne bi njihova ko-
munalna ureditev terjala po-
novnega prekopavanja. Kajti
menijo, če bodo ßedaj dovo-
lili le zasilno popravilo, bo
pri tem tudi ostalo. Sicer pa
je v krajevni skupnosti še
okoli kilometer površine
drugih cest za asfaltiranje,
kar velja 1.000,000 dinarjev.
Od tega je 400 metrov že v
delu, za 600 metrov pa še ni
povsem zagotovljen denar.
Prej je bila omenjena avto-
cesta. Pred njeno gradnjo je
bilo veliko obljub in dogovo-
rov, kaj vse bodo morali
izvajalci narediti, da bodo
lahko pričeli z gradnjo. Med
temi obljubami so mnoge še
danes le na papirju, v stvar-
nosti je pa še vse po starem.
Tako še sedaj ni urejeno za-
jetje hudourniškega potoka
Lahomnica, kar povzroča
težave, saj obstoječa kanali-
zacija Hudinje ne prenese
tolikšnih obremenitev, ki se
pojavljajo sedaj, če pa bi bi-
lo zajetje urejeno, bi tega
problema ne bilo. Kmetje,
ki so dali na voljo svoja
zemljišča, še sedaj nimajo
urejenih plačil, oziroma na-
domestila škode, niti niso
novo oblikovane površine
razmejene, tisto, kar ni več
njihovo, še ni vpisano. Vse
to bi moral storiti republi-
ški geodetski zavod na za-
htevo celjske občinske ko-
munalne skupnosti. Omem-
be vredno je tudi to, da so
štiri kmetije bile na novo
prestavljene, so sodobne in
danes aktivno sodelujejo v
krajevni skupnosti. So pa
ostale tri kmetije na področ-
ju čistega naselja, posebno
pa je problematična Vaševa,
saj je njen kozolec ostal med
otroškim vrtcem in stano-
vanjskimi hišami in radikal-
no posega v nadaljnje urba-
nistično načrtovanje v kra-
jevni skupnosti.
ŠPORTNO IGRIŠČE,
HORTIKULTURA 80
V skladu z novimi predlogi
urbanističnega načrta je v
programu tudi izgradnja
športnega igrišča, ki naj bi
ga pričeli graditi letos. Velja-
lo bi 350.000 dinarjev, od te-
ga bi prispevala krajevna
skupnost 50.000 dinarjev,
ostalo pa občinska komunal-
na skupnost in TTKS.
Veliko si v krajevni skup-
nosti obetajo od Hortikultu-
re 80, v kar bi krajevna skup-
nost tudi vložila 50.000 di-
narjev. Radi bi uredili del
sprehajališča od šole do kri-
žišča ulice Frankolovskih
žrtev, uredili zelenice okoh
blokov, v načrtu imajo iz-
gradnjo .več otroških igrišč,
saj krajevna skupnost nima
igrišča (razen vrtca) in so
otroci dobesedno prepušče-
ni cesti, kjer pa iz dneva v
dan narašča promet in je še
prava sreča, da na Hudinji še
ni cesta terjala mlado življe-
nje. Tudi s cestno razsvetlja-
vo niso zadovoljni, posebno
ne na tistem severnem delu,
ki ga je nova cesta odrezala
in republiška skupnost za
ceste ne izpolnjuje danih ob-
ljub in celo obveznosti. Tako
je na Hudinji ostalo polno
drobnih ostankov nedosle-
dnosti, ki so sicer posledica
naglega razvoja, gradnje, so
pa tudi odraz malomarnega
odnosa do dogovorov in nji-
hovo nespoštovanje je tisto,
kar je najbolj prizadelo sa-
moupravno dostojanstvo
krajanov.
DRUŽBENI CENTER IN
TELEFON: DVE BITKI
ZA ŠIRŠE OBZORJE
Gradnja družbenega cen-
tra sodi v program II. samo-
prispevka v celjski občini.
Bil bi v bližini šole, pa se po
mnenju vodstva krajevne
skupnosti šola ne obnaša
najbolj zavzeto za »fizično»
sodelovanje s stavbo družbe-
nega centra, saj ji je menda
ljubša ograja okoli šole in
posajeno drevje. Gotovo bo
še nekaj razprav o lokaciji,
čeprav bi prizidek, ki ga na-
črtuje sama šola zasvoje po-
trebe, pomaknil družbeni
center na »varno oddalje-
nost« od ogorženih stičnih
točk s šolo in bi tudi dostop
do centra prometno ne oviral
delo in mir šole.
Družbeni center bi bila
dvorana z 250 sedeži, z
odrom, knjižnico, nekaj
klubskimi prostori za dejav-
nost posameznih sekcij, de-
lovanje mladih, ki jim pro-
gram občutno krni tudi pro-
storska stiska, garderobe in
vse potrebne pritikline, ki
sodijo k funkcionalnemu de-
lu takšnega družbenega cen-
tra, ki ne bi bil samo kulturni
dom, saj bi v nejm našle me-
sto tudi vse delegacije, prire-
ditve za zbliževanje občanov
in drugo.
Pri tem je treba omeniti
delo delegacije za kulturno
skupnost, ki je sama pričela
organizirati kulturne priredi-
tve in jih pripeljala do obse-
ga potreb po ustanovitvi kul-
turnega društva, kar bodo
storili v kratkem. Izdelali so
tudi svoj program, ki obsega
več prireditev ob pomemb-
nejših datumih, določili bo-
do v dogovoru z družbeno-
političnimi organizacijami in
krajevno skupnostjo dan
praznika krajevne skupno-
sti, pripravili bi kulturni te-
den v krajevni skupnosti in
še več razstav. Program je
bogat in dovolj stvaren, saj
so z dosedanjim delom poka-
zali vso resnost, voljo in ne
nazadnje tudi znanje. Toda
prva naloga jim je ustanoviti
kulturno društvo, tam potr-
diti program dela in se vklju-
čiti v Zvezo kulturnih orga-
nizacij.
Za telefonske zveze pa bi-
jejo bitko že 6 let. Od začetka
jim je celjsko PTT podjetje
obljubljalo še 30 odstotkov
sofinanciranja, z izgradnjo
telekomunikacijskega cen-
tra na Golovcu, pa je še ta
obljuba padla v globoko
brezno, kot vsa dosedanja
dogovarjanja. Vsi dogovori
doslej niso držali, vedno so
spreminjali datume, poseb-
no pa zneske. Z zavlačeva-
njem so rasli stroški. Pred
časom bi vsi interesenti (naj-
prej jih je bilo 800) plačali
vsak zase 3500 dinarjev, da-
nes pa je ta cena že 8000 di-
narjev, ki bi jih morali vpla-
čati takoj, učinek pa bi bil
viden, oziroma slišen šele
čez dve leti. Seveda je število
interesentov padlo. Krajev-
na skupnost je v svojem pro-
storu na mnoge pritiske
uspela izbojevati telefonski
aparat v pisarni, ki s steno
meji na pošto na Hudinji in
je v sobi že napeljava. Da bo-
do dobili letos aprila telefon,
bodo morali za to čudo te-
hnike odšteti 16.000 tisoč di-
narjev, kar so milo rečeno
ocenili v KS z norčevanjem.
Na Hudinji je le nekaj tele-
fonskih aparatov, večina pa
je brez in to v sodobnem na-
selju, ki nastaja več kot deset
let in imajo vsi bloki vgraje-
ne instalacije. Menda je
odveč vsak komentar k tiste-
mu, o strukturi cene kva-
dratnega metra za stanova-
nje, v katerega naj sodi tudi
telefonska napeljava...
DELOVNI OPTIMIZEM
Mlada skupnost, novo na-
selje, ljudje pripravljeni de-
lati. Veliko je krpanja, ki je
včasih zahtevnejše od hitre-
ga polaganja na novo. Pa
vendar so na Hudinji optimi-
sti. Z družbenim centrom in
telefonsko zvezo bi se jim
obzorje resnično razširilo. In
so sklenili, da se bodo med
seboj bolje spoznavali. Na
nekaterih kulturnih priredi-
tvah so to že potrdili. Vedno
več jih je. Tudi trim steza bo
doživela svojo četrto obno-
vo, saj jo zaenkrat bolj zdelu-
je človeški vandalizem kot
športna vnema ali zob časa
in vremena, pa vendar vztra-
jajo, kajti sami krajani jo
znajo uporabljati in cenijo či-
sto in urejeno okolje. Se bolj
se bodo povezali z delovnimi
organizacijami, skrbeli za
ostarele. Ce samo pogleda-
mo, kako si delijo denar za
dejavnosti, nam je postane
marsikaj razumljivo: borcem
2000 din, 2000 tudi mladini,
športni dejavnosti 3000 di-
narjev, za kulturno delegaci-
jo, oziroma njeno delo pa kar
15.000 diftarjev in to dovolj
zgovorno dokazuje, da misli
krajevna skupnost na celovi-
ti razvoj, tako okolja kot člo-
veka. Reševanje vseh svojih
problemov vidijo v temeljiti
delegatski povezanosti in se-
veda aktivnosti. Dejali so, če
bi njihova delegacija za
zdravstvo bila bolj aktivna,
bi se danes na Hudinji pogo-
varjali o svojih ambulan-
tah...
Delovni, družbeni, družab-
ni utrip krajevne skupnosti
Hudinja ima dobre osnove
za svoje polno življenje, ob
tem pa seveda nenehno gori
tudi zelena luč za razvoj, v
katerem vidijo krajani ves
smisel svojega dgJa.
pisakTn slikal
DRAGO MEDVED
Skupnost in naj bodo njen simbol otroci
LUDVIK KRAJC, predse-
dnik sveta KS: »Naši delega-
ti dobro delajo, vidimo, da
smo imeli pri kandidiranju
srečno roko. Obvladujemo
družbeni razvoj v krajevni
skupnosti, seveda pa še ni-
smo z vsem zadovoljni.«
DRAGO HORVAT, pred-
sednik skupščine KS: »Važ-
no je, da sinhroniziramo de-
lovanje krajevne skupnosti,
družbenopolitičnih organi-
zacij, saj brez tega ne bomo
uspešno načrtovali, še manj
načrt izvajali. Pozivam vse
krajane k sodelovanju!«
PETER VINDIS, KK
SZDL: »Zveza mora najti de-
lovni stik z vsemi delegati v
krajevni skupnosti, ter vse-
binsko delovati v skladu z
vsebino zakona o združenem
delu. Glede na druge progra-
me, tudi Jias čaka nemalo
dela.«
ZDENKA ŠTROZAK, de-
legacija za kulturno skup-
nost: »Delo naše delagacije
je preseglo njene domene,
zato bomo ustanovili kultur-
no društvo in programsko
bogateje delovali v povezavi
z vsemi ustvarjalnimi silami
v KS.« .
LOJZE PAVLIC, krajevna
organizacija ZZB: »Podjetje
za PTT Celje je nesamou-
pravno ignoriralo zahteve
krajanov in s svojim večnim
spreminjanjem dogovorje-
nih rokov in cen revoltiraeo
krajane krajevne skupnosti
Hudinja.«
EDVARD MIŠJA, član
sveta za komunalno dejav-
nost KS: »Program komu-
nalnih del za tekoče leto je
obsežen. Je pa izvedljiv, če
bodo vsa sredstva pritekala
po načrtu in če bo občinska
komunalna skupnost držala
besedo.«
BRANKO ZUPANC, taj-
nik KS: »Naša krajevna
skupnost je mlada, stara ko-
maj slabo leto, a se že čuti
močan utrip, večina delega-
cij dobro dela, imamo novo
krajevno konferenco SZDL,
zaživelo je družbenopolitič-
no delo.«
BOŠTJAN PODPLATAN,
predsednik ZSMS Hudinja:
»Letos bomo mladi delovali
na petih osnovnih točkah:
obujanje tradicije NOB,
klubska dejavnost, šport, ve-
čanje števila članstva in so-
delovanje s kulturno delega-
cijo.«
14. stran - NOVI TEDNIK
št. 6 - 15. februar 197j
POSVET O PROMETU
NEZADOVOLJIVA SITUACIJA
V žalski občini lani 23 nnrtvih
Na pobudo koordinacij-
skega odbora za ljudsko
obrambo, varnost in druž-
beno samozaščito pri Ob-
činski konferenci SZDL Ža-
lec so sklicali problemsko
konferenco o stanju pro-
metne varnosti v cestnem
prometu v žalski občini.
Konferenco je vodil Ciril
Prezelj, ki je uvodoma po-
vedal, da ob ocenjevanju
prometne situacije preko
žrtev in materialne škode
ne smemo pozabiti tudi na
ostalo, kot so recimo izpadi
na delovnem mestu, invali-
dnine in podobno, kar še
otežnje že tako težko situa-
cijo.
Za ceste in varnost ne mo-
rejo skrbeti samo miličniki
in delavci podobnih služb,
ampak vsi občani kot udele-
ženci v cestnem prometu, pa
naj bodo to pešci ali vozniki
motornih vozil. Problemska
konferenca je samo uvod v
konkretno in stalno akcijo za
odpravljanje vseh »vozlov«
na naših cestah, ki otežujejo
promet. Poskrbeti pa tudi
moramo za višji nivo obnaša-
nja slehernega posameznika
v tako pereči zadevi, kot je
promet.
V enajstih letih je na ce-
stah v žalski občini izgubilo
življenje 272 oseb, od tega sa-
mo lani 23. Lani so zabeležili
200 vseh nesreč, v katerih je
bilo 97 težje in 149 lažje po-
škodovanih. Zaskrbljujoči
so podatki s preventivnih
akcij. Podanih je bilo 1086
predlogov o različnih prekr-
ških, odvzeli so 261 vozni-
ških dovoljenj in od tega kar
210 zaradi vinjenosti, 26 zara-
di neprimernega prehiteva-
nja in 25 zaradi drugih težjih
prekrškov. Mandatnih kazni
je bilo 2028 v višini 143 tisoč
din.
O prometni situaciji v žal-
ski občini je govoril predse-
dnik sveta za preventivo in
varnost v cestnem prometu
pri občinski skupščini Žalec
Slavko Struci ter poudaril,
da je situacija nezadovoljiva.
Zlasti stranske ceste so ozke
in neprimerne za današnji
promet. Pred leti so vse teda-
nje poljske kolovoze prevle-
kli z asfaltom, niso pa raču-
nali, kako bo to danes. Upo-
rabniki cest so nekulturni,
saj med drugim tudi razbija-
jo prometne znake, jih obra-
čajo v nasprotne smeri ali ce-
lo podirajo. Več pozornosti
bi morali prometu in njegovi
varnosti posvetiti v delovnih
organizacijah, krajevnih
skupnostih in tistih druš-
tvih, ki se s tem konkretno
ukvarjajo. Delo prometne
vzgoje je sicer izjemno dobro
zastavljeno v vrtcih in os-
novnih šblah, mnogo slabše
v srednjih, še slabša pa je
vzgoja odraslih.
O neustreznih cestah je go-
voril tudi Franc Radišek:
»Ceste so sicer asfaltirane,
vendar ozke in drugače neu-
strezno urejene. Zmorejo
maksimalno hitrost 60 km/h
z največjim osnim pritiskom
6 ton, žal pa po njih vozijo
vozniki hitreje in s težjimi
vozili. Denarja pa ni za uredi-
tev teh cest. Najbolj so po-
trebne obnove tri ceste in si-
cer iz Petrovč skozi Kasaze
do Liboj, iz Žalca proti Gri-
žam in iz Letuša do Smartne-
ga ob Paki.« Omenil je tudi
19 kilometrov železniške
proge skozi občinsko ozem-
lje, kjer je 39 zavarovanih in
nezavarovanih prehodov.
Letos bodo rekonstruirali
dva železniška prehoda in si-
cer v Petrovčah in Žalcu,
kjer bodo med drugim uredi-
li tudi pločnike za pešce.
Precej pričajujejo od bo-
doče obvoznice, ki naj bi bila
že letos gotova, z njo pa se bo
razrešil prometni čep v Žal-
cu samem. Vsporedno bodo
reševali prometno situacijo v
Šempetru, kjer pa žal vse ne
gre tako, kot bi moralo in to
zaradi ozkih lokalističnih in-
teresov. Precej so v zadnjem
času tudi napravili pri od-
pravljanju tako imnovanih
»črnih točk«. Zadnji primer
v Drešinji vasi pa se je žalost-
no ustavil in to zaradi menda
desetih kvadratnih metrov,
ki jih lastnik po predloženi
ceni noče in noče prodati.
Dela tako stojijo in to na
enem najhujše prometno ne-
varnem mestu. Se letos naj
bi uredili tudi križišče na
Gomilskem. Delegati na pro-
blemski konferenci so si bili
enotni, da bi morali tisti, ki
ceste več rabijo in uničijo,
tudi v njih obnovo več vla-
gati.
Ciril Prezelj je konferen-
co zaključil z mislijo, da
»naj ta razprava pomeni sa-
mo uvod v še konkretnejše
delo na tem občutljivem po-
dročju in da je treba to
sprovesti v vse pore našega
življenja in v vse sredine.
Tudi v smislu varnosti in
družbene samozaščite.«
TONE VRABL
KOMENTAR
POŠTA PO POLŽJE
Kolega Janez Vedenik je s svojega potovanja po
Daljnem vzhodu seveda pisal tudi razglednice. Potova-
nje takih pozdravov iz daljnega Singapurja je do Pre-
bolda trajalo šest dni. Kar hitro, če pomislimo, da je do
tja nekaj tisoč kilometrov.
Pri nas potuje pošta k sosedu čez ulico dostikrat
počasneje.
Na nedavni skupščini ZB NOV v Marijagradcu pri
Laškem so razpravljali o uspehu akcije za temeljit
zdravniški pregled članov organizacije. Pregleda se
niso udeležili vsi povabljeni. Dobra tretjina jih na dolo-
čen dan ni prišla k zdravniku, ker so, pošto dobili
prepozno, tudi dan dva po datumu na pozivnici. V
zdravstvenem domu v Laškem pa zatrjujejo, da so
pozivnice poslali šest dni pred določenim datumom.
Do najbližjih naslovnikov je komaj 1 kilometer poti, do
najoddaljenejšega 6.
V Brezi je na osnovi zdravniškega pregleda bilo ugo-
tovljeno, da je pri 22 borcih močno opešal vid. Le-te je
na specialni pregled klicala očesna ambulanta iz Celja.
Pregleda so se udeležili štirje vabljeni, pa ne zato, ker
se je drugim nenadoma poboljšal vid, marveč zato, ker
pred tednom oddana pošta ni pravočasno dosegla na-
slovnikov.
Podobno je z vabili na sestanke, ki jih vabljeni do-
bijo prepozno. Pošiljatelji računov bi morali pri klav-
zuli »plačljivo v osmih dneh« upoštevati polžjo pot
pošte. Zamujajo tudi telegrami, ki navadno niso brez-
predmetne vsebine. Problematično je puščanje pošte
pri drugih osebah, ki jim poštar previali svojo dolžnost
na ramena.
Hudo zamujanje pošte je problem v vsakem pri-
meru, zlasti pa ob pošiljkah, ki so bolj aktualne, kot so
bili pozdravi kolege iz Singapurja.
Pa da ne bo kdo mislil, da je to problem samo v laški
občini!	JURE KRASOVEC
O DELEGACIJAH ZA SIS V
CELJU
Danes opoldne se bodo v Celju sestali člani predsedstva
občinske konference SZDL. Na njej bodo obravnavali in
sprejeli skupni program družbenopolitičnih organizacij in
občinske skupščine ter se pogovarjali o problemih delova-
nja delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Ob zak-
ljučku seje bodo sprejeli še stališča o nalogah na področju
socialne politike v občini Celje.
OBISK PREDSEDSTVA RK
ZSMS
Minuli teden je obiskal žalsko občino član predsedstva
RK ZSMS Tone Rakovič. Po ogledu polzelske tovarne noga-
vic se je z mladimi v tej OZD pogovarjal o vključevanju
mladih v vse oblike samoupravnega, političnega in delegat-
skega sistema, o vlogi mladih v združenem delu ter o stabili-
zacijskih ukrepih. Nato je obiskal še mladinski aktiv na
osnovni šoli Prebold, osnovno organizacijo ZSMS vVrbju,
nazadnje pa je sodeloval na seji predsedstva OK ZSMS
Žalec, kjer so se pogovarjali o idejni in akcijski naravnanosti
občinske konference. Ob koncu pa so ga seznanili še z
aktivnostjo OK.
T. TAVČAR
V vsdk dom
NOVI
TEDNIK
DOM SE ŽE GRADI
v Grmovju pri Žalcu s vso zagnanostjo gradijo nov dom za duševno prizadete in umsko
motene osebe celjske regije. V njem bo 160 ležišč in vrsto drugih prostorov. Gradbena dela
izvaja INGRAD TOZD Žalec, gotov pa naj bi bil do konca letošnjega leta. Gradnja novega
doma je domena združenih investitorjev celjske regije pa tudi republiških sredstev.
T. TAVČAR
DELA VNI ČEBELARJI V CELJU
Delegati čebelarskih družin občine Celje so na zadnjem
letnem občnem zboru pregledali delo izvršilnega odbora in
aktivnost članov v čebelarskih družinah.
Ugotovili so, da je bilo delo uspešno v organizacijskem
pogledu, nekoliko slabše pa pri pridelovanju čebeljih proiz-
vodov. Slabe vremenske razmere v prvi polovici lanskega
leta so imele negativni vpliv tudi na te rezultate.
Zlasti so bili uspešni pri organiziranju čebelarskih krož-
kov na osnovnih šolah. Trenutno dela osem takšnih krož-
kov. Izšla je tudi knjiga »Priročnik za čebelarske začetnike«,
ki je namenjena predvsem mentorjem čebelarskih krožkov
in članom krožkov, predvsem začetnikom. Eden od dveh
avtorjev knjige in lektor sta celjska čebelarja. Priročnik za
čebelarske začetnike je prva tovrstna knjiga v zgodovinski
slovenskega čebelarstva.
Na zboru so v razpravi opozorili tudi na onesnaževanja
zraka v celjski okolici in ugotovili, da so se morali zaradi
tega umakniti čebelami s čebelami iz naselij Teharje, Bu-
kovžlak. Store, Hudinja in deloma tudi z Ostrožnega in Lise.
To se bo seveda poznalo pri opraševanju sadnega drevja in
žuškocvetnih rastlin.
Sklenili so, da bodo v akciji »Hortikultura 80« sodelovali s
čebelarsko razstavo. Ob tej priložnosti bo Čebelarska dru-
žina Celje razvila tudi svoj prapor.
št. 6 - 15. februar 1979
NOVI TEDNIK-stran 15
KS ŽALEC
PROBLEMI S POŠTO
Skišpno reševanje hudih problemov
Na prvi seji sveta krajev-
ne skupnosti Žalec so člani
med drugim kritično spre-
govorili o problemih, ki se
pojavljajo na žalski pošti.
Občani so se in se še prito-
žujejo nad neustreznim po-
slovanjem tega kolektiva. O
vseh problemih je svet kra-
jevne skupnosti pismeno
obvestil celjsko PTT po-
djetje, v katerega sklopu je
tudi žalska pošta.
Tako sta se predstavnika
celjske pošte udeležila druge
seje sveta krajevne skupno-
sti Žalec ter obširno sprego-
vorila o tem, zakaj do takš-
nih problemov prihaja.
Predstavnik celjske pošte to-
variš Slamnik je med dru-
gim opozoril na težaven ka-
drovski položaj kajti ustrez-
nega kadra je za to vrst de-
javnosti vedno manj. Tudi
na žalski pošti se je v zad-
njem času zamenjalo veliko
delavcev, saj so nekateri sta-
rejši odšli v pokoj, drugi na
druga delovna mesta, ustrez-
nih zamenjav pa ni.
Tovariš Slamnik je omenil,
da želi njihova delovna orga-
nizacija preko različnih sve-
tov po posameznih krajev-
nih skupnostih spregovorili
o teh vprašanjih ter jih sku-
paj reševati. Med ljudmi je za
to zvrst dejavnosti vse manj-
še zanimanje in večina jih
gre tja, kjer so boljši delovni
pogoji in osebni dohodki.
Tako celo leto nimajo niti
ene rezerve za raznašalsko
službo, če bi slučajno prišlo
do kakšnega izpada. Samo v
lanskem letu so recimo v
Grižah izgubili tri delavce, ki
so se zaposlili pri zasebnikih.
Poleg tega je njihova dejav-
nost - pošta - v težki izgubi,
ki je bila lani kar 20 milijo-
nov din in so jo pokrili iz
sosednje dejavnosti telefoni-
je. Med poštarji na celjski
pošti oz. njihovih oddelkih
prevladujejo delavci s Koz-
janskega, ki se bodo kmalu
tudi zaposlili v domačih kra-
jih, kjer različne delovne or-
ganizacije odpirajo nove
obrate. V tozdu celjske pošte
je zaposlenih 380 delavcev,
samo lani pa je bila fluktua-
cija 48 delavcev, kar je izje-
mno veliko za to dejavnost.
Zaradi obsežnega dela in
neustreznih dohodkov so
imeli tudi primer, da je devet
deiavcev prekinilo delo, pri-
poveduje o težavah v kolek-
tivu tovariš Slamnik. V Žal-
cu pa so poleg kadrov pro-
blem tudi neustrezni pro-
stori.
Skupen pogovor je minil v
prepričanju, da je treba to
dejavnost v Žalcu izboljšati,
da je treba o tem obvestiti
izvršni svet pri občinski
skupščini in da je treba
skupno narediti vse za hitro
rešitev normalnega ter so-
dobnega delovanja te po-
trebne dejavnosti. Tovariš
Slamnik je napovedal tudi z
njihove strani vrsto ukrepov,
prve naj bi že izpeljali in
upajmo, da bo vse rodilo
boljše rezultate ter večje za-
dovoljstvo občanov in hitrej-
šo dostavo pošte ter časni-
kov, kar se je zdaj vleklo tudi
po nekaj dni. Recimo pri-
mer: člani sveta KS Žalec so
vabila za sejo, ki je bila 8.
februarja, dobili dan prej, če-
prav so na pošto v Žalcu bila
oddana že 2. februarja!!!
TONE VRABL
VINKO MAK
Na pokopališču v Go-
tovljah so zagrebli po-
smrtne ostanke Vinka
Maka,- gospodarja Bren-
cetovega grunta.
Pokojni Vinko je že
zgodaj občutil vso
trpkost težavnega pose-
stva. Potem, ko je zrasel v
moža, si je zadal nalogo,
da bo razmajano posestvo
znova uredil. To pa ga je
stalo leta in leta trdega
dela. Zvesto mu je vse-
skozi pomagala žena
Tončka, zdaj pa še trije
odrasli sinovi. B.U je pre-
srečen, ko je toliko prigo-
spodaril, da je kupil trak-
tor in nekatere priključ-
ke. Bil je tudi zgleden
kooperant enote Gotov-
Ije.
Nesebično, z vsem
srcem, pa je prisluhnil
klicu: na pomoč. Že kot
mlad fant je stopil v gasil-
ske vrste. Nikdar se ni
izmikal gasilskemu delu,
nikoli ni zatajil, sočlove-
ku je zmeraj rad pomagal.
Vedno je bil živahen, na-
smejan. Z vsakomur je
rad pokramljal, vedrio se
je zanimal, kaj je novega
doma in na tujem.
Dobro je napolnil ose-
minšestdeseto in življe-
nje je ugasnilo. Brence-
tov grunt je izgubil go-
spodarja, družina skrbne-
ga moža in očeta, gasilsko
društvo Gotovlje pa pri-
zadevnega člana.
DRAGO KUMER
KINOLOŠKO DRUŠTVO V ŽALCU
PREK0150 ČLANOV
Dokončna ureditev vežbališča
Trenutno je v Sloveniji
sedemnajst kinoloških dru-
štev. Med najmlajšimi, ven-
dar najdelavnejšimi pa je
prav gotovo kinološko
društvo v Žalcu, kjer je tre-
nutno včlanjenih več kot
150 članov iz žalske občine,
pa tudi drugih, kot cel^ke,
laške, mozirske, velenjske,
ravenske, radeljske in celo
mariborske.
V lanskem letu so pripra-
vili celo vrsto akcij, naju-
spešnejše pa je brez dvoma
bilo mednarodno tekmova-
nje na žalskem stadionu, ki
si ga je ogledalo več kot 2000
ljubiteljev kinološke dejav-
nosti. Pripravili so tudi tečaj
za šolanje psov, ki se je začel
aprila in končal oktobra, bil
pa je dvakrat tedensko po
dve uri. Prijavilo se je šest-
najst vodnikov s svojimi
psmi, tečaj pa jih je končalo
deset. Podoben tečaj bodo
pripravili tudi letos.
Največ naporov so člani
kluba vložUi v ureditev vež-
bališča za šolanje psov. Pro-
stor jim je odstopila Minerva
na opuščeni opekarni na
Ložnici. Gospodar društva
Janez Vipotnik je povedal,
da so člani opravili 560 pro-
stovoljnih ur, žal pa niso so-
delovali vsi, ampak samo ne-
kateri, kar pa seveda ni prav.
Nabavili so že tudi ograjo, ki
jo bodo letos napeljali okoli
vežbališča. Želijo si tudi
manjšo barako, kjer bi lahko
imeli spravljene rekvizite.
Teh so nekaj lani nabavili,
nekaj pa jih bodo še letos.
Tajnik društva Janko Me-
lanšekje povedal, da se je
število članov najbolj pove-
čalo lani, žal pa vsi redno ne
plačujejo članarine, ki je
med glavnimi viri financira-
nja. Dosedanji predsednik
Martin Zupane je govoril o
novi ureditvi društva in no-
vem statutu, Bojan Žgank
pa se je največ zadržal pri
letošnjem programu, ki bo
izredno pester in obširen (za-
četni in nadaljevalni tečaj,
razstava, obiski raznih kino-
loških prireditev po drugih-
krajih, priprava mednaro-
dnega tekmovanja, ocenje-
vanja itd.). Na zadnjem obč-
nem zboru so se člani strinja-
li z mnenjem, da mora v Slo-
veniji zavladati enotna poli-
tika pri razporejanju priredi-
tev med posamezne klube,
da morajo postati vsi člani
aktivni, da morajo skrbeti za
varstvo okolja, da je potreb-
no boljše sodelovanje z lovci
itd. Spregovorili pa so tudi
o pomenu šolanih psov za
SLO in družbeno samoza-
ščito, zlasti za varovanje
objektov, iskanje ponesre-
čencev izpod ruševin itd. Že
za letos predvidevajo obšir-
nejšo akcijo, kjer bodo so-
delovali šolani psi žalskega
kinološkega društva.
Prva večja (zdaj že stalna)
akcija društva pa bo že v
soboto, 17. februarja, ko pri-
pravljajo v žalski Hmezado-
vi dvorani III. kinološki
ples. Igrali bodo Vokali, pe-
la pa Alfi Nipič in Majda
Centrih. Za humor bo skr-
bela Savinjska Tončka.
Predprodaja vstopnic je v
žalski knjigami Mladinska
knjiga.
Na občnem zboru so tudi
izvolili novega predsednika,
to pa je inženir Ivan Glušič.
TONE VRABL
MARIJAGRADEC
ŠE VEDNO AKTIVNI
Borci NOV v krajevni skupnosti
V	nedeljo je bila v krajev-
ni skupnosti Marijagradec
pri Laškem letna skupščina
krajevne organizacije ZB
NOV. Na začetku so se po-
klonili spominu umrlega
heroja in velikega misleca
samoupravnega socializma
Edvarda Kardelja.
Poklonili so se tudi spomi-
nu umrlih v minulem letu,
saj je smrtna kosa pokosila
tri člane organizacije.
V	svojem poročilu je pred-
sednik Tone Knez govoril o
dejavnosti borčevske organi-
zacije, ki se ni lotevala le
lastnih, borčevskih proble-
mov. Poudaril je, da so so-
cialni in zdravstveni proble-
mi borcev v glavnem dobro
rešeni, ravno zato pa je nalo-
ga nekdanjih udeležencev
NOB, da vsak po svojih mo-
čeh sodeluje pri razreševa-
nju drugih družbenih zadev
v krajevni skupnosti. Na
zboru so predlagali, da bi
krajevna skupnost Marija-
gradec končno začela z izbi-
ro primernega datuma za
praznovanje krajevnega
praznika. Izbran naj bi bil
primeren dogodek iz časov
osvobodilnega boja.
Precej razprave so na letni
skupščini posvetili obnavlja-
nju tradicij NOV in nekate-
rim socialnim vprašanjem
borcev - kmetov. Sklenili so
v okviru organizacije imeno-
vati dve komisiji, eno za
oživljanje tradicij NOV, dru-
go pa za pomoč pri reševanju
socialnih problemov, ki se
sem in tja še pojavljajo.
Borci so bili na skupščini
seznanjeni z dejavnostjo kra-
jevne organizacije SZDL, o
ustanovitvi kulturnega druš-
tva v krajevni skupnosti in o
predvidenem izboljšanju in-
formiranja občanov, kar je v
svojem referatu predlagal tu-
di predsednik Tone Knez.
Na koncu so borci razprav-
ljali tudi o svoji nalogi, da
vplivajo na določen del mla-
dine, ki se ne vključuje v
družbeno in društveno živ-
ljenje krajevne skupnosti in
opozorili na dejavnost neka-
terih posameznikov, ki v
krajevni skupnosti še vedno
»ribarijo v kalnem« in odvra-
čajo ljudi, zlasti mlade od
večje aktivnosti.
VESEUE DO GASILSTVA
V Šempetru že nekaj časa poteka tečaj
za nižje gasilske častnike, ki ga je pri-
pravila Občinska gasilska zveza Žalec.
Zanimivo je, da se ga udeležuje kar 56
tečajnikov iz tridesetih društev žalske
občine. Ob obisku smo jih povprašali,
zakaj so se odločili za takšne tečaje, so
nam takole povedali:
STANE ZABUKOVNIK - Andraž:
»Naše gasilsko društvo v Andražu je
mlado. Letos bo tretje, leto, odkar smo
ga ustanovili. Da sem se odločil za tečaj
je veselje do gasilstva, ter po drugi stra-
ni, da nam primanjkuje gasilskega ka-
dra. Mislim, da bom tečaj opravil.«
METKA ŠINKOVEC - AERO Sempe-
ter: »Prvo moram reči, da imam veselje
do gasilstva, drugo pa, da v ženskih ga-
silskih vrstah primanjkuje strokovnega
kadra. To pomanjkanje posebno občuti-
mo tudi v naši ženski desetini, ki smo jo
ustanovili. V uniformi pri tej humani
organizaciji sem že dve leti.«
FILIP GORJUP - Matke: »Sem štu-
dent šole varstva pri delu v Ljubljani,
zato bo ta trimesečni tečaj za moj študij
dobra osnova. Poleg tega pa moraš ime-
ti tudi veselje do gasilstva. Menim, da
mi bo ta tečaj tudi v veliko pomoč pri
raznih akcijah, če bo to potrebno.«
T. TAVČAR
PRAZNIK OBČINE LAŠKO
BO V VRHOVEM
Krajevnà skupnost Vrhovo sodi med zelo aktivne v Laški
občini. Pred časom je krajevna konferenca SZDL vložila
svojo kandidaturo za organizacijo osrednje proslave ob ob-
činskem prazniku 2. juliju. Predlog je bil že osvojen in zdaj
se družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost s
pospešenim tempom pripravljajo na ta dogodek.
Do občinskega praznika bi radi dokončali športno igrišče
in uredili tudi prostor okoli kulturnega doma. Igrišče je
treba le še asfaltirati in namestiti razsvetljavo za nočne
prireditve. Vse drugo so krajani z udarniškim delom in
prevozi že uredili. Pri tej investiciji jim bo pomagala občin-
ska telesno-kulturna skupnost.
Tudi kulturni dom je potreben popravila. Z občinsko
skupnostjo za kulturo so domenjeni, da jim bo prispevala
del sredstev za obnovo dvorane, predvsem pa električne
napeljave in sanitarij, ki so neustrezna in zastarela. Seveda
pričakujejo pomoč tudi od organizacij združenega dela v
radeškem območju, kjer je večina krajanov te krajevne
skupnosti zaposlena.
16. stran - NOVI TEDNIK
št. 6 - 15. februar 197j
Gledališče m opera v Singapuru. Sodobna arhitektura. V Singapuru so doma
rojeni trgovci. Človek lahko plačuje celo г našimi dinarji.
Ljudje se v Djakarti neverjetno radi fotografirajo. Dobesedno prosijo te za to na
vsakem metru.
Singapur, Djakarta, Bali
IZßUBUENI
RAJIZOBIUA
SINGAPUR JE AZIJSKI BISER, Kl MU LESK DAJE TRGOVINA
Singapur je mesto in država,
kjer ne poznajo revščine, kjer vla-
da čistoča, kjer grade kot malokje
na svetu. Singapur je azijski raj. V
Djakarti, glavnem mestu Indone-
zije, žive ljudje kot v raju, vsi
ostali, in teh je največ, živijo kot
da ne bi bili ljudje. Na Baliju se je
čas ustavil in človek živi kot v
sanjah med gozdovi palm, riževi-
mi nasadi, peščenimi plažami, či-
stim morjem in tisoči templjev.
Pričujoči zapis naj bo uvod v seri-
jo zapisov, ki jih bo s poti po tem
delu sveta pripravil naš novinar
Janez Vedenik.
Petnajst ur v letalu. Neverjetno,
kakšne razdalje preleti človek v
takšnem času. Toda, so to res raz-
dalje? Se obstojajo razdalje v da-
našnjem svetu? Svet postaja iz leto
v leto manjši, človek večji in vse
bolj pomemben. Je to sploh res?
Morda prvo, drugo prav gotovo ne.
Sedim v letalu. Na pol zaprte oči in
premišljevanje o tem, kaj je pod
nami. Kakšne življenjske tragedije
se dogajajo, pa v istem svetu hkrati
življenje z vsem svojim sijajem,
brezskrbnostjo, izobiljem, blago-
stanjem.'Drugo življenje, ki ga živi
prav tako človek, pa morda prav
tako nevredno človeka kot tisto
prvo. Nekje pod sebe čutim lakoto
in umiranje Indije, zdi se, se mi, kot
da pod menoj divjajo tragedije Ira-
na, pa nas vse skupaj tu na 12 tisoč
metrih ne doseže. Zavestno poza-
bim na vse skupaj, na uho si nata-
knem slušalke in p poslušam pev-
ko, ki poje o ljubezni med vsemi
ljudmi. Čez kakšno uro se v letalu
prične filmska predstava, prav tako
o ljubezni, a izgleda, da te brez tra-
gedij ni. Čez tri ure bomo pristali v
Singapuru. Spomini hite leta nazaj
v srednjo in osnovno šolo k uram
zemljepisa. Singapur in Inodnezijo
si predstavljam v mislih, čeprav še
nikdar nisem bil tam. Predstavo o
svetu, ki se mi je nekdaj zdel, kot
da ne bi bil na zemeljski obli, ka-
kršno sem si ustvaril iz knjig, sku-
šam zavestno obdržati v glavi, da bi
potem lahko primerjal, če knjiga
sploh lahko pričara vsaj približno
tisto kot dejansko videnje in obču-
tenje. Kadarkoli se odpravljam y
svet, se tako preizkušam. V knjige,
zapise, članke in potopise potem
ob koncu, ko vse seštejem, odšte-
jem, primerjam in analiziram, še
nikdar nisem bil razočaran. Prej v
tisto, kar sem dejansko videl, obču-
til doživel. In sedaj, ko se spušča-
mo na singapusko letališče, vse
bolj občutim, da se pred mano piše
nova knjiga.
SINGAPUR - NEVERJETNA
ČISTOČA
Se smo nad težkimi, belimi obla-
ki. Za trenutek se mi zazdi, kot da
skoznje nikda ne bomo prišli. Vse
več je teh oblakov. Valijo se navz-
gor kot para iz lonca vrele vode. V
bližini je ekvator. Popolota, dežev-
je, oblaki. Vsak dan skoraj dež tja
proti poldnevu. Pa vendarle je
glavna značilnost teh krajev sonce.
Se ko je deževalo tam v Singapuru,
se mi je zdelo, da je vsenaokrog
sonce. Na letališču smo opravili ca-
rinske formalnosti in že nas je ča-
kal pred letališko zgradbo avtobus.
Malce čudno smo izgledali z dolgi-
mi zimskimi plašči v rokah in v
jopicah. Zimo smo »prinesli
okrog«. Poletje. Toplota je kar pu-
hnila v nas in vlaga. Kot da bi člo-
vek legel v kad tople vode, iz katere
se še kadi. Zgrozil sem se, ko sem
se spomnil, kako bo šele v avtobu-
su. Kasneje sem komaj čakal, da
vstopim v avtobus ali kakšno
zgradbo. Kasneje sem komaj čakal,
da vstopim v avtobus ali kakšno
zgradbo. Zračno hlajenje. Vsepov-
sod. Singapur nas je sprejel medse.
Singapur s širokimi ulicami, na ka-
terih ni smeti, s številnimi palma-
mi, visokimi zgradbami, tisoči svet-
lobnih reklamnih napisov in z na-
smehom na vsakem koraku. Singa-
pur, ki me je prijetno »razočaral«.
Eno največjih svetovnih pristanišč,
trgovskih centrov brez carinskih
dajatev, brez revščine... Potihoma
sem upal, da bo kaj bolj vznemirlji-
va kitajska četrt. Pa spet nikjer sle-
du o »idiliki« siromaštva, majhnih
hišah, smeteh. Za trenutek sem po-
mislil na našo Novo Gorico in Vele-
nje, pa celjski Otok, na vse skupaj
zasajeno s palmami, soncem tik
nad nami... In z verjetno mnogo
večjo kulturo ljudi. Morda je navi-
dezna ali na silo izzvana, bistveno
pa je, da vsepovsod vlada izredna
čistoča. Vsaj v tem pogledu se s
tamkajšnjimi Azijci sploh ne more-
mo primerjati, pa čeprav smo Slo-
venci tako zaverovani v lastno pre-
pričanje, kako čisti in redoljubni da
smo.
KOPANJE V LASTNEM
BLATU
Djakarta. Sedemmilijonsko me-
sto. Glavno mesto Indonezije, kjer
vlada neizmerno siromaštvo na eni
(večinski) strani in neizmerno bo-
gastvo na drugi. Mesto, kjer se do-
ma bolezni, kjer neznanska beda
spremlja deževja in polne ulice ču-
dovitih avtomobilov. Nekaj čudo-
vitih zgradb, zgrajenih s tujim kapi-
talom in neznansko širne daljave
bednih kolib, kjer so življenjske
tragedije tako pogoste kot dan in
noč. Komaj milijon ljudi ima pitno
vodo. Vsi ostali jo imajo na voljo v
smrdljivih kanalih, kjer se umivajo
in istočasno opravljajo osnovne fi-
ziološke potrebe. Mesto, kjer je na
desettisoče trgovin, v katerih pro-
dajajo najnovejše znamke avtomo-
bilov, stereo barvne televizijske
sprejemnike, in na stotisoče trgo-
vin, kjer prodajajo najbolj nera-
zumljivo siromaštvo, kakršnega ni
niti na naših odlagališčih smeti.
Djakarta je zgrešeni raj, Djakarta je
simbol multimilionarjev in prista-
niških delavcev, ki garajo od jutra
do večera za en sam dolar, medtem
ko pivo stane dva dolarja. Djakarta
je mesto korupcije, obupa, javnih
hiš in bolezni. Včasih je resnici tež-
ko gledati v oči, ker jo človek zaso-
vraži. Čim prej sem si želel iz se-
demmilijonskega glavnega mesta
Indonezije.
OTOK TISOČIH TEMPLJEV
Pristali smo na Baliju. Skušam
razumeti, kako daleč je Jugoslavi-
ja, pa tega nikakor ne morem doje-
ti. Sele ko se človek vrne domov,
počasi spoznava, kako daleč je bil.
Vedno sem Bali pojmoval približno
tako kot Havaje in vedno sem si na
Havaje za odtenek bolj želel kot na
Bali. Havaji me danes ne zanimajo
več, ker mi je jasno, da pravih Ha-
vajev ni več. Znova si želim na Bali.
Otok palm, riževih nasadov, ijudi z
nasmeškom, ljudskih umetnikov,
vulkanov, templjev, batika, koko-
sov, banan, papaj, ananasa, opic,
kristalno čiste morske vode, prvot-
nega življenja in življenja tistih, ki
so se znašli in živijo v imenu prvot-
nega življenja kot mali bogovi. Bali
je otok preseka življenja tristo let
nazaj in borbe za prestiž in denar.
Kljub vsemu pa tako naraven, neci-
viliziran in lep, da je to skorajda
nerazumljivo. Ljudje žive od riža in
turizma. Bali je nekoliko manjši od
Črne gore,pa so tam le trije hoteli.
Kljub temu žive ljudje od turizma.
Dokaz za svojo prvobitnost in slut-
nja idilike. Idilika pomeni v teh le-
tih zaostalost. Razmišljam - je
prav, da čas ponekod zaostaja? Se
ne vem.
★ ★ ★
O vtisih s potovanja v Singapur
in Indonezijo, ki ga je odlično orga-
nizirala potovalna agencija Yugo-
tours iz Beograda, bomo v Novem
tedniku pisali v nadaljevanjih. Naj
bo pričujoči sestavek kot uvod v
bodoče pisanje.
JANEZ VEDENIK
Tipična razglednica Singapura. Čudovite nove
zgradbe in džunke. Vsak delavec dobi stanovanje
brezplačno, najemnine pa niso omembe vredne. Siro-
maštva v Singapuru ni.
Letno obišče Bali komaj 300.000 turistov. Kot da bi se
ljudje bali prevelikega navala turistov, ki bi lahko
uničili prvobitnost tega otoškega raja.
št. 6 - 15. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 17
JAKI V GALERIJI DOMA JLA
VBEOGRADU
Joža Horvat-Jaki je pripravil ob praznovanju kulturnega
praznika slovenskega naroda razstavo svojih slik v galeriji
doma Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu, kjer je
sicer bil že večkrat dobrodošel gost s svojimi likovnimi deli.
Omenjena razstava, posvečena slovenskemu kulturnemu
prazniku v jugoslovanski metropoli, prikazuje slikarjeva
najnovejša dela. O njegovem slikarskem opusu in sloven-
skem kulturnem prazniku je na otvoritvi razstave, ki je bila
8. februarja, govoril izvršni sekretar predsedstva CK ZKS
Emil Roje, otvoritvene slovesnosti pa se je udeležil med
drugimi družbenopolitičnimi predstavniki tudi sekretar
predsedstva CK ZKJ Stane Dolane. Na sliki: Jaki - Začetki,
1979, olje
D. M.
NA ŽELEZNICAH V JANUARJU
556 MILIJONOV KM
Dosti večja varnost
v primerjavi s prvim me-
secem 1978. leta so slovenski
in istrski železničarji v okvi-
ru Železniškega gospodar-
stva Ljubljana v januarju le-
tos naložili za 9% in razložili
za 13,7% več voz. Tako so
naložili skupaj 569.601 tono
in razložili 752.601 tono bla-
ga! Skupaj so opravili
556,052.134 bruto kilome-
trov, kar je za 8,8% več kot v
istem času lani.
Žal pa se ni povečalo samo
opravljeno delo, pač pa tudi
zamude. Januarske zamude
potniških vlakov na sto kilo-
metrov so znašale v povpreč-
ju 3,3 minute, tovornih pa
12,3 minute. Zamude so bile
zlasti v prvi polovici januar-
ja. In vzrok? Predvsem veli-
ka zatrpanost ranžiranih in
mestnih postaj, velik izpad
potniških vozov zaradi na-
pak na grelnih napravah itd.
Razveseljiv je podatek o
dosti večji varnosti na tirih,
ki jih upravlja kolektiv Že-
lezniškega gospodarstva
Ljubljana. Zaradi krivde že-
lezničarjev ni bilo v januarju
nobene smrtne žrtve na pro-
gah.
Ne glede na to so železni-
čarji v prvem mesecu letos
analizirali in obravnavali
okoli dvesto izrednosti na ti-
rih. V primerjavi z lanskim
januarjem je tokratno število
nekoliko višje. Trčenj in na-
letov vlakov ni bilo. Zato pa
je vremensko spremenljivi
januar povzročil več motenj
v železniškem prometu. Po-
čilo je trideset tirnic, največ
na progi med Ormožem in
Pragerskim, pa tudi med
Pivko in Reko. Vreme je bo-
trovalo tudi več drugim nev-
šečnostim na progah. Želez-
ničarji so zabeležili deset pri-
merov, ko je na proge padalo
kamenje in drevje. Nesreč
pri tem ni bilo, le nekaj loko-
motiv je bilo poškodovanih
zaradi oplaženj.
Zanje povodnji niso pov-
zročile na progah posebnih
zastojev. Samo med postaja-
ma Grobelno in Šmarje se je
zrušil podporni zid. Promet
je bil prekinjen 45 ur.
Zaradi slabega vremena je
bilo tudi več izrednih prime-
rov pri premikih in na preho-
dih, kjer cesta križa železni-
co. Lani je bilo na prehodih
pet, letos pa osem izrednih
primerov. En voznik osebne-
ga avtomobila je umrl, eden
je bil ranjen, sedem vozil pa
je bilo uničenih. Nediscipli-
na voznikov osebnih vozil se
v teh primerih nadaljuje.
V januarju je bilo poško-
dovanih ali zlomljenih 29 za-
pornih drogov na prehodih.
In končno, železničarji so v
prvem mesecu letos zabele-
žili osem smrtnih primerov
zaradi hoje po progi ali pre-
ko nje, seveda tam, kjer je to
prepovedano.
SPOMINSKA
SVEČANOST V
STRANICAH
v spomin na tragični
dogodek pred 34. leti, ko
je nemški okupator na ja-
blane ob cesti Celje-Ko-
njice obesil sto talcev, je
bila v ponedeljek sveča-
nost s kulturnim progra-
mom konjiške godbe na
pihala, šolske mladine in
moškega pevskega zbora
Ivo Struc. Slavnostni go-
vornik je bil predsednik
občinske ZZB NOV Ja-
kob Stefančič, ki je z
izbranimi besedami to
svečanost povezal s pre-
rano smrtjo revolucionar-
ja Edvarda Kardelja in tu-
di pohodom slavne XIV.
divizije, ki je prav tod
prečkala cesto.
UM
LAŠKO
KOMISIJA NA OGLEDIH
Stanja prostorov za liuituro
Izvršilni odbor kulturne
skupnosti občine Laško je
nedavno imenoval posebno
komisijo, ki ima nalogo pre-
gledati stanje kulturnih do-
mov v občini in drugih pro-
storov, ki služijo temu name-
nu. Na osnovi ocene bo ko-
misija izvršnemu odboru in
skupščini kulturne skupno-
sti predlagala prioritetni
vrstni red za investicijske
naložbe pri vzdrževanju in
obnovi teh prostorov.
Komisija je pred dnevi
opravila polovico svojega
dela. Ogledala si je prostore
kulturnega doma v Radečah,
v Vrhovem in Jurkloštru. V
Radečah je ugotovila zelo
slabo stanje, saj je oder že
prava nevarnost za nastopa-
joče, nemogoče so tudi ra-
zmere za ogrevanje, potreb-
na pa je tudi obnova električ-
ne napeljave, zlasti na odru.
Podobno stanje je tudi v Vr-
hovem, v Jurkloštru pa je
edina dvorana, ki je nekoč
bila, namenjena gospodarski
dejavnosti, medtem ko je
šolska telovadnica po precej
dragi investiciji v urejevanje
tal, ponovno v razdejanem
stanju, kajti popokale so vo-
dovodne cevi v praznih pro-
storih v soseščini dvorane.
tako da sta dve steni popol-
noma vlažni.
Komisija bo nadaljevala
ogled še v Zidanem mostu,
na Jagnjenici, v Rečici, La-
škem, v Brezi in drugod. Ko
bo sestavljen prioritetni
vrstni red, bo tega treba
sprejeti še na seji skupščine,
kajti kot je bilo ugotovljeno
na problemski seji konferen-
ce ZK pred nedavnim, je
bržčas treba v srednjeroč-
nem programu predvideno
zaporedje investiranja spre-
meniti. Večji del naložb bo
vključen v naslednji srednje-
ročni načrt.
DRAVINJSKI DOM
SLOVENSKE KONJICE
POSEGI V GOSTINSTVO IN TURIZEM
DRAVINJSKI DOM ni
poznan samo v širšem celj-
skem območnem prostoru, s
svojo specializacijo za za-
ščitno opremo je razvil širo-
ke in tesne stike po vsej Slo-
veniji, vse bolj pa osvaja tu-
di jugoslovansko tržišče.
Nosilec tega njegovega
uspešnega prodora je nje-
gov TOZD VARNOST - tr-
govina na veliko in koope-
racije. Vse pomembnejša
postajata tudi njegova dru-
ga dva TOZDA: DOM - trgo-
vina na malo in v zadnjem
času vse bolj ambiciozno
nastopa tudi TOZD JELEN
- gostinstvo in turizem. Ko-
njiška občina je smelo za-
stavila svoj razvoj na po-
dročju gostinstva in turi-
zma, poleg trgovine seveda.
Prav ta področja so bila re-
lativno zanemarjena, saj je
bila teža razvoja občine v
industriji, ki je danes že do-
segla zavidljivo raven
uspešnosti tako v republi-
škem kot zveznem merilu.
Pa si oglejmo, kateri so
poudarki nadaljnjega razvo-
ja tega nekaj čez 330 članske-
ga kolektiva z vsemi svojimi
učenci v gospodarstvu in šti-
pendisti - mimogrede: samo
zadnjih je 58!
TOZD VARNOST nudi
kompletno izbiro gasilskih,
delovnih in zaščitnih sred-
stev, opremo iz programa ci-
vilne zaščite ter repromate-
rial za organizirano koopera-
cijsko proizvodnjo v specia-
liziranih enotah v Konjicah,
Celju, Velenju, Mariboru,
Ljubljani. V teku so inten-
zivni pogovori za pridobitev
novih in primernejših po-
slovnih prostorov predvsem
v Sloveniji, tako na primer v
Mariboru in Kopru, pa tudi
izven naše republike, v Beo-
gradu in Zadru. S svojo koo-
peracijsko dejavnostjo, kate-
ro napaja v glavnem poslov-
na enota USNJE-TEKS želi-
jo uresničiti nosilno vlogo
pri razvoju malega gospo-
darstva. Zato se bodo v do-
mači hiši tudi kadrovsko in
organizacijsko okrepili, pa
tudi v SOZDU DOBRINA se
kar dobro počutijo. Še več: v
tem okviru so nosilci posla
za zaščitna sredstva.
TOZD DOM, ki se ukvarja
z osnovno preskrbo prebi-
valstva načrtuje dokončanje
trgovskih objektov z bifejem
v Žičah, prav tako v Zbelo-
vem. Popolen preporod bo
doživelo gostišče Narodni
dom, ki bo preraslo v moder-
no trgovino samopostrežne-
ga tipa. Sicer pa še nekaj po-
datkov, ki sami zase dovolj
zgovorno povedo vse: V lan-
skem letu je celotna trgovina
Dravinjskega doma s 188 za-
poslenimi in učenci realizira-
la 408.803.000 dinarjev celot-
nega prihodka, kar je glede
na plan 1977/78 povečanja za
več kot 40 odstotkov, pri če-
mer so povečali celotni pri-
hodek preračunan na delav-
ca za 40, dohodek na delavca
55, čisti dohodek na delavca
32 in čisti osebni dohodek na
delavca za 34 odstotkov. Za
letošnje leto pa načrtujejo
28-odstotno povečanje reali-
zacije v trgovini.
Na področju trgovine in
gostinstva ima velike načrte
TOZD JELEN, kjer so pred
kratkim preuredili in obno-
vili obrat. Sloves si mislijo
pridobiti s specialitetami, ki
jih bo moč dobiti takorekoč
ob vsakem času. Tu so še na-
črti za preureditev bifeja pri
samopostrežbi v Konjicah v
restavracijo, že lani je bila
preurejena Jelka v Zrečah.
Sicer pa je TOZD JELEN la-
ni realiziral skoraj 20.000.000
dinarjev celotnega prihodka,
kar pomeni 18 odstotkoV po-
večanja glede na plan
1977/78. Celotni prihodek na
delavca izkazuje 30. odstot-
no, dohodek na delavca 52,
čisti dohodek na delavca 38
in čisti osebni dohodek pre-
računan na delavca 26-od-
stotno povečanje.
Ce upoštevamo sedaj že
znane velike načrte konjiške
občine na področju trgovine,
predvsem še gostinstva in
turizma, potem je jasno, da
mora imeti DRAVINJSKI
DOM izjemno pomemben
delež.
Sodoben in preurejen lokal TOZD JELEN v Slovenskih Konjicah
bo nudil specialitete in, ker je njegov šef po vrhu še lovec, bo v
lovski sezoni na mizi tudi divjačina.
Ljubitelji dobre in domače jedače bodo lahko prišli na svoj ra-
čun: prekajena svinjska krača s hrenom, gobova juha z ajdovimi
žganci, plošča »Jelen« in konjiške kremne rezine.
18. stran - NOVI TEDNIK
št. 6 - 15. februar 197j
PUNINSKI RAJ
UREJA JANEZ VEDENIK
AKCIJA
KREDARICA
Takoj, ko je bilo objavlje-
no, da je akcijski odbor pri
RK SZDL za povečanje in
modernizacijo Triglavskega
doma na Kredarici na svoji
prvi seji, 23. januarja - vodil
jo je predsednik RK SZDL
Mitja Ribičič - to prepotreb-
no planinsko naložbo podprl
ter soglasno sprejel pobudo,
naj bi izgradnjo financirali
prek zbiranja obveznic cest-
nega posojila, že so se oglasi-
li prvi darovalci. Tako so pri
PD Ljubljana matica že zbra-
li 96.000 dinarjev obveznic.
Med prvimi je denar prispe-
val predvojni revolucionar,
nosilec spomenice in druž-
beni delavec ter planinski
aktivist Andrej Stegnar, ki
je PZS odstopil vse svoje ob-
veznice za cestno posojilo v
znesku 6000 dinarjev. Za ak-
cijo se zanimajo tudi planin-
ci iz sosednje Hrvatske.
V prihodnjih dneh bo akci-
ja stekla pospešeno in upa-
mo, da bodo naši ljudje mno-
žično posnemali prve daro-
valce.
PLANINSKA ZVEZA SLO-
VENIJE
NIČ NAS NE
SME
PRESENETITI
PZS je letos svetovala
vsem PD, da se vključijo v
vsesplošno družbenopolitič-
no akcijo Nič nas ne sme
presenetiti. Organizatorji in
nosilci te akcije so organiza-
cije SZDL in ZSMS. Planin-
ska društva naj bi sodelovala
predvsem pri množičnih ak-
cijah, kot so pohodi, izleti v
kraje znane iz predvojne in
medvojne revolucionarne
borbe itd. Pomembno mesto
bodo imeli markacisti, ki bo-
do pregledali in usposobili
planinska pota, pozabiti pa
ne gre tudi na vlogo gorske
straže in GRS. Gre za števil-
ne akcije, ki naj krepijo
obrambno sposobnost,
usposabljanje članstva za
varno hojo v gorah, prirejali
pa bi tudi različne tečaje in
planinsko šolo. Ob vsem tem
moramo omeniti tudi orien-
tacijska tekmovanja. Sicer
pa gre za akcije, ki tudi do-
slej planincem niso bile nez-
nane.
PD Zabukovica bo tej ak-
ciji posvetilo primerno po-
zornost že na letni konfe-
renci, ki bo v soboto 17. fe-
bruarja. Izdelali so že okvir-
ni program dela. V okviru
občinskega odbora planin-
skih društev občihe Žalec že
tečejo razgovori, da bi med
letom organizirali kratke
izlete v bližnjo okolico, na
katerih bi prirejali kratka
predavanja iz orijentacije,
varstva narave, gibanja v go-
rah, prehrane v gorah, spoz-
navanju gorstev...
OK ZSMS bodo predlaga-
li, da jeseni organizira mno-
žični pohod na Kotečnik,
kjer je bila leta 1939 konfe-
renca SKOJ. V načrtu imajo
pohod ob spominskih obe-
ležjih v krajevnih skupno-
stih Liboje in Griže. S KO
ZZB Griže bodo pripravili
izlet v Cerkno in bolnico Fra-
njo. Sicer pa bi lahko tovrst-
ne akcije še naštevali.
FRANCI JEŽOVNIK
LJUBLJANA: NA
MOUNT
EVEREST
Danes ob 17.00 uri bo v
Klubu delegatov v Ljubljani
sprejem, na katerem se bodo
poslovili od članov jugoslo-
vanske alpinistične himalaj-
ske odprave. Sprejem pri-
pravljata predsednik RK
SZDL Mitja Ribičič in pred-
sednik PZ Jugoslavije Ešref
Korjenič.
J. V.
DRAVINJSKI DOM
SLOVENSKE
KONJICE
Lestvico zabavnih melodij vam po-
klanja KONUS TOZD BLAGOVNA
HIŠA CELJE s prodajalnami v Celju,
Rogaški Slatini in Slovenskih Konji-
cah
LESTVICA
ZABAVNIH
MELODIJ:
1.	ANA - SREBRNA KRILA
2.	MISS YOU - ROLLING STONES
3.	MEXICAN GIRL - SMOKIE
4.	IF I SING YOU A LOVE SONG -
BONIE TYLER
5.	POGUM-PRIZMA
KUPON
za lestvico zabavnih melodij
Glasujem za pesem .................................
izvajalec ....................................................
Ime, priimek, naslov...............................
Plošče in kasete melodij, ki ste jih
izbrali, so vam na voljo v prodajnih
enotah KOVINOTEHNA - TOZD TE-
HNIČNA TRGOVINA Celje.
LESTVICA
DOMAČIH
MELODIJ:
1.	NA POTI DOMOV - TERGLAV
2.	POD GOLICO - AVSENIK
3.	DOBER DAN - ŠTIRJE KOVACi
4.	NA PLESU - KREŽE
5.	VESELO NA POT - ALPSKI
KVINTET
KUPON
la lestvico domačih melodij
glasujem za pesem .................................
z va j alee ....................................................
[me, priimek, naslov...............................
NAGRAJENCI: JURIJ BLATNIK, Griže 96, ZINKA GROBELŠEK, Mala Pristava
1, Šmarje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje
Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15,
lestvica zabavnih melodij pa vsaKo soboto ob 17.45.
Vsakič nagrada mala plošča.
IZ ZGODOVINE NOB V CELJU (28)
ŠAMOTARJI -
ŠTORSŠCA MLADINA
PIŠE; FRANJO FIJAVŽ
Moč organiziranih delov-
nih množic najbolje izpriču-
jejo boji za izboljšanje živ-
ljenjskih razmer. V šamotar-
ni so znižali v začetku 1935.
leta delavske mezde za 30 do
35% (podatki: E. Lajh, Celj-
ski zbornik 1977.). V tem
štorskem obratu tedaj ni ob-
stojala sindikalna organiza-
cija. Zato sta odšla v opekar-
ni zaposlena Ivan Flis in An-
ton Stojan na posvet k Fran-
cu Leskošeku, tedanjemu
predsedniku Strokovne ko-
misije v Ljubljani. Zatem so
sklicali občni zbor za usta-
novitev sindikata. Predse-
dnik je postal Ivan Flis, mo-
delni mizar, a člani odbora
so bili Anton Stojan, Jurij
Zavšek, Rudolf Povalej in še
drugi. Izvolili so tudi stav-
kovni odbor (predsednik
Stanko Tajhmajster, člana
Angelca Ulaga in Viktor Ho-
jas). 21. februarja so pričeli
stavkati. 2. marca je obljubil
predstavnik srezkega načel-
stva iz Celja, ki se je na za-
htevo lastnika šamotarne
vključilo v posredovanje, da
bodo ugodili zahtevam stav-
kujočih, toda spet se je zata-
knilo. Tovariš Leskošek je
prišel nekajkrat na posvet v
Store. Šele čez nekaj dni je
bila potem v prisotnosti
predsednika Strokovne ko-
misije podpisana kolektivna
pogodba o 10% zvišanju ur-
nih plač. Delavci so dosegli s
stavko še nekatere druge
pravice iz zakona o zaščiti
delavcev.
V omenjeni stavki, ki je
vzbudila vsesplošno zanima-
nje in simpatije za stavkajo-
če med štorskim delavstvom
in kmečkim prebivalstvom,
so trgovci (Lokošek, Gobec),
gostilničarji (Adrinek in dr.)
in pek Herman priskočili de-
lavcem na pomoč z živili.
Pri zbiranju naprednih sil,
predvsem v narodnostnem
boju proti nemčurstvu v Što-
rah, še posebej v dobi nara-
ščajoče hitlerjevske propa-
gande po priključitvi Avstri-
je k Rajhu 1938. leta, je treba
poudariti pozitivno vlogo, ki
jo je imel takrat »Sokol« v tej
okolici. Organizacija je zaje-
mala okoli 300 članov in to v
večini iz Teharij in Štor. Ime-
li so godalni orkester, prire-
jali odrske igre. S telovadni-
mi nastopi in družabnimi
igrami so vnašali svoj vpliv
in nacionalfio zavest v oko-
lico.
Zelo pozitivno vlogo so v
Kresnikah in okolici odigrali
dijaki višjih razredov sred-
njih šol in visokošolci. Zve-
čine so büi priključeni v dija-
ških društvih v Celju in Ma-
riboru, a študentje v Ljublja-
ni. Le v času počitnic so se
sestajali doma in še to ne
vselej, saj so se vključevali v
razne, tudi narodnoobramb-
ne akcije ali pa so ob morju
in v planinah preživeli pro-
ste dneve. Iz vrste tedanjih
naprednih mladih ljudi, ki so
se občasno dobivali, bodisi
pri Pavšičevih, Jerinovih,
Ocvirkih in drugih, so izšU
kasnejši, posebno v vojnem
obdobju poznani in po-
membni partizanski kadri.
Vladimir Pavšič je bil že v
jesenskem obdobju 1935. le-
ta pritegnjen v Ljubljani k
urejevanju napredno usmr-
jenega študentovskega
»Akademskega glasa« skup-
no s Sašo Sedlarjem in Vili-
jem Androjno. Ta list je bil
tedaj in do prenehanja v
1936. letu glasilo študentov-
ske levice (op. F. F.: SI. Kre-
menšek. Slov. štud. gibanje
1919-1941).
Štorska mladina se je po
letih iskanja novih poti pri-
čela organizirano združevati.
Kjerkoli je živela, je med voj-
no izpolnjevala svojo dolž-
nost, na katero se je priprav-
ljala in prisegala nekdaj ob
srečanjih ob počitnicah ob
Voglajni in drugod v štorski
okolici. Nekateri od njih so
preminuli v boju potem, ko
so imeli za seboj marsikatero
bitko, ko so kot borci, ko-
mandanti ali kulturni ustvar-
jalci žlahtnih s svojim talen-
tom našo, tedaj na novo se
porajajočo partizansko gle-
dališko umetnost, pisali pe-
smi itd. K Vladimiru Pavši-
ču, ki je vrsto let živel v Što-
rah, so prihajali številni
znanci na razgovore in vzni-
kle so vzpodbude za progre-
sivno delovanje v sloven-
skem kulturnerri prostoru.
Prepustimo besedo Vladimi-
ru Pavšiču - Mateju Boru, ki
je pred nekaj tedni orisal te-
danje povezave študentske
mladine v Štorah: »K meni
so prihajali takrat, ko sem bil
še dijak višjih razredov celj-
ske gimnazije, različni mladi
ljudje, ki so tedaj ali kasneje
aktivno sodelovali v progre-
sivnem gibanju. Med njimi
je bil Adolf Jakhel, ki je ka-
sneje padel v 1941. letu kot
eden prvih komandirjev par-
tizanskih enot. (Op. FF: roj.
1910. na Otočah pri Celovcu,
kot otrok živel v Zalogu pri
Ljubljani, štud. slavistike,
1934. leta je postal član KP,
sodeloval v »Svobodi«, bil
član RK KP Polje, član OK
Ljubljana in član Kmečke
komisije pri CK KPS). Jak-
helju sem posvetil zbirko
»Previharimo viharje«. Po
njem se imenuje šola v Za-
logu, kjer ima tudi spome-
nik. Prihajali so nadalje Mi-
lutin Zabukovšek iz Celja
(op. FF: padel je kot polkom,
enote Artilerijske brigade ju-
lija ali avg. 1944. v bližini va-
si Jama pri Dvoru na Krki)
in Bruno Umek, oba sta bila
študenta. Prihajal je tudi
Martin Ocvirk, ki je bil v par-
tizanih komisar bataljona.
Tudi Biba Rock, v 1941. letu
član PK KPS za Štajersko in
Dušan Mravljak, zdravnik v
borbi preminulega Pohor-
skega bataljona, sta hodila
občasno k nam. Ravno tako
profesorja Janko Liška in
Branko Rudolf. »Kurja vas«.
kot so rekli tistemu delu
Štor, kjer smo stanovali, je
bila na slabem glasu kot zbi-
rališče komunistov. Moj oče,
ki je bil orožniški komandir,
dokler ni šel v pokoj, je imel
zaradi tega sitnosti kakor
pozneje njegov naslednik
Stelcer. Njegova hčerka Do-
ra, štud. farmacije, se je po-
ročila z Milutinom Zabukav-
škom, bila je sodelavka OF,
aretirsina in preminula v
nemškem taborišču. Tudi
Ivan Rob, študent in pesnik,
kasneje partizan, zajet in
ustreljen od Italijanov, je bil
nekaj časa pri nas, enako Ro-
bert Kump, pozneje parti-
zan. Ob polomu stare Jugo-
slavije je dobil pri nas zača-
sno zatočišče France Mihe-
lič, akademski slikar. Ne
smem pozabiti Zvonka
Scandalija, profesorja, po
prepričanju komunista, ko je
prišel službovat v Ljubljano,
poročil se je z mojo sestro
Vero. Bil je aktivist v Ljub-
ljani, aretiran, zaprt in odve-
den v Dachau, od koder se je
vrnil živ. Moji starši so bili
po nemški zasedbi izgnani iz
Štor.«
Predvojni upravni, tehnični, komercialni in finančni personal železarne Store z direktorjem dipl. ing. Hruschko v
sredini
št. 6 - 15. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
Tehnični delegat na FIS tekmovanju v Jasni Vlado Veber čestita Bojanu Križaju
za odlično drugo mesto, na višji stopnici stoji zmagovalec nepremagljivi velesla-
lomist Stenmark (letos sedem zaporednih zmag v tej disciplini!), pod njim
francoski novinar Serge Lang, ki je ustanovitelj tekmovanja za svetovni pokal
smučarjev.
ZANIMIVO O SMUČARSKEM CIRKUSU
ŽALČAN V JASNI
Vlado Veber tehnični delegat FIS
Malokdo pri nas ve, da Jugoslovani
nismo bili samo uspešno zastopani v
češkoslovaškem zimsko športnem sre-
dišču Jasni na FIS tekmovanju z naši-
mi tekmovalci, ampak tudi v organiza-
cijskem smislu. Gre za to, da je bil
»glavni komandant« velikega tekmo-
vanja za fis točke v letošnji zimi naše
gore list in to znani športni delavec
profesor Vlado Veber iz Žalca. Oprav-
ljal je odgovorno delo tehničnega dele-
gata osrednje smučarske zveze, ki mu
je zaupala to odgovorno nalogo.
In verjetno bi tudi mi ostali brez te
zanimive informacije, če nam je ne bi
ljubeznivo s fotografijami vred posredo-
val njegov brat Zoran Veber, tudi sam
velik ljubitelj športa, ki se je z Vladom
udeležil tekmovanja v Jasni.
»Vlado, je bil vsak dan na progi, tako
da je pogosto ostal še brez kosila,« pri-
poveduje Zoran Veber. »Delo so mu si-
cer olajšali številni domači organizator-
ji, ki so se resnično potrudili, da je bilo
vse v najlepšem redu. Pravzaprav je bilo
enkratno. Sicer pa je imel organizator
veliko dela s pripravo proge. Teden dni
pred tekmovanjem je lilo in spralo ves
sneg. Nanosili so novega, na tega pa ja
zapadel nov. Pred tekmovanjem so mo-
rali zgornjo plast snega celo odstraniti.
Vse so dobro izpeljali.«
Kako so pripravili otvoritev?
»Na predvečer tekmovanja za svetov-
ni pokal v slalomu in veleslalomu ter za
40. veliko nagrado demanovskih jam je
bila uradna otvoritev v čudoviti podze-
mni jami, ki je v neposredni bližini smu-
čišča in spominja na našo Postojnsko
jamo. Velika nagrada je kapnik iz te ja-
me in ulit v lepo oblikovan steklen ok-
vir. Na samem tekmovanju se je ob pro-
gi zbralo preko 30 tisoč ljubiteljev smu-
čanja, med katerimi je bilo tudi veliko
jugoslovanskih turistov.«
Bili ste v središču dogajanja. Kakšni
so naši tekmovalci, kakšni tuji, seveda
še posebej Stenmark?
»Naši smučarji reprezentantje Križaj,
Strel, Kuralt, Magušar in Zibler so zelo
zabavni, »luštni« fantje, radi se smejijo
in med njimi ni čutiti nobene napetosti.
Lepo prenašajo vse te napore, ki so ve-
zani na beli smučarski cirkus. Simpatič-
ni so tudi drugi tekmovalci, sami mladi
fantje. Stenmark pa je nekak samotar,
saj se recimo niti kaj posebnega s svoji-
mi sotekmovalci iz švedske reprezen-
tance ne druži.«
Kako pa je sicer s smučanjem in
smučarskimi središči v CSSR?
»Smučarska središča so izredno lepo
urejena, vse polno je sedežnic, vlečnic
in gondol ter spremljajočih objektov.
Imajo veliko smučarjev, saj v tâ šport
precej vlagajo. Na njihovih urejenih re-
kreacijskih področjih je lepo tudi po-
leti.«
Na meji...
»Ko so videli, da smo »Križajevi« ni
bilo nobenih težav, ampak samo čestit-
ke, saj je bil Bojan drugi, Strel pa
sedmi.«
In kam gre Vlado zdaj?
»Že v ponedeljek je odpotoval v Av-
strijo v znano smučarsko središče Bad-
gastein, kjer bo ves teden tehnični dele-
gat FIS na avstrijskem državnem prven-
stvu z mednarodno udeležbo.«
Tako smo na velikem tekmovanju v
Jasni bili zastopani tudi s celjskega ob-
močja in to v dveh pogledih: s tehnič-
nim delegatom Vladom Vebrom ter s
celjsko organizacijo združenega dela
Toper, ki je opremil poleg Elana naše
reprezentante. Zoranu Vebru pa smo
hvaležni za njegov prispevek, saj smo
tako lahko spoznedi, da niso uspešni sa-
mo športniki z našega območja, ampak
tudi športni delavci.
Tekst: TONE VRABL
Foto: ZORAN VEBER
V Jasni je nastopil tudi mladi avstrij-
ski reprezentant Orliansky, ki se je pri-
jel kar za glavo, ko je izvedel za dober
rezultat in odlično uvrstitev.
Med najboljšimi tekmovalci v letošnji
sezoni je prav gotovo odlični Ameri-
čan Phil Mahre, katerega je tudi ujel v
objektiv Zoran Veber.
ROKOMET
USPEŠNA TURNEJA
V Franciji šest nastopov in šest zmag
Rokometaši Aera so se vr-
nili z desetdnevne turneje po
Franciji. To je bila sicer de-
lovna turneja, na kateri so v
dopoldanskih urah Celjani
marljivo vadili in trenirali,
popolddne oziroma zvečer
pa odigrali šest prijateljskih
srečanj.
Kar tri srečanja so odigrali
v Grenoblu in okolici s svoji-
mi gostitelji ekipo St. Marti-
na. V prvi so zmagali 30:26
(18:12), v drugi 26:23 (11:8) in
v tretji 34:38 (19:12).
Mimo teh srečanj proti
drugi najboljši francoski po-
kalni ekipi pa so odigrali še
dve tekmi proti prvoligašu
Tuonnomu, katerega so pre-
magali 26:21 (13:10) in St.
Egrevu 32:22 (16:11).
Sesto srečanje pa so igralci
Aera odigrali proti reprezen-
tanci vojske Francije. To je
bila dobra igra in zmaga
27:20 (19:12). Ob vrnitvi v Ce-
lje nam je tehnični vodja Pe-
ter Hribernik povedal:
»V prvih dveh srečanjih
smo bili precej utrujeni. Poz-
neje je najboljša peterka po-
kazala izvrstno igro. Toda po
vsakem vodstvu smo dali
priložnost tudi mlajšim
igralcem, ki so se dobro kali-
li za težke prvenstvene tek-
me. Tako je turneja vsekakor
uspela. Do prvenstva, v ne-
deljo ob 16. uri igramo doma
pred TV proti Crveni zvezdi,
bomo odigrali še prijateljsko
tekmo proti Medveščaku iz
Zagreba.«
Prvenstvo se torej bliža. Po
Crveni zvezdi, gredo Celjani
v goste Kolinski - Slovanu.
In takrat bi morali biti v vr-
hunski formi. Saj gre za pre-
stiž na slovenskem.
J.KUZMA
Prve medalje na dvoranskem prvenstvu Slovenije sta
osvojila Boris Čop, ki je bil najboljši med člani z 205 cm
ter Darko Prezelj z drugim mestom in rezultatom 197 cm.
(foto: T. Tavčar)
BRINOVEC PRED
TURKOM
Na klubskem prvenstvu
ŠK Žalec je nastopilo 10 ša-
histov, zmagal pa je Brino-
vec pred Turkom, Razinger-
jem, Črepanom, Zorkom,
Harinskim itd.
JOŽE GROBELNIK
SMUČARJI TABORNIKI
Taborniški odred »Heroja
Bračiča« v Slovenskih Ko-
njicah je pripravil klubsko
prvenstvo v smučanju na
Rogli, kjer je nastopilo 59
smučarjev. Po posameznih
kategorijah so zmagali Moj-
ca Lepšina, Sašo Mlakar,
Tatjana Klančnik, Radovan
Ribič, Barbara Grum in
Alenka Benkoč, Milena Se-
gel in Jože Macuh.
LUKA VIDMAR
BORIS ČOP PRVI
V	Celju je bil prvi del zim-
skega atletskega prvenstva,
kjer je edini naslov za Kla-
divarja osvojil pri skoku v
višino Boris Čop z zmago
pri članih - 205 cm. Atleti so
pripravili tudi mednarodni
miting v ostalih disciplinah
(teki in daljava), kjer je Rok
Kopitar zmagal v teku na 60
m ovire, bil drugi na 60 m in
tretji v skoku v daljavo.
KAREL JUG
ŠEMPETER OSMI
Telesnokulturna skupnost
Žalec je pripravila republi-
ško zimsko pokalno prven-
stvo v odbojki, ki je bilo na
treh igriščih in sicer v Bra-
slovčah, Šempetru in Žalcu.
Nastopilo je 21 ekip. Tekmo-
vanje so vsled objektivnih
težav opravili v enem dnevu,
kar se je poznalo na kasnejši
kvaliteti, saj so bili tekmo-
valci že utrujeni. Zmagal je
ravenski Fužinar, Šempeter
je bil osmi, Braslovče enajste
in celjski Ingrad petnajsti.
TONE TAVČAR
KOMU NASLOV?
V	celjskem šahovskem
klubu se končuje turnir
drugokategornikov, kjer
nastopa dvanajst šahistov.
Po osmem kolu vodi Mikac
pred Studom, Aleksandro-
vom, Lesjakom, Špiljarom,
Stankovičem, Pajkom, Kur-
tičem, Šuhlom, Dečkom, Pi-
šornom in Skrobičem. Naj-
več možnosti za osvojitev
prve kategorije imata tre-
nutno vodeča Mikac in
Štulc.
JOŽE-KUZMA
MIHA V CELJU
Na rednem dopustu je bil
v Celju Miha Bojevič, ki je še
vedno član Dinama Panče-
vo. Vojaški rok bo odslužil
koncem meseca, za kateri
klub pa bo nastopil pa še -
žal - zdaj ni znano. Prava ro-
kometna farsa!!!!
KAVČIČ NAJHITREJŠI
V Sarajevu so bile pregle-
dne tekme hitrostnih drsal-
cev za nastop na olimpij-
skih igrah 84. V vseh treh
disciplinah je presenetljivo
zmagal Celjan Nini Kavčič,
nekoč odličen umetnostni
drsalec. Ali to pomeni, da
bomo Celjani na 01 84 v Sa-
rajevu imeli svojega pred-
stavnika v disciplini, kjer
se doslej na podobnih tek-
movanjih nismo pojavljali?
Lepo bi bilo...
FABJAN V SZ
Znani celjski judoist in dr-
žavni reprezentant Marjan
Fabjan, član judo kluba Ivo
Reya je nastopil na velikem
mednarodnem turnirju v
Tbilisiju v SZ in že v prvem
kolu izgubil s sovjetskim
tekmovalcem Semjonovim
in izpadel.
MEDNARODNO
KEGLJANJE
24. februarja bo v Celju
meddržavni dvoboj med
kegljaškima reprezentanca-
ma Jugoslavije in Avstrije.
V naši moški vrsti bo nasto-
pil Žalčan Ludvik Kačič,
medtem ko bomo v ženski
vrsti imeli po vsej verjetno-
sti Celjani kar tri zastopni-
ce ali polovico ekipe.
JOŽE KUZMA
SKUPŠČINA AERO
KLUBA
V soboto je bila v Celju re-
dna letna skupščina Aero
kluba Celje, kjer so med dru-
gim izvolili tudi novo vod-
stvo. Novi predsednik je An-
ton Jelenko, sicer podpred-
sednik občinske skupščine
Celje.
Uvodno poročilo na izre-
dno dobro pripravljeni in le-
po obiskani skupščini je po-
dal dosedanji predsednik Vi-
ki Kranjc in med drugim
omenil, da so v zadnjem ob-
dobju sicer na vseh svojih
delovnih področjih veliko
naredili, vendar je še mnogo
akcij ostalo za letošnje in pri-
hodnje leto. V Aero klubu so
obširno razpravljali o športni
dejavnosti (zelo uspešna), ja-
dralstvu, padalstvu, motor-
nem letalstvu, modelarstvu,
novih letalih, razširitvi oz.
obnovitvi letališča, novih
članih in njih vzgoji... V
izvršnem odboru so uspeli
oblikovati takšne metode
dela, da je delo potekalo hi-
tro in učinkovito ter se niso
izgubljali v nepotrebnih raz-
pravah in drobnarijah. Do-
bre rezultate beležijo na po-
dročju sodelovanja z ostali-
mi društvi in organizacijami,
veliko pa so tudi naredili na
zelo pomembnem področju,
kot je SLO in TO. Izvajajo
zastavljeni program, sodelu-
jejo na vajah...
Predvsem želijo okrepiti
svoje vrste, želijo več pisanja
o lepotah in koristnosti letal-
skega športa in sploh te de-
javnosti, še bolj se bodo po-
vezovali z združenim delom,
za katerega so vedno bolj in-
teresantni. Sicer pa je bilo na
resnično plodni skupščini
izrečeno še mnogo drugega
(program, želje, problemi le-
talske organizacije Slovenije
itd.), o vsem tem pa bomo
spregovorili v prihodnji šte-
vilki Novega tednika.
TONE VRABL
20. stran - NOVI TEDNIK
št. 6 - 15. februar 197j
ZDRAVILNE
RASTLINE: KOLMEŽ
Pravi kolmež (Acorus calamus L.)
raste po vsej Sloveniji razen v njenem
obmorskem območju. Njegova prava
domovina je južna in jugovzhodna
Azija. V Evropo je poslal prve primer-
ke pravega kolmeža (njegove koreni-
ke) leta 1557 Busbeck, ki ima velike
zasluge tudi za divji kostanj, lipovko
in tulipane, ki jih je prinesel in uspeš-
no razširil iz Carigrada.
Turki so uporabljali korenike kol-
meža za zdravilo, pri nas in drugod po
Evropi pa so ga lekarnarji začeli zasa-
jati ob potokih in ribnikih, odkoder se
je potem kmalu razširil drugam. Rast-
lina raste v močvirjih, ob ribnikih in v
vodnih jarkih. Pri nas cvete od junija
do avgusta. Listi kolmeža so ozki in
togi, pokončni in skoraj meter dolgi
ter spominjajo na liste vodne peruni-
ke. Liste kolmeža ločimo od listov vo-
dne perunike, če jih manemo: pri tem
listi kolmeža prijetno dišijo. Pri nas
kolmež nikoli ne obrodi plodov, med
tem pa v Aziji nastajajo na rastlinah
plodovi - jagode.
V lekarništvu uporabljamo kolmeže-
vo koreniko, kolmeževo olje in tinktu-
ro. Korenika vsebuje grenčino akorin,
smolast akoretin, eterična olja, čreslo-
vine, nekaj mineralnih soli in sluzi.
Kolmeževa korenika preprečuje že-
lodčne težave, zlasti se uspešno upo-
rablja pri katarju, oslabelosti želodca,
pomanjkanju teka, pri slabi prebavi.
Pospešuje izločanje vode in odpravlja
pline ter urejuje izločanje " in odtok
žolča.
Zdravimo se s kolmeževim čajem, ki
si ga pripravimo tako, da drobno zre-
zano koreniko prelijemo s kropom in
pustimo stati pet minut. Ponekod se v
lekarnah dobi tudi kolmeževa tinktu-
ra. Tinkture jemljemo 20 do 30 kapljic
tri krat na dan. Kolmeževe korenike
pa uspešno uporabljamo tudi za kope-
li. V lekarni vam lahko namešajo ko-
palno zmes iz enakih delov kolmeževe
korenike, materine dušice, rožmarino-
vih lističev, poprove mete in kamilic.
Mešanico zavremo v nekaj litrih vode,
pustimo, da se nekoliko ohladi in pre-
cejen zavrelek vlijemo v kopel ter se v
gorkem kopljemo. Kopel dobro dé in
pomirja pri razdraženih živcih in pri
nervozni nespečnosti ter živčni slabo-
sti. Ljudsko zdravilstvo pa priporoča
takšne kopeli tistim, ki imajo roke in
noge zaradi preslabe prekrvavljenosti
stalno mrzle, pa tudi pri ozeblinah več-
krat uspešno pomaga.
BORIS JAGODIC
ALPINISTIČNI KOTIČEK
PROBLEM BIVAKOV
V bivakih in zimskih sobah vedno več vandaiizma
Se do nedavno tako spoštovani zimski
prostori v visokogorskih postojankah, ka-
mor so zahajali izključno alpinisti in naj-
boljši planinci, so postali v zadnjih letih
velik problem. Planinska društva z velikimi
težavami oskrbujejo te prostore, obnavljajo
opremo, alpinisti teh društev pa skrbijo za
red in snago, kolikor je to mogoče. V zad-
njem času zasledimo vedno večja razdeja-
nja, poškodbe inventarja in celo kraje ko-
cov, posode, kuhalnikov in celo uničevanja
prostorov.
Za Julijce nimam podatkov, vendar je po-
ložaj brez dvoma enak. Že nakajkrat je bilo
vdrto v alpinistični bivak pod Ojstrico in
kar je še huje: zlobneži so dvakrat s cepini
in kladivi poškodovali pločevino, zaradi če-
sar .je premočilo leseni notranji del. Naselila
se je lesna goba in vse kaže, da bo v kratkem
bivak uničen.
Na Okrešlju so neznanci pokradli polovi-
co odej, o stanju v notranjosti pa je težko
pisati. Največkrat je ta bolj podobna svinja-
ku kot bivališču za ljudi. Do danes še nismo
imeli sreče zasačiti vsaj çnega od njih, da bi
vedeli, v kateri sloj »planincev« spadajo.
Korošica, ki je od vseh naših postojank
najtežje dostopna, kaže večkrat žalostno po-
dobo. Nekaterim obiskovalcem ni dovolj,
da imajo suh prostor, postelje in odeje. Ne-
kajkrat so že prebili leseno steno in zasedli
celo notranjost koče, pri čemer pustijo za
seboj pravo razdejanje. Neumita posoda,
polna stranišča in vlomljena klet in skladi-
šče je redna posledica takih obiskov. Če se
za njimi počisti in popravi stena, je še naj-
manjše zlo, straniščne školjke in odtoke pa
je treba zamenjati, ker v hudem mrazu po-
pokajo.
Res se je slovenski alpinizem že povzpel v
sam svetovni vrh in je postalo planinstvo
rekreacijski šport številka ena, vendar smo
iz planinske etike in poštenja padli. Velika
večina dobrih in srčnih mora v najkrajšem
času napraviti red in najti izprijence, ki jim
celo gorski svet pozimi ne vliva spoštova-
nja. Vse, kar je bilo postavljeno z velikimi
napori in stroški, uničujejo posamezniki v
eni sami noči s »herojskimi« objestnimi iz-
padi. Verjetno iz veselja, ker so se prvič v
življenju uspeli prebiti tako visoko, slavijo
zmago na svoj čudni način.
CIC
Bivak pod Ojstrico, ki mu zaradi lesne
gobe grozi uničenje. In kje bodo potem
prenočili pravi alpinisti pred vstopom v
steno?
PEVCI NA MORJU
Na Prvi osnovni šoli v Celju imamo mla-
dinski pevski zbor, ki ga že vrsto let uspeš-
no vodi Jožica Soko. Pevci imajo celo leto
vaje in naporne nastope, na katerih so se že
mnogokrat izkazali in pokazali svoje pev-
ske kvalitete.
Ob petju pridno zbirajo denar, nato pa si
organizirajo izlet na morje. Letos so oddih
preživeli v Medulinu, v našem znanem ob-
morskem letovišču. Izlet je trajal štiri dni.
Življenje ob morju pa so popestrili z dru-
žabnimi igrami. V tem času so seveda imeli
tudi pevske vaje.
Izlet je minil v prijetnem razpoloženju.
ANDREJA JANČAR
NAŠA ŠOLA
Naša šola je velika in lepa. Stoji v Celju
ob Ljubljanski cesti. Zgrajena je bila 1974.
leta. Zgraditi so jo pomagali naši starši s
samoprispevki. Sola nosi ime po narodnem
heroju Slavku Slandru.
Pred šolo je velika zelenica z okrasnim
drevjem in grmičevjem. Sredi zelenice stoji
spomenik heroja Slandra.
Za šolo imamo športna igrišča, v šoli pa
vse potrebne učilnice, kabinete, telovadni-
co itd. Tudi kuhinjo imamo, kjer nam naše
kuharice pripravljajo vsak dan okusno ma-
lico in kosilo.
Imamo tudi svojo zobno ambulanto, ka-
mor pridno in redno zahajamo.
Vsi prostori so lepo in moderno oprem-
ljeni.
Ponosna sem, da sem učenka te šole.
METKA ŽAFRAN
Ml IN ZDRAVJE
o SPOLNI VZGOJI
NAŠEGA ŠOLARJA
m
PISE: Dr. VEBER MARJAN
Najpogosteje se pojavljajo
prva vprašanja glede spolno-
sti v zvezi z novorojenčkom,
ko otrok vpraša: kje smo do-
bili dojenčka? Ovinkarjenje
z odgovorom vzbudi pri
otroku dvom o resnicoljub-
nosti staršev, to pa ga kveč-
jemu vzpodbuja k pretirane-
mu in prezgodnjemu iskanju
podatkov o spolnosti dru-
god. Večkrat pa tak otrok tu-
di prikrije pred starši vse ti-
sto, kar je že »odkril« in se
dela čimbolj nevednega.
Otroku je treba po resnici
povedati odkod npr. bratec
ali sestrica oziroma on sam,
če to vprašuje. Lahko mu re-
čemo: glej, jabolko zori, ra-
ste na drevesu in ko je dovolj
zrelo, pade z drevesa. Enako
se dogaja z otročičkom, ki pa
raste v mamicinem trebuhu
tako dolgo, da je dovolj velik
in močan ter sposoben živ-
ljenja zunaj mamice. Ko na-
poči ta čas, ga mamica rodi.
Spet se lahko poslužimo pri-
merov iz narave (npr. tudi
naša muca je imela mladiče
ipd). Tako torej si bil tudi ti v
trebuhu mamice, enako jaz
pri moji in očka pri svoji ma-
mici. Končno lahko rečemo
deklici, češ, tudi ti boš lahko
mamica, ko boš velika.
Starejši otrok bo tudi želel
vedeti, kako raste otrok v
trebuhu mamice? Sedaj se
lahko izkoristi prilika in
otroku razloži, da je očka
drugačen kot mamica, ki
ima v svojem trebuhu pose-
ben prostor (imenuje se ma-
ternica), kot nekakšno gnez-
deče, kjer otrok raste. Hkrati
se ga lahko opomni na ptič-
ke, ki tudi imajo gnezdo, v
katerem rastejo in živijo mla-
dički. Ob vprašanju, kako se
otrok hrani v materinem tre-
buhu, mu razložimo, da do-
biva hrano od mamice po ne-
ki cevki skoz njegov trebu-
šček (popek pa je mesto,
skozi katero je otroček dobi-
val takrat hrano od svoje ma-
mice). V mamicinem trebu-
hu je otroček na varnem in
toplem tako dolgo dokler ni
dovolj velik in močan, ko se
rodi. Na vprašanje, »kako pa
pride otrok iz mamice« mu
je kajpada treba povedati, da
vodi od tistega gnezdeča pot,
po kateri pride otrok iz ma-
mice. Če je še bolj radove-
den, mu tudi lahko povemo,
da se takrat ta pot razširi sa-
ma od sebe. Lahko mu tudi
povemo, da gre navadno ma-
mica rodit v bolnico (poro-
dnišnico imenovano), kjer
morejo pomagati njej ali no-
vorojenčku, če je to po-
trebno.
V svoji vedoželjnosti bo
otroka prej ko slej zanimala
tudi vloga očeta. Navadno je
tedaj zadrega tukaj. Spet si
" lahko pomagamo s prime-
rom iz narave, ko rečemo
npr.: da rastlina zraste, mo-
ramo najprej posejati seme.
Seme pa ima tudi očka. Za-
radi tega je potreben še on. V
kolikor je otrok še bolj rado-
veden, kako to očka stori,
mu je treba pojasniti, da da
očka mamici to seme po isti
poti, po kateri se kasneje
otrok rodi, seveda s pripom-
bo, kadar si mamica in očka
otroka zelo želita; zato pa se
morata imeti prej zelo, zelo
rada. Ko želi otrok zvedeti,
kje ima očka to seme, mu je
pač treba pojasniti tudi to,
kajpada njegovi razvojni
stopnji primerno. Otroku
lahko povemo, da začne no-
vo bitje pravzaprav takrat,
ko se združita očkovo seme
in mamicino jajčece. Prav
zaradi tega je otrok od obeh;
zato je tudi podoben obema.
Sprva je otroček velik kot
npr. zrno, nato pa vse bolj
raste in ko se rodi, je velik
okoli pol metra in tehta nad
tri kilograme.
Otroku povejmo še to; ker
si starša močno želita otroka,
sta ga zato tudi nadvse vese-
la, ga ljubita. Zaradi tega je
rojstvo otroka veseli dogo-
dek in zato se rojstni dan tu-
di praznuje. Starši torej ima-
jo radi svoje otroke, jih ljubi-
jo, skrbijo zanje, dokler niso
sami sposobni skrbeti zase.
Hkrati z razvojem otroka
se pojavljajo tudi »spolne
igre« -1.j. ogledovanje, prije-
manje spolovil in tudi spoz-
navanje, da si deček in dekli-
ca nista enaka. To je povsem
naraven pojav, ki ga srečamo
navadno v urogenitalnem
obdobju (v starosti 4-5 let).
Zaradi tega ni na mestu ni-
kakršno »preganjanje« otro-
ka s strani staršev ali vzgoji-
teljev. Nasprotno, »spolne
igre« bodo prešle same od
sebe. Pretiravanje s temi
»igrami« pa govori o po-
manjkanju ljubezni in než-
nosti s strani staršev in mor-
da samevanje otroka.
Otroke, ki stoje na pragu
pubertete je tudi treba sez-
naniti s spremembami, ki jih
čakajo s tem v zvezi. Zato naj
zve tak otrok kaj več o razliki
med spoloma, o procesu
oploditve, nosečnosti itd.
PRIPOROČA
Keramične okraske za na steno (80,75 din),
ki jih najdete v veleblagovnici T na oddelku
STEKLO PORCELAN
nerjavečo posodo od 77-116 din
posodo iz keramike, ki je zelo primerna tudi
za ikebano (295,43 din) poleg ročno posli-
kanih keramičnih vrčev
vrč za miksanje, ki ga dobite za 60 din
Na oddelku FOTOOPTIKA pa naj vas že
sedaj opozorimo na lepe zapestnice, saj 8.
marec se hitro Dribližuie
PRIPOROČA
št. 6- 15. februar 1979
NOVI TEDNIK - frtr^n 21
22. stran - NOVI TEDNIK
št. 6 - 15. februar 197j
št. 6 - 15. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
KOLOČEP - NAŠ »RAJSKI OTOK« (3)
KJE SO TÈSTE
STEZICE. KI SO...
Otok s tolikšnimi prirodni-
mi lepotami in bogastvom
izročila njegove slavnejše
preteklosti, bi kje drugje go-
tovo čisto drugače vzcvetel
kot tam kjer je. Otok in oto-
čani imajo smolo, da so v
senci še mnogo bolj bogate-
ga in privlačnega Dubrovni-
ka. Ob Koh-i-norju zbledi
blesk preprostejšega bisera.
To je senčna a tudi srečna
plat usode otoka Koločepa.
Senčna zato, ker je ob pre-
lastnosti in bogatiji velikega
soseda pravcato zaostalo po-
dročje, srečna pa zato, ker je
ostal v svoji prirodni lepoti
neokrnjen, ker na njem ni tu-
rističnih kolosov, kot je na
primer hotelska industrija
na Babinem kuku pri Du-
brovniku.
Dubrovčani, ki se imajo za
svoj lesk zahvaliti tudi otoča-
nom Koločepa, saj so mnogi
bogatini zgradili v tem me-
stu najbolj impozantne stav-
be in umetniške spomenike,
so otok Koločep na tiho pro-
glasili za svoj »rezervat«. Ko
jim poleti zasedejo mesto tu-
risti vsega sveta, ko po du-
brovniškem stradunu nimaš
kam stopiti, se Dubrovčani
radi s svojimi barkami, mo-
tornimi čolni in jadrnicami
zatečejo na Koločep. Tu ob
praznikih, nedeljah in viken-
dih najdejo mir v številnih
zalivih od Ploč, Don Gjiva-
na, Jekavca, pa do Lumbre,
Sabjunov in Klačine. Na
otok se radi odpravijo tudi
lovci, saj je tu mnogo perna-
te divjadi, med njimi tudi
skoraj udomačeni fazani.
Razčlenjena obala nudi do-
volj možnosti za ribolov z
barke, s kraja ali za podvo-
dni lov. Podvodna favna je
zelo pestra. Na strani, ki jo
oblivajo vode Koločepskega
kanala, globina morja ne
presega 50 metrov, medtem
ko na južni strani podvodni
svet naglo pada proti naj-
globjim podmorskim kotli-
nam na našem Jadranu.
Sodoben turizem pa je tu-
di na otoku pustil svoje sle-
dove. Nekdanji ribiči so se
spremenili v kuharje in nata-
karje, nekdanji kmetje v čol-
narje in receptorje, ženske in
dekleta so šle med servirke
in sobarice. Turizem terja
višjo kvalifikacijo, zato dru-
žine z otroci pritiskajo v Du-
brovnik, bliže šolam in izo-
braževalnim ustanovam. Ko
so na otoku ljudje še obdelo-
vali zemljo, so vneto prega-
njali trnje in vsiljivo podrast.
Ves otok je bil prepreden s
stezam, po katerih si prišel
do najbolj čudovitih kotič-
kov, malih zalivov, tihih ža-
lov, v borove gozdove, med
oljčne nasade, figove gaje,
plantaže pomaranč in pod
mogočne krošnje rožičev.
Danes raje vse te južne sade-
že uvažamo iz Grčije in Špa-
nije. Plantaže je preraslo
metličevje, steze je preraslo
bodičevje in neprehodna po-
drast. Z muko zgrajene stop-
nice k morju na prepadni ju-
go-vzhodni strani so se zače-
le rušiti, nekoč povsod na-
meščene klopi so podrte.
Človek bi melanholično za-
pel o tistih stezicah, ki so
včasih bile. Ali je naš turi-
zem res tako enostranski, da
nudi svojim gostom le pogr-
njene mize, sobe s postelja-
mi in nič več?
Bujna rast sredozemskega
podnebja terja nenehno spo-
padanje človeka z naravo.
Kjer ni delovnih rok, narava
podvrže krajino svoji prvo-
bitni podobi. Brez dvoma je
ta prvobitnost zanimiva, to-
da človeku bi moral biti
omogočen pristop in za no-
beno ceno bi ne smeli dovo-
liti, da tisočletja kultivirane-
ga razvoja preraste zel in
drač. Še pred leti je bilo mo-
goče priti na Kameno brdo,
ki se vzpenja 97 metrov nad
morje. Ta hrib ima tudi dru-
go ime - Spasovo brdo. Na
njem so v viharnih nočeh, ko
še ni bilo svetilnikov, priži-
gali ognje za opozorilo v bliž-
ni plovečim ladjam. Danes
tjakaj prijadrajo le krilati
obiskovalci.
Škoda. Zares škoda. Ne-
koč so na otok prihajali miru
željni turisti. Danes ob sla-
bem vremenu, ko kopanje ni
mogoče, turisti pobegnejo v
Dubrovnik, ki od leta do leta
nudi več bučne zabave, a
manj miru.
Tako pa enega birov med
jadranskimi otoki prekriva
patina človekove malomar-
nosti in neaktivnosti.
PIŠE: JURE KRAŠOVEC
Eden idiličnih zalivov na otoku Koločep je Jekavac.
IRANSKA DRAMA
2e mesece sem spremlja-
mo dramatične dogodke v
Iranu, nekdanji Perziji. Pred
tedni se je moral iranski šah
Resa Pahlavi umakniti iz
svojega cesarstva. Njegov
glavni nasprotnik je pogla-
var šiitske mohamedanske
verske sekte Homeini, ki je
dolga leta preživel v izgnan-
stvu.
Nedavno je v javnost pro-
drla še novica o neznanem
ozadju spora med šahom in
verskim voditeljem. Na zu-
naj in po dogodkih sodeč gre
za spopad med dvema idejno
naprotnima pogledoma na
razvoj in bodočnost te drža-
ve na Srednjem vzhodu. To-
da korenine baje segajo
globlje.
Med tem ko Homeinijevo
rodovino štejejo za neposre-
dno vejo ustanovitelja isla-
ma Mohameda, je cesarski
rod Pahlavijev krajšega ve-
ka. Oče sedanjega cesarja je
bil v dvajsetih letih tega sto-
letja le vpliven kozaški ofi-
cir, ki se je povzpel na polo-
žaj generala. Kot general je
strmoglavil do tedaj vladajo-
če Kadšarje in se dal okrona-
ti za cesarja, oziroma šaha. V
času, ko je revolucija v Rusi-
ji zajela tudi dežele srednje-
ga vzhoda in Azije, je bil Re-
sa Pahlavi (starejši) na čelu
kozaških čet, ki so branile
vdor revolucije v Perzijo in
sodelovale z ruskimi protire-
volucionarnimi generali. V
enem od številnih kazenskih
ekspedicij je baje kasnejši
ustanovitelj dinastije Pahla-
vijev umoril očeta sedanjega
verskega voditelja Homeini-
ja. Homeini je bil tedaj še de-
ček, ki pa je kraljevski hiši
Pahlavijev zaprisegel boj do
iztrebljenja.
Homeini, ki se je povzpel v
vrh šiitskega verskega giba-
nja, se je svoje naloge lotil s
pomočjo politike. Ni se zado-
voljil z nekoč običajnim ma-
ščevanjem med posamezniki
po načelu »zob za zob«.
Sprožil je na verskih osno-
vah počivajoče politično gi-
banje za ukinitev monarhije,
za odpravo korupcije, cesar-
skega samodržstva, terorja
tajne službe in za usta-
novitev mohamedanske re-
publike.
Komentatorji po svetu so
prepričani, da se Homeini ne
bo zadovoljil samo s strmo-
glavljenjem šaha in cesarske
oblasti, ker bi ostal le na pol
poti svoje prisege po mašče-
vanju.
Na sliki je general Resa Pahlavi, ki se je leta 1925 oklical
za iranskega šaha, oziroma cesarja. Na kolenih drži seda-
njega izgnanega sina Resa Pahlavija II., ob njem sta pa
tudi obe sestri. Ena od njih, Fawzija, ^ bila poročena s
prav tako pregnanim egiptovskim kraljem Farukom.
PRVA PREMIERA TDF 79:
OSTALO JE VEČ
KOT LE TRENUTEK
Pred tednom dni je orga-
nizacijski odbor TDF pri-
pravil v Celju že prvo letoš-
njo premiero v okviru TDF
79 in na njej svečano pred-
stavil enega najnovejših ju-
goslovanskih filmov - Tre-
nutek. Premiera, ki je bila
posvečena slovenskemu
kulturnemu prazniku, je
uspela v vseh pogledih.
Občinstvo, ki je domala
napolnilo veliko dvorano ki-
na Union je toplo sprejelo
izvrsten film, ki je delo reži-
serja Stoleta Jankoviča. O
tem, kako globoko je film se-
gel, pa smo se prepričali po
premieri, ko so gledalci fil-
ma z močnim aplavzom na-
gradili vloženi trud avtorjev.
Občinstvu sta se predsta-
vila tudi gosta premiere - re-
žiser Stole Jankovič, ki je v
razgovoru z Janezov Vedeni-
kom orisal svoj film kot zelo
sodoben, pa čeprav je njego-
va srž spomin na dni revolu-
cije. Spregovoril je tudi o
svojem novem filmu, ki bo
povsem sodoben, saj bo v
njem razgrnil brezčutje in
osamljenost v sodobni, civi-
lizirani družbi, ki pa vse. pre-
rada pozablja na temeljne vr-
line človeškosti - na huma-
nizem.
Še topleje je občinstvo
sprejelo priljubljenega igral-
ca Bato Živojinoviča, ki je s
filmom Trenutek proslavil
25 let dela pri filmu in svoj
stoti film. V razgovoru je Ba-
ta Živojinovič povedal, da
mu je Trenutek doslej naj-
ljubši film. Film, v katerem
je lahko pokazal in dokazal,
da je res velik igralec. Pove-
dal je tudi, da z leti igralec
zori in da sodi, da je prav
sedaj na višku svojih ustvar-
jalnih moči in sposobnosti.
Uvod v prijeten večer, z bo-
gatim, humanim sporoči-
lom, ki ga nosi v sebi film
Trenutek, je bila majhna sve-
čanost. Na njej je tajnik celj-
ske ZKO Štefan Žvižej pode-
lil knjižne nagrade šestim
učencem celjskih osnovnih
in srednjih šol, ki so pisali
spise na temo tedna domače-
ga filma. Posebej za to pri-
ložnost imenovana komisija
je med štiridesetimi poslani-
mi spisi nagradila dela Rena-
^ te Horvat, Mateje Komel, Ve-
'sne Cuček, Mire Železnik,
Marjane Podpečan in Marje-
te Vidmar. Vsi nagrajeni spi-
si bodo objavljeni v Novem
tedniku.
Večer izpred tedna dni
nam bo ob filmu Trenutek
ostal še dolgo v spominu.
B. S.
Janez Vedenik v pogovoru z Batom Živojinovičem in Stoletom Jankovičem po projekciji
filma Trenutek. Režiser Stole Jankovič je izdal, da že pripravlja nov film, ki bo tudi
usmerjen v prikazovanje človeške stiske: tokrat na avtocesti. Foto: D. M.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo:
Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar,
tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič
(odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl -
Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena poš. štev. 5 din - Celol. naročnina 230 din,
polletna 115 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon,
oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.