GOSPODINJA IN MATI
LETO 1942-XX
16. SEPTEMBRA
ŠT. 38
UZQOJ/1
Prevzetnost — ponos
Jakec, Janezek in Tonček so se igrali pred vasjo na travniku. Vsi živahni in vročekrvni so se brž skregali.
»Naš ata je pa župan, tvoj pa ni,c je vrgel Jakec Janezku v obraz.
»Mi imamo pa lepšo hišo in več krav ko vi,c jnu liitro vrne Janezek.
In ko ju je hotel Tonček nekaj miriti, sta se oba zakadila v njega: »Ti si pa berač in bodi tiho. Tvoj oče še bajtar ni, samo gostač je in vsi beračite.«
V nedeljo so se pripeljali oddaljeni kmetje z večjih kmetij v kolesljih pred cerkev. Bahavo nališpane kmetice so pokazale, »da kaj imajo« in marsikatera od njih se še ozrla ni po kočaricah, da bi jim odzdravila na pozdrav. Prav tako bahavo so stopili po maši kmetje v bližnjo gostilno in metali bankovce na mizo, medtem ko so revnejši ponižno oprezali, kdaj jih bo tak-le mogotec povabil na kozarec vina ...
Kakor pojejo stari, tako čivkajo mladi.
Vse gleda le na videz, na zunanjost, vse premalo pa vidimo pravega, notranjega človeka.
Matere so prevzetne, če imajo lepe hčere in krepke sinove. Če so gruntarski, jim že zgodaj vbijejo v glavo, da so mnogo več kakor bajtarski in gostaški. Že kot otroci se obmetavajo med seboj z očitki, ko so večji, so tudi nesoglasja in prepiri večji. Ali pa tudi večja bridkost. Posestnikova sin in hči si ne smeta za bodoče življenje poiskati druga ali družico v revni koči, kajti prevzetnosti mora biti zadoščeno. Ni glavno pridne roke in zvesto srce, ampak glavno je, da je dota velika, da je dovolj živine, dovolj njiv in travnikov. Koliko solza je že bilo pretočenih, koliko nesrečnih zakonov sklenjenih zaradi pogubne prevzetnosti. In koliko otrok zaradi tega slabo vzgojenih. Denar je mrzel, denar nima duše.
Ni vsak revež kriv svoje revščine. Pameten človek bo hitro ločil lenuha od človeka, ki kljub vsej pridnosti ne more
priti na zeleno vejo, ker ga razmere pritiskajo, da si ne more pomagati. Drugi ima pa vsega dosti le zato, ker je tekla njegova zibel v hiši bogatih staršev.
Ali je zato revež manj vreden, de bi ga imeli za sebi enakega. Ali ni prav tako sposoben, da izrazi svoje mnenje, ali nima prav tako lahko bistre pameti in še boljšega značaja kakor bogat sovrstnik.
Koliko pretirane prevzetnosti je med nami in kakšni bodo naši otroci? In koliko premalo ponosal Saj poznate pregovor o »praznem klasu«.
Med prevzetnostjo in ponosom je velikanska razlika. Bistven znak prevzetne-ža je bahavost in samopoveličevanje. Pred nižjimi se bo napihnil kot pisan balon. Domišljavo govori o svojem premoženju, o svojih junaštvih, o svojih prednikih, a pred višjimi bo klečeplazil, se prodajal za malo priznanja. Vsa veličina takega halona mahoma razpade v nič, kadar pride nevarnost »Junak« strahopetno zbeži in si ne upa postaviti se v bran z licem v lice, kvečjemu se bo maščeval zahrbtno, kadar bo nasprotnik najmanj slutil.
Prav nasprotno pa stori v resnici ponosen človek. Skromen je in ne izziva. Ne s svojim premoženjem, ne s svojim znanjem. Ve, da premoženje lahko zgubi, a znanje je vsekdar nepopolno, če prav bi bil eden največjih učenjakov. Pridno si gradi svoj značaj, v vseh položajih življenja si ohrani svoje človeško dostojanstvo. V trdem delu, poštenem mišljenju se nauči priznavati višjega od sebe in se mu pokoriti, toda ne zasužnji se mu. Kadar bo pa res sila, tedaj se bo vselej odločno postavil v bran za svojo vero, svoja načela, svoj rod. Čast in poštenje je težje varovati s previdnostjo in razumom, kakor pa z izzivanjem in nožem.
Koliko je prevzetnežev. ki se na višjih položajih sramujejo svojih revnih kmetskih staršev in se jim osrnejo na cesti. Tega ponosen človek ne bo storil. Zavedal se bo. da so mu boljši položaj omogočili žulji očetovi, žrtve materine. S hva-
0201000048235353484848532300010001000002020201000201
5323535323234848485323532323534848010202024823485348
ležnostjo jim bo povračal, z veseljem jib bo sprejemal v svojo hišo in globoko spoštoval na stara leta.
Kaj de, če smo potomci maloštevilnega rodu, če našemu narodu še mnogo manjka od tiste veličine in skupne povezanosti, do katere so se dvignili že drugi narodi. Od nas in naših otrok bo odvisno,
da bodo tudi veliki narodi znali spoštovati naš narodič in ga vpoštevati kot sebi enakega. Tuje narode spoštujmo in se učimo od njih, kar imajo boljšega, a svoj narod ljubimo in izpopolnjujmo.
Od vas, staršev, je odvisen bodoči rod. Ali boste vzgojili pisane balone ali ponosne, kremenite značaje.
Domači \?rt
Jesen v vrtu
Jesen je priprava na prihodnje leto. Je čas zbiranja in shranjevanja semen, čas priprave zemlje na zimski počitek. Oni, ki pravilno vrtnari, ima že v jeseni v mislih, kako bo gospodaril prihodnje leto na podlagi letošnjih izkušenj. To ali ono, ki se na tem senčnem prostoru ni obneslo, bo sadil na sončno stran in obratno. Kratko-malo — načrta za prihodnje leto ima vrtnar omišljen že, ko še letošnji pridelki niso pospravljeni z vrta. Je pa to tudi pravilno, kajti kdaj pač bolje lahko presojamo kraj in način sajenja, če ne zdaj, ko točno vidimo, kakšen je letošnji uspeh. Tudi gnojili bomo pri štihanju zemlje tu bolj tam manj, kar pač kje menimo posaditi. Za nas, ki imamo košček zemlje, katero obdelujemo, je torej začetek novega leta pravzaprav že jeseni
Zdaj je čas kopanja in priprave jam za sajenje grmičja in drevja, tako lepotičnega kot sadnega. Za lepo rast posajene rastline je to večje važnosti, kot saditev sama. Jama naj ima dovolj velik premer, kajti čim več zrahljane zemlje je okrog korenin, tem-bolje se iste lahko razvijajo. -In čim več je korenin, tem krepkejši so tudi nadzemni deli.
V zemljo je treba spraviti tudi vse polno čebulic pomladanske flore: tulipanov, narcis, unula ali pomladanskega žafrana, hijacint, joulavil, irisov itd. Pri tem delu pazimo na to, da obrnemo pravi del v zemljo, da ne bo oni del čebulice, ki požene korenine, obrnjen kvišku. Zdaj tudi delimo in presajamo dvoletnice in trajnice.
Zgodnje slane nam večkrat prinašajo neljuba presenečenja, zato se zavarujemo proti njim. Pripravimo vse potrebno za pokrivanje papir, žakljevino, smrečje.
Pravzaprav res ne vem, kdaj mi je moj vrt bolj všeč: ali takrat, ko v njem vse žari pestrega cvetja, ali poleti, ko se koplje v soncu, ali jeseni, ko s hvaležno ljubeznijo pobiram njeca sadove — morda pa mi je še najbolj všeč takrat, ko pod težko snežno odejo počiva!? Na to pač prav res ne vem točnega odgovora, vem samo to. da me moj vrtiček razveseljuje vsak čas. To je kraj,
ki v njem nemoteno odkrivam vse svoje ddbre gospodinjske in gospodarske lastnosti. Če se kdaj zmotim, me nikdar ne graja, marveč me lepo pouči: »V prihodnjič ravnaj tako in tako, pa bo dobro!« V njem imam najboljšega, nesebičnega prijatelja ter z njim tudi tako nesebično prijateljsko ravnam. Nikdar mi kapelj potu, ki ga pomočijo, ni žal. Nasprotno! Prav te kaplje potu so ona vez, ki naju tako prijateljsko družijo. Mar vas tudi vežejo na vaš vrt prijateljske vezi? A'i pa ga gledate kot rau-čilca, nepotrebno zlo, ki vam krati vaš prosti čas? Če je tako, potem se ne čudite, da meni vse, kar v zemljo »vtaknem«, tako bogato obrodi. Če letos niste posvetili vrtu toliko časa in ljubezni, kot je potrebuje, pa sklenite za prihodnje leto poboljšati se. Verjemite, ne bo vam žal!
Lepo sončno vreme vam nudi priliko, da pripravite klet za shranjevanje zimskih zalog. Marsikaka plesen ali gniloba se je nabrala na tleh, po stenah, povsod in to je treba brezpogojno odstraniti, preden klet znova napolnimo. Zato je priporočljivo klet zažvepljati. Žveplo je hud strup, ki zamori vse plesnjive in gnilobne klice. Za žvepla-nje je najbolj primerno žveplo v palčkah, ki ga kupimo v drogeriji. Izvedemo pa to delo takole: vrata in okna kleti dobro zapremo. Prav je, če jih zabašemo še s papirjem ali krpami, da smrad ne uhaja. Vse predmete, ki jih menimo razkužiti, kot so n. pr. kadi in palice, pustimo v kleti, vse ostalo pa iz nje odstranimo. V posodico, ki je ni škoda (star lonec ali podobno) damo žveplo ter ga zažeemo. Lonec postavimo sredi kleti, vrata dobro zapremo ter pustimo prostor v žvepleni pari 2 dni. Zdaj vse križem odpremo, da se temeljito prezrači. Ko je to opravljeno, kupimo za par lir apna, se preoblečemo v »zidarja« ter klet lepo prebelimo. Ni 5ment, da se v tako pripravljeni kleti živila ne bodo sijajno ohranila. Če je klet dovolj prostorna, nanosimo v en del peska, iz katerega bomo naredili gredico, ter vanj sadili zelenjad za čez zimo. *
Za boljšo dozoritev semena je prav. če podložimo pod plodove kumar in buč škri-ljaste ploščice. У zavetne in tudi v zim-
P6RUTNINA

Pure, race, gasi
Pure se splača rediti le tam, kjer imajo veliko paše. Pure so namreč izrazite rastlinojedke in se največ hranijo z zelenjem, pobirajo pa tudi žuželke, črve in polže. Zdaj, ko. so pure že povsem utrjene, jih lahko ob vsakem vremenu spuščamo na paša Same si bodo našle dovolj hrane na prostem. S tem, da pobirajo škodljivi mrčes, nam še celo koristijo. Le zvečer jim natrosimo nekoliko zrnja. Na vsaki kmetiji bi morali rediti vsaj nekaj pur, ki jih zgodaj spomladi lahko uporabljamo za valjenje, saj nam takrat zelo primanjkuje zanesljivih kokelj. Puro pa lahko vsak čas prisilimo k valjenju. Njeno meso je odlično in izmed vseh vrst perutnine najbolj cenjeno.
P a ce. 10—12 tednov stare račice iz prvih spomladanskih gnezd so zdaj godne za zakol. Nadalje se jih ne splača rediti, ker pridobivajo od tretjega meseca dalje
na teži prav malo. Tudi se začenjajo po tem času preperjati in jih potem le težko sku-bimo. Račjereja se izplača le tam, kjer imajo živali na razpolago vodno pašo. Raca rije pod vodo po blatu in si najde sama največ hrane. Za uspešno račjerejo sta namreč mesna hrana in voda poglavitna pogoja. Race imajo zelo rade polže. Naberimo jih ter pokrmimo racam. Odrasla raca pospravi na dan tudi do 20 polžev. Racam, ki smo jih določili za pleme, dajajmo čim več zelenjave. Race imejmo v posebni kurnici, ločeno od druge perutnine. Račnjak pa bodi suh in toplo nastlan. Zvečer natrosimo racam nekoliko zrnja.
Gosi. 10—12 tednov stare goske zako-ljemo neopitane. V tem času nam dajo najfinejšo pečenko. Živali, ki smo jih določili za pleme, spuščajmo redno na prosto pašo, kjer najdejo dovolj sočne trave. Zvečer jim dajmo nekoliko zrnja ali pa kuhan krompir, pomešan z otrobi ali s koruznim zdro-bom.
DOM
Pletena efrcška oblekca
Za izdelavo .ie treba 25—30 dkg volne. Za-SneS delati na spodnjem robu. Nasnuj 300 petelj. Prva vrsta 35 desnih, dvakrat 3 leve in 3 desne, potem Se tri leve, 38 desnih, znova trikrat 3 leve !n 3 desne, ie 3 leve in 35 desnih. Isto poviS »i ie enkrat vse do keaca vrste. Druga vrsta: 38 levih, dvakrat 3 desne in 3 leve, ie 3 desne. 44 levih, dvakrat 3 desne in 3 leve, potem ie 3 desne, 38 levih. Isto ponoviS 4e enkrat do konca Tretja vrsta kakor prva, Setrta vrsta kakor druga Peta vrsta kakor prva. šesta vrsta: 3 leve, ;J2 desnih, trikrat ' leve in 3 desne, potem ie 3 leve. 38 desnih, trikrat 3 leve in 3 desne, ie 3 leve, 32 desnih 3 leve. Potom ponovi vse ie enkrat do konca Sedma vrsta kakor prva. Osma vrsta kakor iesta. Deveta vrsta kakor prva Deseta vrsta: 3 leve, 144 desnih. 3 leve. Se enkrat do konca Enajsta vrsta: 35 desnih, 21 'evih, 38 desnih 21 levih. 35 desnih Ponovi ie enkrat. Dvanaj sta vrsta kakor Šesta. Trinajsta vrsta kakor prva. Štirinajsta vrsta kakor dvanajsta. Petnajsta vrsta kakor prva. Šestnajsta vrsta kakor Štirinajsta. Sedemnajsta vrsta kakor prva Osemnajsta vrsta kakor deseta Devetnajsta vrst kakor enajsta Od dvanajste vrste dalje se vzoreo ponavlja, V Štiri in Stir'deseti vr-ti snemai: 3 leve. 1 snamcS, ne da bi pletla. desno. Preko te potegneS prej.injo petljo. ki
skem času dostopne lege sade zamudniki še lahko glavičasti in kodrasti kapus ter šolalo zimsko r.javko. Ker je rast fižola prekinila suša, obtrgamo popolnoma dozorelo suho stročje, ostalo pa pustimo, da na rasi lini dozori.	Hribar Cita.
jo samo snela, 30 desnih, trikrat 3 leve ln S
desno, potem ie 3 leve, 1 snameš, 1 pleteS desno In potegneš preko nje prejšnjo. 34 desnih,
2	desni združiš v eno trikrat 3 levo in S desne, še 3 leve, 30 desnih, 2 desni združiš v eno,
3	love. Vse ponovi še enkrat. V 57. v.-sti snemaš na istem mestu, kakor v 44. Potem nadaljuješ z vzorcem. Snemaš pa na istem mestu kakor v 44. vrsti v naslednji.t vrstah- 63, 77, 87, 101, 107. 119, 123. 127, 129. 1,10. vrsta:' 3 leve,
1	snameš, 1 desna, prejšnjo potegneš preko te,
2	desni, naslednji dve desni združiš v eno, 2 desui, 2 desni združiš v eno, 2 desni. 2 desni združiš v eno. 2 desui. 2 desni združiš v eno,
3	desne, 21 densih, 1 snameš, 1 desno, prejšnjo potegneš preko nje, 12 desnih, 2 desni združiš v eno, 21 desnih, 3 desne, 2 desni združiš v eno,
2	desni, 2 desni združiš skuoaj, 2 desni, 2 desni združiš skupaj, 2 desni, 2 desni združiš skupaj, 3 leve. Potem ponoviš vse še enkrat do konca. 131. vrsta: levo. Ostalo je še 1S8 petelj. Tu se sprednji in zadnji del ločita. Vsak del ima po 24 petell, 132. vrsta: prve 4 petlje zaključili, potom pleteš 15 desnih, trikrat 3 leve in
3	desne, sledijo 3 leve, 14 desnih, trikrat 3 leve in 3 desne, še 3 leve, 16 desnih. 3 leve. V naslednji vrsti zaključiš prve 4 petlje, ostale pletcš desne desno, leve levo. V naslednjih 2 vrstah zaključiš v začetku po 3 petlje, ostale pa pleteš, kakor se vidijo. V začetku naslednjih dveh vrst zaključi? po dve petlji V 170. vrsti zaključiš srednjih 14 pentelj, aa izrez pri vratu. V naslednjih vrstah snemaš po dve petlji za izrez pri vratu. Zadnji del pleteš kakor prednji, le brez izreza pri vratu. Pač pa razdeliš zadnji del pri 132. vrsti in pleteš vsak kos posebej. Levi polovici dodaš na sredini šest petelj za podlogo, kamor boš pozneje pri-šila gumbe. — Na drugi polovici pa narediš grumbnice.
Za rokave nasnujeS 61 petelj. Prve 4 vrste pleteš same desne. V naslednjih vrstah pleteš: 23 desnih, naslednjih 15 petelj izmenoma po 3 love in 3 desne, zadnjih 23 petelj pa spet desno. V naslednjih 18 vrstah nasnuješ enakomerno razdeljeno na vsaki strani no 5 novih potelj. V začetku 23. in 24. vrste zaključiš po 3 petlje. V naslednjih 30 vrstah po 2, potem pa zaključiš preostale.
Za vsako polovico ovratnika nasnujeS s svetlejšo barvo 28 petelj. 16 vrst pleteš eno vrsto levo. drugo desno, izmenoma, le prve 3 petlje na obeh koncih pleteš vedno desno. Na notranji strani roba, ki tako nastane, nasnu-ješ na vsaki strani in v vsaki vrsti po eno novo petljo. Za zaključek pleteš 1 vrsto same desne. Končane dele sešiješ skupaj. Iz 6 nitk, 20 cm dolgih, narediš vrvico, ki jo pretakneš spredaj, kakor vidiš na sliki.
Otrokova telesna nega
Kakor je za dojenčka snažnoet predpogoj zdravja, velja isto za otroka po prvem letu starosti Predvsem je treba paziti, da je otrokova koža čista. Koža ne pokriva samo telesa, ampak ima tudi druge zelo važne naloge. če koža ni zdrava, tudi telo ni zdravo. V koži je mnogo žlez, ki izločajo znoj in druge tvarine. Če ne paziš na snažnost, nastanejo na koži razne bolezni. Najboljše sredstvo, da to preprečiš, je kopanje in umivanje.
Tudi ko otrok dopolni eno leto, ga moraš vsak dan kopati. Mnogo mater meni, ko je dete odraslo, da ne potrebuje več vsakdanjega kopanja; a s tem mnogo greše. Marsikatera mati celo trdi, da s pogostim kopanjem dete oslabi. Otrok, ki že začenja kobacati ali hoditi, je kopanja še bolj potreben; kakor pa dojenček, ki lež,i vedno le v svoji posteljici. Najbolje je. če otroka skoplješ zvečer, preden ga spraviš v posteljo. Umi-
vati pa moral posebno roke in obraz vsakokrat, ko se umažejo. Pogostokrat mu tudi očisti nohte. Kopanje ne sme trajati predolgo. Zadošča nekaj minut. Voda naj ne bo pre-topla; najbolj primerna je, če ima 33 do 34 stopinj Celzija.
S tem, da mati skrbi za otrokovo 6nago, najbolj skrbi za njegovo zdravje.
Nasveti za dom
Sol povsod pomaga. Sol ni samo neobhodno potrebna za pripravljanje skoraj vseh živil, ampak jo je mogoče uporabljati zelo koristno tudi v druge namene. Kako važno in pomembno vlogo igra sol, je mogoče spoznati že iz tega, da se v ljudski govorici izraz sol rabi namesto izraza pamet: »Ima mnogo soli v glavi«. Sol se lahko rabi za najrazličnejše stvari. Zelo važna je za ohranjanje živil, da se ne pokvarijo. Osoljeno meso ostane neprimerno dalj časa užitno. Če imaš na prtičku ali kjer koli svež madež od sadja ali celo od rdečega vina, potresi nanj sol in lahko ga boš izprala. Zelo koristna je sol tudi v zdravilstvu. Slane nožne kopeli so zelo priporočljive. Odvzamejo trudnost ter okrepijo noge in kožo. Tudi celotna kopel v slani vodi je zelo priporočljiva, (za celotno kopel je treba 1 do 2 in pol kilograma), posebno če je človek živčno zelo utrujen. Taka kopel krepi živce. Če koga grlo boli, naj grgra slano vodo.
Parmezan ostane dolgo časa svež, če ga zagrebeš v sol.
Bledo govejo juho popraviš na ta način, da ji dodaš košček cikorije. Tako dobi juha temnejšo barvo, ne da bi se okus spremenil.
Da.sol ne postane vlažna, zmešaj vanjo nekoliko zrn riža ali pa nekaj koruzne
moke.
Blago, skozi katerega nameravaš prece-jati sadne sokove ali podobno, najprej namoči v mrzli vodi in izžemi. Tako ne vpije soka.
Živila se v vlažni kleti ne pokvarijo, če jih spraviš v omaro ali shrambo, kamor postaviš tudi zaboj z neugašenim apnom.
Kruh ostane dalj časa svež, če v škatlo, kje rga hraniš, deneš nekaj razrezanih jabolk. Kruh dobi tudi boljši okus.
Če prekipi mleko, juha ali kaka druga jed, potresi štedilnik s soljo in ves smrad izgine.
Svilenih nogavic ne smeš prati v topli vodi in z milom. Položi jih v mrzlo vodo, v katero si dala nekoliko boraksa in pusti jih v njej dve uri. Nato jih iztisni in izperi v mlačni vodi, kateri si dodala malo salmijaka. Suši jih v 6enci, a ne popolnoma. Zlikaj jih, ko so še vlažne, tako da položiš nanje krpo.
Okna ostanejo (ista, če vsak dan drgneš šipe s časopisnim papirjem. Tako ti jih ni treba tako pogoeto pomivati.