Na plenarnih predavanjih smo prisluhnili predavanju Fiorenze Micheli (Stanford University, ZDA) »Social-ecological vulnerability and adaptation to a changing ocean«, navdahnil nas je govor Wrays Perez Ramirez-a (predsednik Gobierno Autónomo Territorial de la Nación Wampi) »Territorios Amazónicos y autonomía: La experiencia del GTAN Wampis« in predavanje Brigitte LG Baptiste (Instituto de Investigación de Recursos Biológicos Alexander von Humboldt, Kolumbija) »Manejo compartido de la biodiversidad y los servicios ecosistémicos«. Nagrade Elinor Ostrom so prejeli Liliana Pechene Muelas za delo na področju uveljavljanja kole- ktivnih pravic avtohtonih prebivalcev Miska v Kolumbiji, Giuseppe Micciarelli, ki se osredotoča na inovativne pravne pristope, ki bi zlasti v mestih omogočali nove načine udeležbe državljanov in insti- tucionalno upravljanje skupnosti ter Ruth Meinzen-Dick, ki je raziskovala različne tipe skupnega s področja vode, gozdov, pašnikov, ribolova in genetskih virov. Slovenijo smo na konferenci zastopale Mateja Šmid Hribar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Špela Ledinek Lozej z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter Nevenka Bogataj z Andragoškega centra Slovenije (slika 1). Predstavile smo dva prispevka: Cultivating interdependen- cy: Insights into governance of the commons in the Slovenian Alps« (avtorice: Nevenka Bogataj, Mateja Šmid Hribar in Špela Ledinek Lozej) in Challenges and opportunities for improving multi-level gover- nance at the intersection of commons and ecosystem services« (avtorji: Catherine Tucker, Mimi Urbanc, Nevenka Bogataj, Mateja Šmid Hribar, Romina Rodela, Lucia Piani, Maurizia Sigura in Alexey Gunya). Prihodnja konferenca IASC bo oktobra 2021 v Arizoni. Več o konferenci si lahko preberete na konferenčni spletni strani: https://www.iasc2019.org/. Na spletni strani združenja IASC (https:/ /www.iasc-commons.org/) pa že oglašujejo naslednji konferenco, ki bo oktobra 2021 v Arizoni. Mateja Šmid Hribar Mednarodna konferenca »Skrite geografije« Ljubljana, 29.–31. 8. 2019 Pod okriljem Evropske zveze geografov EUROGEO in v sodelovanju z Društvom učiteljev geografije Slovenije, je Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ob praznovanju 100-letni- ce ustanovitve, med 29. in 31. avgustom 2019 organiziral mednarodno konferenco »Skrite geografije« (Hidden Geographies International Conference Slovenia; slika 1). 182 Zborovanja Geografski vestnik 91-2, 2019 Slika 1: Naslovnica spletne strani mednarodne konferenca »Skrite geografije«. vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:54 Page 182 183 Geografski vestnik 91-2, 2019 Zborovanja Odziv mednarodne strokovne javnosti je bil izjemen, saj se je konference udeležilo blizu 150 ude- ležencev in udeleženk iz 32 držav (Albanija, Avstralija, Avstrija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Bolgarija, Kanada, Čile, Kitajska, Češka, Gruzija, Nemčija, Madžarska, Iran, Italija, Japonska, Južna Afrika, Južna Koreja, Nova Zelandija, Poljska, Romunija, Rusija, Srbija, Slovenija, Španija, Tajvan, Nizozemska, Turčija, Ukrajina, Velika Britanija, Združene države Amerike). Konferenca je potekala v prostorih Zdravniške zbornice v Ljubljani. Izvedenih je bilo 113 predavanj (od tega štiri vabljena), šest delavnic ter celodnevna ekskurzija v Škoc- janske jame, Štanjel in Goče. Predstavljenih je bilo 25 posterjev (slika 2). Prvi dan konference se je začel s pozdravnimi govori predstavnice organizacijskega odbora kon- ference Tatjane Resnik Planinc, predsednika EUROGEO Rafaela de Miguela Gonzáleza, predsednika Društva učiteljev geografije Slovenije Rožleta Bratca Mrvarja ter predstojnice Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Irme Potočnik Slavič. Sledili sta vabljeni predavanji Tracey McKay (Velika Britanija), ki je spregovorila o skritih geografijah v izobraževanju bodočih učiteljev na prime- ru srečanje z »drugostjo« v Muzeju dediščine Oranžnega reda v Belfastu, Severna Irska ter Andreja Mihevca (Slovenija), ki je govoril o skritih kraških pokrajinah. Po vabljenih predavanjih so do večera potekala predavanja (in delavnice), zaradi velikega števila razdeljena v posamezne sekcije: Skrite geo- grafije in družba, Skrite geografije in metodologija, Geografija in izobraževanje (slika 3), Skrite geografije in okolje ter Izvor skritih geografij. Prvi dan se je sklenil z vodenim ogledom ljubljanskega starega mest- nega jedra in večerjo na Ljubljanskem gradu. Drugi dan sta kot vabljena govorca najprej spregovorila Gerry O’Reilly (Irska) o skritih geografi- jah v času sprememb in konfliktov ter Josef Strobl (Avstrija) o geografiji »v živo« s poudarkom na geomedijih kot vmesnikih za razmišljanje o prostoru. Vabljenima predavanjema so tako kot prvi dan sledila predavanja (in delavnice), razdeljena v posamezne sekcije in se sklenila s svečanimi nagovori, v kate- rih so govorci in govorke spregovorili o bogati stoletni zgodovini Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter praznovanju štiridesete obletnice EUROGEO. Slika 2: Razstava in predstavitev posterjev. ARHIV ODDELKA ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:54 Page 183 184 Zborovanja Geografski vestnik 91-2, 2019 Slika 3: Predavanja so potekala v različnih sekcijah – na sliki sekcija Geografija in izobraževanje. ARHIV ODDELKA ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI Slika 4: Neformalno druženje udeležencev in udeleženk v času odmora. ARHIV ODDELKA ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:54 Page 184 185 Geografski vestnik 91-2, 2019 Zborovanja Slika 5: Na mladih geografih in geografinjah »geografija stoji«. ARHIV ODDELKA ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI Konferenca je izpostavila pogosto spregledano dejstvo, da je večina »geografij« skritih ter ponu- dila priložnost za razprave o izvorih in učinkih skritih geografij, zavedanju njihovega obstoja, njihovem zaznavanju, razumevanju, razlagi in uporabi v raziskovanju, izobraževanju, odločanju, upravljanju ali v vsakodnevnem življenju. Udeleženci so ugotavljali, da so geografije skrite zato, ker so nam nevidne, namenoma prikrite, še neodkrite, ker jih ne poznamo, ali pa je naše »poznavanje« zaradi spremenlji- vosti pojava zastarelo. Skrite geografije lahko izredno močno vplivajo na družbene in naravne pojave in procese ter tudi na naša življenja. Potrdila se je izhodiščna teza, da je vloga geografije pri njihovem odkrivanju, namenskem prikrivanju (na primer v primeru varovanja naravnih virov, ranljivih skupin prebivalcev, strateških objektov), prepoznavanju njihovih pomenov, razumevanju, razlagi in predsta- vljanju izredno pomembna. Izjemen tehnološki razvoj in dostopnost informacij omogočata geografiji, geoinformatiki, kartografiji in drugim vedam, ki se ukvarjajo s prostorskimi vidiki naravnih ter druž- benih pojavov in procesov, odkrivanje ali vsaj boljše vrednotenje vedno novih, doslej skritih geografij. To pa sproža naraščajoče potrebe po ustrezni izbiri, razlagi in povezavi novega z obstoječim znanjem, pri čemer ima geografsko izobraževanje neprecenljivo vlogo. Prispevki z mednarodne konference bodo objavljeni v znanstveni monografiji (Springer Book Series), v European Journal of Geography ter v Delih, znanstveni reviji Oddelka za geografijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. Tatjana Resnik Planinc 11. mednarodna konferenca o raziskovanju družbenih inovacij Glasgow, Združeno kraljestvo, 2.–4. 9. 2019 Na prehodu iz poletja v jesen je Kaledonska univerza v Glasgowu organizirala 11. mednarodno kon- ferenco o raziskovanju družbenih inovacij z naslovom »Družbene inovacije: lokalne rešitve za globalne vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:54 Page 185