ISSN 0040-1978 9 RENAULT - prodaja in servis vozil - loroserijslca dela - optika vozil - nadomestni deli Terbnc Franc s.p., Dornava 116b tel.: 02/754-00-80 I R vs i_ ^ ra Jeep AVTOSERVIS in TRGOVINA DOMINKO KEDR Kulinarični icotičeic Perutnina Ptuj OT TA TEDEN / TA TEDEN Med praznikom zaljubljenih in pustnimi norčijami ... je idealen čas za žalost, potrtost in depresijo. Sl^'venci smo znani kot s temnimi mislimi obremenjen narod. V času prihajajoče razcvetene pomladi, ljudi, ki si v ljubezni izmenjujejo nežnosti in drobna darilca, prijateljev, ki razposajeno rajajo skriti za pustnimi maskami in si dovolijo vse, česar si v življenju sicer ne upajo, takšne žalosti se z večjo silo butnejo na dan. Ni naključje, da je v naši deželici vsaj osem delujočih telefonov za pomoč ljudem v stiski. In če ste doslej mislili, da so ti telefoni sami sebi namen, ste živeli v zmoti. Letno pokliče na njih 50.000 ljudi v stiski, okrog 140 vsak dan. Največje povpraševanje po tovrstni tolažbi, po nekom, ki anonimnemu klicatelju prisluhne, je med prazniki. Težave, ki jih kličoči delijo s prostovoljci na telefonih, so zelo različne. Osebne, družinske, socialne, gmotne. Pogosto ima prste vmes tudi ljubezen, včasih je kriv slab šolski uspeh. Delo prostovoljcev je naporno in poslušanje samih žalostnih zgodb povzroči, da pri tej dejavnosti vztrajajo v povprečju le dve leti. Polovica ljudi je že kdaj pomislila, da bi končala svoje življenje, 600 ljudi si ga vzame vsako leto in približno toliko je tudi resnih poskusov samomora.Strokovnjaki pravijo, da 65 do 80 odstotkov suicidalnih ljudi kliče na pomoč. Kakorkoli že rešijo ali ne rešijo svoje težave, so tisti, ki pokličejo telefon za ljudi v stiski, ubrali pravo pot. Pogovor je vedno dober in telefon v stiski je le ena od možnosti. V času lastne nesreče vsak vidi le svojo mizerijo, v času sreče je vsak, opit s svojo srečo, slep za težave drugih. Zelo težko je deliti amplitude življenja, ki si pri nekaterih podajajo roko počasneje, pri drugih hitreje, pri nekaterih z večjimi, pri drugih s prizanesljivejšimi udarci. Vendar imamo jih vsi. Moto je: Danes jaz, jutri ti. Zato pa vsi, ki imate kaj dati, ne skoparite, saj se podarjena lepa beseda ali nasmeh vedno obrestujeta. In nikoli ne veste, kdo ali kaj je nesrečnež, ki prav sedaj bije svoj boj. Abraham Lincoln je v času svoje žalosti zapisal: "Sem najbolj nesrečen živeči človek. Ce bi bilo moje počutje razpostranjeno po človeški družbi, potem ne bi bilo veselega obraza na zemlji. Groza mi je trpeti. Ostati tak, kot sem sedaj, je nemogoče. Moram umreti ali pa se mora stanje izboljšati." In se je. Gospod je pripomogel k odpravi suženjstva in postal predsednik ZDA. Kakšni pa so vaši načrti, ko prebrodite sedanjo žalost? ft^Cr j-A KOWKUREWČWE CEHE - HITRA POSTAVÀ]— EKOLOŠKO KURILNO OLJE ECO OIL EOCd.o.o. Tržaška 37a 2000 MARIBOR MOŽNOST PLAČILA NA 6 ČEKOV F DIGITALNI mO-STUDIO 4 UOKVKJANJE PReDMETOV g 02/78 78 600 I PTUJ, Minoritski trg 2, fotografila@fotœtone-sp.sii vrmuARJu PTUJ / PRED REKONSTRUKCIJO MINORITSKE CERKVE Aprila naj bi se začelo zares Projekt ptujske trojke, začrtan v letu 1990, počasi prehaja v sklepno fazo: pošta je preseljena v novo poslopje, knjižnica v Mali grad, pred udejanjanjem pa je le še projekt rekonstrukcije minoritske cerkve z baročno fasado. Kot je na začetku tedna povedala koordinatorica projekta ponovne postavitve minoritske cerkve Kristina Samperl Purg, bodo gradnjo pri~eli takoj po izbiri najugodnejšega graditelja in po položitvi temeljnega kamna. To naj bi se zgodilo predvidoma aprila letos. Rušenje stare pošte poteka na klasičen način, skladno s proje- PTUJ / ZAČETEK 41. PTUJSKEGA KURENTOVANJA Dodatno vabilo - audi A3 kot nagrada Z otvoritveno slovesnostjo, ki bo potekala na Mestnem trgu na Ptuju, in s četrtim srečanjem pustnih likov in mask Slovenije se bodo 17. februarja pričele tradicionalne ptujske pustne prireditve, ki naj bi v mesto ob Dravi privabile več kot 100 tisoč obiskovalcev, nekaj deset tisoč pa jih pričakujejo tudi na tradicionalnih pustnih prireditvah oziroma fašenkih v Markovcih, Cirkulanah, Vidmu, Cirkovcah oziroma Kidričevem in v Dor-navi. Za enajst dni bo oblast na Ptuju prevzel letošnji princ karnevala Zvonko Križaj - Matevž Zoki. Vec na strani 3 ktom in tudi glede na predvideno časovno dinamiko. Gre za dela v višini skoraj 30 milijonov tolarjev; polovico bo plačala mestna občina Ptuj, polovico pa minoriti. Gradnja cerkvene ladje, baročne fasade in podbe-toniranja prezbiterija bo potekala sočasno. Z rekonstrukcijo minoritske cerkve bo Ptuj dobil nazaj enega svojih izredno pomembnih kulturnih spomenikov. MG "Kurentova dežela" pod šotori in z zabaviščem za staro in mlado bo prve obiskovalce sprejela že v soboto, 17. februarja Izkoristimo pametno svojo norost^i;!^"^:^,^™^^™!'''''''''"'^'-'' ^^ Otvoritvena Etnografska Povorka v soboto 17. februarja ob 11.uri S , Glavni Pokrovitelj ^^^t^t - " Organizatorja 0 t " '|«sraA OBČINA PTUJ CNovaKBM-.. VEČER ÁV mms ^^^^ POETOVlO VIVAT 9770040197015 LOVRENC / OBISK V KZ DRAVSKO POLJE Poslovanje pod vplivom suše TUdi v Kmetijski zadrugi Dravsko polje Lovrenc ob ocenjevanju poslovnega leta 2000 ne morejo mimo posledic katastrofalne su{e. Ta je bila prav njihovem obmo~ju {e posebej izrazita in mnoge polj{~ine, predvsem koruza, so propadle že v prvi fazi razvoja. Poslovanje zadruge je bilo tako na eni strani zaznamovano z manj{im odkupom kmetijske proizvodnje, na drugi strani pa tudi z manj{o prodajo. Osnovna kmetijska dejavnost in dejavnost trgovine sta sicer v KZ Dravsko polje v enkovrednem razmerju. Direktor zadruge, inž. Jože Tement ocenjuje, da je bila količina kmetijske proizvodnje na njihovem območju najmanj prepolovljena. Pšenica, ki je sicer še ušla največji suši, je dala za okoli 30 odstotkov manjši pridelek, zato pa izredno kakovost. Zlatega zrnja so v KZ Dravsko polje odkupili okoli 1200 ton. Povsem drugače je bilo pri koruzi, kjer se je pridelek zmanjšal za krepko polovico in je odkup dosegel 200 ton suhega zrnja, zaradi pojava bulave sneti pa je bila manj kakovostna tudi koruzna silaža. Med pomembnejšim odkupom omenimo še okoli 150 ton krompirja, 800 glav goveda in 2500 prašičev. Posledice suše poskušajo v zadrugi omiliti tako, da so nekaj koruze odkupili od prideloval- cev, ki je ne potrebujejo, in jo sedaj pod ugodnimi pogoji nudijo tistim, ki so bili ob pridelek. Za ublažitev pomanjkanja krme, saj je suša občutno zmanjšala tudi pridelek na travnikih, je mogoče nabaviti tudi seno, vendar je to ob sedanjih nizkih odkupnih cenah živine ekonomsko vprašljivo. Posledice suše se tako že odražajo na večji ponudbi živine, ker pa je zaradi bolezni norih krav padlo povpraševanje po govedini, je pritisk na zniževanje odkupnih cen nevzdržen. Kljub vsem težavam je zadruga, ki sodeluje z okoli 300 kooperanti in ima 65 članov ter 18 zaposlenih, poslovno leto 2000 zaključila pozitivno. Tudi v te-ko~em letu se bodo na njenem poslovanju kazale posledice suše Direktor KZ Dravsko polje, inženir agronomije Jože Tement: "Letos upamo na boljšo kmetijsko sezono." in negativnih dogajanj v živinoreji. Vendar ostajajo v zadrugi optimisti in upajo na ugoden izhod iz sedanjih kmetijskih zagat. Optimizem vzbuja že ugodna jesenska setev, kjer je bilo s pšenico posejanih bistveno več površin kot leto prej. V tem času so prodajalne KZ Dravsko polje dobro založene z vsem potrebnim reprodukcijskim materialom, od semena in zaščite do mineralnih gnojil. Predvsem zaščitna sredstva je mogoče nabaviti po akcijskih cenah, pri umetnih gnojilih pa je težava v izredno visokih cenah, ki bodo že na začetku sezone bistveno poslabšale položaj kmetijstva. Zadruga omogoča prek svoje hranilno-kreditne službe kratkoročno kreditiranje kmetijske proizvodnje, pripravljajo pa še dodatne ugodnosti v obliki na daljši čas odloženih plačil. Načrti KZ Dravsko polje Lovrenc so v letu 2001 vezani na čim boljše sodelovanje s svojimi člani in kooperanti. Trudili se bodo, poudarja direktor Jože Tement, za čim kakovostnejšo oskrbo svojega dela tržišča, obenem bodo skrbeli za ugoden odkup kmetijske proizvodnje na svojem območju. V tem letu bodo končali daljše obdobje obnove svojih prodajaln in za investicije namenili okoli 10 milijonov tolarjev. V tem času je v teku investicija v Cirkovcah, kjer urejajo skladišče za potrebe tamkajšnje prodajalne, na te-meljitejšo obnovo pa čaka tudi poslovalnica na Selih. Pri vseh svojih načrtih računajo tudi na prijaznejšo naravo, saj se zavedajo, da brez dobre letine in uspešnega gospodarjenja njihovih članov ni pogojev za uspešno poslovanje zadruge. J. Bračič Evro in slovenska podjetja V sklopu Evropskih sred v Centru Evropa je bila 31. januarja predstavljena študija Evro in slovenska podjetja. Rezultati kvantitativne študije, ki jo je avtorica Miranda Brataševec iz- TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (v.d. odgovornega urednika), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu-ša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raiceva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412 Celoletna naročnina 7.800 tolarjev, za tujino 15.600 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednik@amis.net nabiralnik@radio-tednik.si vedla na podlagi anketnega vprašalnika, kažejo, da imajo "slovenska podjetja skromne izkušnje s stroški in prednostmi, ki jih evro vnaša v poslovanje". Uvajanje evra je zahteven in stroškovno obsežen proces, ki je v EU ob obsežnem načrtovanju ukrepov trajal več let. Lahko rečemo celo desetletij. Predvsem v letih po podpisu pogodbe o ustanovitvi EU in po ustanovitvi ECB je stekel več let trajajoči proces priprav v podjetjih in državah EU za prehod na uporabo evra. Intenzivne priprave v večjih podjetjih oziroma podjetjih, ki so bila močno vključena v poslovanje na notranjem trgu EU, so potekale vsaj 3 do 4 leta. Rezultati ankete, ki so jo poslali 370 izbranim slovenskim podjetjem, izpolnjene vprašalnike je vrnilo 42% anketiranih podjetij, kažejo, da je malo podjetij odgovarjalo na vprašanja, ki se nanašajo na vpliv evra na spremembo transakcijskih stroškov, na zmanjšanje nevarnosti negativnih tečajnih razlik, na spremembe v poslovanju in tudi na vprašanje o mnenju glede stalne vrednosti tolarja v primerjavi z evrom. Prav ti vplivi, razen zadnjega, so imeli po uvedbi evra pomemben učinek na stroške in prihranke v podjetjih držav članic EMU. Sklepamo torej, da imajo slovenska podjetja skromne izkušnje s stroški in prednostmi, ki jih evro vnaša v poslovanje. Prav tako trenutno tem vprašanjem večinoma še ne posvečajo večje in usmerjene pozornosti v smislu prilagajanja poslovnih odločitev. Takšno stanje je mogoče vsaj deloma pojasniti. Časovni okvir možnega vstopa v EMU - po sprejemu med članice EU - za Slovenijo in s tem za slovenska podjetja še ni jasno opredeljen. Prav tako ni nedvoumno jasno, ali bo dveletno pripravljalno obdobje takrat še vedno veljalo za vstop v EMU. Drugi razlog za skromnejšo poslovno usmerjenost slovenskih podjetij v ocenjevanje učinkov uvedbe in uporabe evra je, da je evro v praksi sorazmerno nov pojav. Učinki evra na poslovne SLOV. BISTRICA / 20. SEJA OBČINSKEGA SVETA Za proraiun 26 svetnikov Brez dvoma je bila 20. seja slovenjebistri{kega ob~inskega sveta nekaj posebnega. Ob tem, da je bila prelomna, saj je bila na polovici mandata sedanjega ob~inskega sveta in prva v letu 2001, so tokrat ob~inski svetniki (manjkal je samo en) pri{li v prenovljeno dvorano, z novim sedežnim redom ter glasovalno napravo. Ko so nekaj ~asa izgubili z iskanjem svojih sedežev, so preizkusili {e glasovalno napravo, ki bo v prihodnje zamenjala v~asih že kar mu~no {tetje glasov, so bili nemalo razo~arani, kajti ta "~udežna naprava" je odpovedala že na za~etku. Tako je potem {tetje glasov potekalo po starem. Dnevni red seje je bil zajeten. SLOvemja Doma v Evropi. Svetniki so obravnavali odloka o proračunu občine za leto 2001 v prvem branju, strategijo oskrbe z vodo na območju občine Slovenska Bistrica, program dela občinskega sveta za letos, organiziranje regionalne razvojne agencije v statistični regiji Podravje, poročilo o socialnem stanju prebivalstva v občini Slovenska Bistrica, o novi vrednosti točke za odmero nadomestila uporabe stavbnega zemljišča, financiranje političnih strank v občini Slovenska Bistrica ter še nekatere kadrovske zadeve. Svetniki pa so odklonili razširitev dnevnega reda za ceno proizvodnje in distribucije tople vode daljinskega ogrevanja, ker so gradivo dobili na mizo šele tik pred sejo. Ob koncu zasedanja pa so čakali na dodatno informacijo o Komunalnem podjetju Slovenska Bistrica oziroma o peripetijah pri zamenjavi direktorja, vendar bo o tem več slišati na prihodnji seji občin- skega sveta. Pri prvi obravnavi odloka o letošnjem proračunu (prihodki in drugi prejemki so planirani v višini treh milijard in 54 milijonov tolarjev) je bilo veliko pripomb svetnikov, ki so se nanašali na razne komunalne, kulturne, športne, gasilske ter druge probleme in za katere bi po mnenju svetnikov moralo biti več denarja. Župan dr. Ivan Žagar je svetnike opozoril, da bo sedanji odlok letošnjega proračuna težko spreminjati, kajti vsaka pobuda zahteva dodatni denar. Obljubil pa je, da bo občinska uprava predloge upoštevala in poskušala najti ustrezne denarne rešitve. Prva obravnava občinskega proračuna za leto 2001 se je končala z ročnim preštevanjem glasov - 26 svetnikov je bilo za njegovo sprejetje, le trije pa proti. Vida Topolo^ec ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA MISA / TEDENSKI KOMENTAR Kako se bomo združevali Minuli teden je bil zaradi kulturnega praznika nekoliko krajši, kljub temu pa je bil zaznamovan z dogodki, ki so začrtali smernice nadaljnjega združevanja in povezovanja podjetij v Sloveniji. Borzni udeleženci so tako namenili največ pozornosti delnicam kemične in farmacevtske industrije. SBI20 se je znižal na 1.855 točk, indeks pooblaščenih investicijskih družb pa je porasel za 9 indeksnih točk na 1.528 točk. Že na začetku minulega tedna je bilo zaznati večje premike pri delnici Heliosa. Kljub svežnjem se je tečaj delnic dvignil z začetnih 35.000 tolarjev na 39.650, ob koncu tedna pa se je oblikoval v območju 39.000 tolarjev. Podobno se je gibal tudi tečaj delnic Save. Tečaj delnic se je oblikoval pod nivojem 16.000 tolarjev za delnico. Omenjeno gibanje kaže na postavitev izhodiščnih pozicij pri povezovanju v kemični industriji. Trgovanje z delnicami Krke se je glede na teden poprej nekoliko umirilo, vendar so se napovedi o trgovanju pod mejo 28.000 uresničile. Pričakovati je, da bo cena v prihodnje še nekoliko padla. Tečaj delnic Mercatorja se je v minulem tednu gibal v območju 15.000 tolarjev, zaradi šibke podpore na strani povpraševanja pa lahko pričakujemo padec pod to območje. Padec tečaja pod 3.000 tolarjev lahko pričakujemo tudi pri Luki Koper, nekaj več prometa pa smo zaznali še z delnicami BTC. Na prostem trgu je v petek popestrilo trgovanje z delnicami Pid Kmečka družba, katerih enotni tečaj je znašal 20.9 tolarja, delnice Holding Kmečka družba so se gibale v območju 8.000 tolarjev, delnice investicijska družba Kmečka družba pa okoli 72 tolarjev. Omenimo še delnice NfD 1 pri 107 tolarjih, Triglav steber 2 pri 44, Krona senior pri 36 in Pomurska družba 1 pri 120 tolarjih. Matjaž Bernik odločitve in tokove še niso v celoti razviti in prisotni. Deloma lahko to stanje zmanjšane aktivnosti v povezavi z uvedbo evra v slovenskih podjetjih povežemo tudi s precejšnjo strokovno in deloma tudi praktično skepso glede dejanskih možnosti za celovito uspešnost nove valute. Zaradi padanja vrednosti evra glede na dolar se pojavljajo dvomi o učinkovitosti usklajevanja monetarne, fiskalne in drugih politik članic EMU. Z raziskavo so ugotovili, da lahko potrdijo izhodiščno hipotezo. Analiza odgovorov namreč kaže na precejšnjo verjetnost, da večina slovenskih podjetij prehod na rabo evra doživlja pasivno. To pomeni, da sprejemajo le zahteve svojih partnerjev iz EMU, evra pa pretežno ne uporabljajo kot sredstva za drugačno oblikovanje svoje cenovne konkurenčnosti niti se načrtno ne ukvarjajo z možnostmi znižanja stroškov poslovanja. Vir: Evro in slovenska podjetja, EU monitor *** Naziv: Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svetu ter sodelovanja z njimi v letu 2001 Razpisnik: Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad za RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rok prijave: Prijave na razpis morajo prispeti na Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad za RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, do 28. 2. 2001 do 15. ure. Predmet: Predmet javnega razpisa so predlogi programov in projektov, ki predstavljajo dosežke znotraj posameznih slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu ter hkrati zagotavljajo ohranjanje in krepitev slovenske identitete, predvsem jezikovne in kulturne. Vi{ina sredstev: Pod A 900.000.000 SIT. Pod B 70.000.000 SIT. Pogoji prijave: Namen javnega razpisa je spodbujanje dejavnosti, ki omogočajo utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete med slovenskimi rojaki, ki živijo v tujini, njihovo medsebojno povezovanje ter ohranjanje vezi s Slovenijo. Predlogi se zbirajo v dveh ločenih sklopih: A) programi in projekti avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah ter sodelovanje z njimi v letu 2001; B) programi in projekti Slovencev po svetu ter sodelovanje z njimi v letu 2001. Na razpis se lahko prijavijo tako pravne kot fizične osebe (organizacije, samostojni ustvarjalci, društva ter njihove zveze, samostojni avtorji projektov itd.) iz Republike Sloveni- je in tujine. Urad zbira predloge programov in projektov predvsem z naslednjih področij: - izobraževanje in raziskovalno — razvojno delo, - dejavnost mladih, - kulturne in športne dejavnosti, - mediji (internet, časopis, radio, televizija, založništvo), - arhivske in knjižnične dejavnosti, - spodbujanje gospodarskega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Vir: ULRS št. 4/2001 z dne 19. 1. 2001; stran 227; Ob -42460; Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v vložišču MZZ, Prešernova 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 478-22-91, vsak dan med 9. in 15. uro. Razpisna dokumentacija je na razpolago tudi na spletni strani Urada: http://www.sigov.si/mzz/usps/ index.html. Dodatne informacije so vam na voljo na naši spletni strani: www.bistra.si in na telefonu 02 748-0257 POROČAMO, KOMENTIRAMO PTUJ / ZAČETEK 41. PTUJSKEGA KURENTOVANJA Dodatno vabilo - audi A3 kot nagrada Na otvoritveni slovesnosti se bo karnevalski princ predstavil s 40 konjeniki, ki bodo njegova garda. Ptujski župan Miroslav Luci bo za vodje vseh sodelujočih skupin, ki predstavljajo tradicionalne pustne like in maske Slovenije, pripravil sprejem v Mestni hiši. Poleg skupin s Ptujskega bodo v soboto nastopile še skupine Pusta Mozirskega, Vrbiške Šjme, Lik iz Lika nad Kanalom in Škoromati iz Hrušice. Skupaj s kurenti se bo na Mestnem trgu v soboto zbralo okrog 800 mask in simbolično v deželo vabilo pomlad. Glavna organizatorja ptujskih pustnih prireditev 2001 sta GIZ Poetovio vivat in podjetje Albin Promotion iz Lovrenca na Dravskem polju. GIZ je organizator obeh pustnih povork in bogatega dogajanja na ptujskih ulicah in trgih, s katerimi naj bi mesto ponovno pustno zaživelo. Prireditve med Mestno hišo z zanimivimi programi bodo potekale vsak dan od 18. do 20. ure. V nedeljski etnografsko-folklorni povorki 25. februarja, ki se bo pričela po že utečeni trasi ob 14. uri, pričakujejo okrog 1500 aktivnih udeležencev; za dve stotniji bo šolarjev. Od tujih skupin bodo letos sodelovali Kukeri iz Bolgarije, tri skupine Krampusov iz Avstrije in Zvon-čarji iz Matuljev. V GIZ Poeto-vio vivat letos pričakujejo več V soboto bo na ptujskih ulicah in trgih zaplesalo več sto kurentov. Foto: Črtomir Goznik pustnih skupin iz podjetij, ustanov, institucij, društev in od drugod. Med najboljše bodo razdelili nagrade v skupni vrednosti 500 tisoč tolarjev. Vabilo velja tudi posameznikom. V času pusta se bo mogoče zabavati tudi pod šotori v "Ku-rentovi deželi" na lokaciji med železniškim in avtomobilskim mostom, kjer bodo vodene zabave za otroke potekale v coca-cola šotoru vsak dan med 10. in 14. uro, v mladinskem šotoru bo vsak dan med 10. in 19. uro potekal disco show program, ki ga bo mogoče podaljšati tudi do TRETJE PUSTNO SREČANJE SLOVENSKIH MISIC Na pustno soboto in nedeljo bodo gostje Ptuja že tradicionalno tudi slovenske misice. To bo že njihovo tretje srečanje - prvič so se srečale leta 1999. Med dvodnevnim bivanjem na Ptuju si bodo med drugim ogledale ptujske vinske kleti in igrišče za golf, kjer jih pričakujejo tudi v šoli golfa. _r^ 24. ure, odvisno od zanimanja. Dogajanje v glavni karnevalski dvorani bo vsak dan od 17. do 27. februarja potekalo v treh delih: od 10. do 15. ure se bodo obiskovalci zabavali ob mehanski glasbi, ob zvokih prvega ansambla od 15. do 18. ure, od 18. ure pa do ene ure zjutraj pa ob zvokih še drugega ansambla. Vstopnina v "Kurentovi deželi", ki ponuja obilo zabave, bo od 200 do 500 tolarjev. Na koncu bodo izmed prodanih vstopnic izžrebali srečneža, ki se bo domov odpeljal z novim avtomobilom Audi A3. Žrebanje bo zadnji dan pustovanja. Glede na tradicijo ptujskih pustnih dni in pripravljen program za letos bi na Ptuju morala pustovati skoraj vsa Slovenija. MG G^fORi SE... DA se kultura vselej rojeva iz potrebe. Ker so ali bodo dala na oder veseloigro Miciki je treba moža kar štiri društva, je potreba po moških očitno zares velika. ... DA imajo v dornavski občini novo društvo z imenom Pin-tergassa. Na mnoga vprašanja, kaj to pomeni, je moč odgovoriti, da nič oziroma nekaj podobnega kot butlklasa. ... DA se NN jezi na direktorja radia, ker ni mogel v nočni oddaji pred vesoljno Slovenijo potožiti, da je dobil v nočnem bokalu okvaro "orodja" in ga je "popravilo" veljalo 12 jurjev. ... DA je taisti NN pozabil, da sta za greh kriva oba: tisti, ki vrečo drži, in tisti, ki daje vanjo. ... DA se bo mestni župan ma-skiral v direktorja Zdravstvenega doma in maske kar nekaj časa ne bo snel. ... DA letošnji pustni šotor ne bo imel deratizacijske vloge, saj je postavljen čisto izven bivalnega območja glodalcev. ... DA so začeli nekdanji južni bratje neposredno skrbeti za slovenske trgovce. Direktorjem v Srbiji kradejo audije, ti pa kupujejo nove. ... DA je nekoč imel Valentin ključ do korenin. Danes se je posodobil in prekvalificiral na denarnice. ViDi SE... ... DA so živali mnogokrat res pametnejše od ljudi. Medtem ko mi zgolj tarnamo, da je zrak onesnažen, živali že ukrepajo. Pot povorke: Zadružni trg, pešmost, Dravska ul., Minoritski trg, Krempleva ul., Mestni trg, Miklošičeva ul., Slomškova ul., Slovenski trg, Cankarjeva ul., pešmost, Zadružni trg. "PUSTNI FESTIVAL" PTUJ2001 Vsak dan od 18.30 - mimohod folklornih in etno skupin ter ples kurentov Sobota, 17. februar ob 11. uri: otvoritvena slovesnost s povorko po karnevalski poti 18. - 20. ure: godba na pihala Ormož z mažoretami, trio Vetrnica, koranti 94, orači Župečja vas Nedelja, 18. februar: 18. - 20. ure: poulično gledališče IM-PRO Ljubljana, KD Priden možic (ulična predstava "TAXI"), Koranti Hajdina, Ploharji Cirkovce Ponedeljek, 19. februar: 18. - 20. ure: Jasna Knez in drugi (orientalski plesi), plesni večer: Afriška glasba in ples, skupina Cigani in orači iz Dornave, Koranti Poetovio Ptuj, ED Ježevka Ptuj Torek, 20. februar: 18. - 20. ure: čarodej Avgostino, Trio Vetrnica, KTD Klopotec Vinogradniki, Koranti Šturmovec, Veseli Koranti, Koranti Turnišče Sreda, 21. februar: 18. - 20. ure: "Vesele Polanke" PD Cir-kovce, glasbena skupina "JEBE'LA CESTA", Orači Lesko-vec, Koranti Lancova vas, Koranti Spuhlja Četrtek, 22. februar: 18. - 20. ure: tamburaška skupina Cirkulane, Najmanjši leteči cirkus (predstava "BREZ PANIKE"), blues koncert: "TONY LEE KING", Orači Lancova vas, Koranti Rogoznica, Kopjaši FD Markovci Petek, 23. februar: 18.-20.: KUD Slavko Osterc iz Veržeja: glasbena skupina "ZADNJI MOMENT", scenska uprizoritev bojev s Kruci, Najmanjši leteči cirkus (predstava "BREZ PANIKE"), KFD Podlehnik s koranti, pokarji, ruso in orači, Koranti Destrnik. ob 22. uri: ples v maskah: hotel MITRA. Pustni house party - internacional DJ: club ROMATNICA Sobota, 24. februar: ob 10. uri: BABJI MLIN IN ŠTAJER BEND 18. - 20.: glasbena skupina "ORLOVSKA BANDA, artistična točka ognja "MEFISTO", Plesači iz Pobrežja in Koranti Pobrežje. ob 22. uri: Ples v maskah z Vladom Kalemberjem - Hotel POETOVIO in club ROMATNICA Nedelja, 25. februar: ob 14 uri: 41. TRADICIONALNA MEDNARODNA PUSTNA POVORKA ob 16. uri - Mestni trg Štajer bend ob 22. uri: "Pidžama Ball" - club Romantica Ponedeljek, 26. februar, 18 - 20 ure: folklorna skupina "Rožmarin" Dolena, glasbena skupina "Adijo Bend", Koranti Ptuj 1, Združenje Korantov 20, Orači FD Markovci Torek, 27. februar: ob 15. uri: koncert glasbene skupine Hudobni volk ob 12. uri: žur za mlade: popoldanski ples v klubu Romantika ob 17. uri: pokop pusta Pri oživitvi mestnega jedra bodo vse dni trajanje festivala sodelovali tudi dijaki Šolskega centra Ptuj - Ekonomske šole - v maskah. Sodelujoči na festivalu se bodo po odrskem nastopu preselili v ptujske gostinske lokale. _F Izvedeli smo MESTNI SVET 26. FEBRUARJA Na kolegiju ptujskega župana so se v torek dogovorili, da bo 24. seja sveta 26. februarja. Na njej bodo predvidoma razpravljali o trinajstih to~kah dnevnega reda, med drugim o spremembah in dopolnitvah statuta, osnutku pravilnika o nagrajevanju športnih dosežkov v mestni ob~ini Ptuj in o pravilniku o štipendiranju v mestni ob~ini Ptuj. TA TEDEN NA PTUJSKI TV Četrtek ob 21. uri: V filmskem koti~ku bo na sporedu film z naslovom "Svetniki in grešniki". V soboto ob 21. uri in nedeljo ob 10. uri: Na sporedu so oddaje "Naj viža" z ansamblom Slapovi, poljudna Rudija Klari~a o zgodovini Slovencev v freskah in prispevek z državnega prvenstva v deskanju na snegu. MG KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / POGOVOR S TJASO MRGOLE JUKIC, NOVO RAVNATELJICO v v KNJIŽNICE IVANA POTRCA Poudarek na strokovnem in timskem delu ZA SE VEČJO ODPRTOST KNJIŽNICE V OKOLJE Dve ptujski oziroma regijski kulturni instituciji sta v začetku letošnjega leta dobili novo vodstvo. Vodenje ptujskega Pokrajinskega muzeja je v začetku januarja prevzel Mariborčan Aleš Arih, profesor geografije in zgodovine ter diplomirani geograf turistične usmeritve, prvega februarja pa je vodenje Knjižnice Ivana Potrča Ptuj prevzela Tjaša Mrgole Jukič, diplomirana sociologinja. Za razliko od prvega primera so se ptujski mestni svetniki v drugem odločili za ptujski kader. Pa tudi konkurenca je bila hujša kot v primeru pokrajinskega muzeja, saj se je za ravnateljsko mesto v knjižnici potegovalo kar devet kandidatov oziroma kandidatk. Za novi delovni in strokovni izziv se je Tjaša Mrgole Jukic odločila po 19 letih dela v Zgodovinskem arhivu Ptuj. Menila je, da je čas, da zamenja službo, okolje in sodelavce. "Zdi se mi, da sem v nekdanjem delovnem okolju zapustila določene sledi, nova služba pa je nov izziv ne samo zaradi prekrasne zgradbe, temveč tudi zaradi samega strokovnega oziroma vsebinskega dela, ki ga ponuja. Slednje je pri moji odločitvi tudi pretehtalo." Novi sodelavci so jo sprejeli prijazno, so pa prvi dnevi vedno težki, ker so novi za vse. "Imam pa občutek, da bomo skupaj dobro delali, poudarek bo na timskem delu. Kot ravnateljica sem vodja tima, vodja strokovnih delavcev, strokovnjakov, vsak bo moral svoje delo kvalitetno opravljati, zanj odgovarjati in imeti tudi svoje projekte. Kot že rečeno, pa stavim na timsko delo," je po prvih dneh ravnateljevanja povedala Tjaša Mrgole Jukič. Danes je vloga knjižnic drugačna kot nekoč, ko so ljudje prihajali vanjo samo, da si sposodijo knjigo, najpogosteje kakšen roman, prišli so tudi zaradi druženja samega ali še kakšnih drugih razlogov. "Danes so knjižnice mnogo več. So informacijski centri, kjer je mogoče dobiti najrazličnejše informacije po sodobnih tehnoloških poteh. Tudi ptujska knjižnica sodi mednje. Je sodobno tehnično opremljena, ima dovolj računalnikov in ima internetno povezavo. Namenjena je vsem kategorijam prebivalstva, od mladih do starejših, študentom, raziskovalcem, znanstvenim delavcem. Dosedanje že utečene oblike dela bomo s skupnimi močmi poskušali nadgrajevati. Otroški oddelek knjižnice je s svojo dejavnostjo izredno prepoznaven s svojimi bibliopeda-goškimi in pravljičnimi urami. S tem bomo tudi pod mojim vodstvom nadaljevali, dodali pa bomo nekatere aktivnosti za FILMSKI KOTICEK Vertikala smrti (Vertical limit) Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor. Tako se tolažimo tisti, ki vrhove raje opazujemo z varne ravnine. Sedaj pa imamo priložnost, da s tem filmom o svojem prav prepričamo še tako vnete hribolazce. Chris je mladenič, ki je v eni ponesrečenih plezalnih ekspedicij prerezal vrv, pri tem rešil sebe in sestro, toda pahnil v smrt očeta. Sestra mu očita umor, on pa se poda v izolacijo. Srečata se šele čez nekaj let na Himalaji, kjer se sestra udeležuje reklamne kampanje na K2. Toda ekspedicija pod vodstvom multimilijonarja se hitro ponesreči. Če sem pred kratkim pisala o robinzoniadi na tropskem otoku, bomo jo tokrat podoživeli na nevarni gori K2, nekje deset metrov pod njenim večnim ledom. Tako bodo kopalke zamenjane z bundami, tropska vročina z ubijalskim mrazom ter nevarno morie s sovražnim snegom. Nekaj pa bo ostalo isto: obup preživelih. Toda tokrat ne boste vzdihovali ob dolgočasnih prizorih, ki bi prikazovali boj za obstanek. Tokrat se boste v dogajanje resnično vživeli, čeprav še nikoli niste preplezali hriba, višjega od haloških gričev. Da, morda bi vas plezanje celo zamikalo, če ne bi obstajala matematika, ki kraljuje v gorah: šest reševalcev se poda na strmino, vrneta se dva. Zato pa boste žrtev matematike, ki je značilna za gledanje napetih filmov: v dvorano vas spremlja ena vstopnica, iz nje pride tisoč koščkov. Ne glede na to, ali se bolje počutite na ravnini ali strmini, vam avanture, ki ji boste priča v Vertikali smrti, ne bo žal. No, morda le, če ste se v kratkem imeli namen podati na Triglav ... Nataša Žuran mladino, tega je bilo do sedaj morda nekoliko manj. V okviru oddelka za odrasle - v novi stavbi sta skupno delo začela nekoč samostojna ljudski in študijski oddelek - bomo izpeljali več akcij tudi za širši krog občinstva. Organizirali bomo literarne večere, gostili avtorje različnih knjig, uspešnic, potopisnih zbirk, mlade pesnike in podobno. Ker pa je hiša nova, potrebuje tudi novo celostno podobo. Znak sicer že ima, ampak celostna podoba pomeni nekaj več. stavljal dodaten strokovni izziv. Na novem delovnem mestu ji bodo brez dvoma koristile tudi že številne izkušnje iz dosedanjih projektov, kjer se je že morala dokazovati tudi kot managerka, ko je bilo potrebno nabirati denar in iskati sodelavce. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je trenutno zaposlenih 22 delavcev, kar je absolutno premalo že za dosedanji obseg dela, pa tudi glede na nove prostore (študijske sobe, na primer, ne Tjaša Mrgole Jukic, dipl. sociologinja, nova ravnateljica Knjižnice Ivana Potrca Ptuj. Več želimo v bodoče narediti tudi na publicistični dejavnosti, ne samo v zvezi s hišo, njeno zgodovino, tudi glede možnosti uporabe, ki jih ponuja posameznim kategorijam uporabnikov. V novi knjižnici je tudi lep razstavni prostor, ki kar kliče k aktivnostim. To mi bo še posebni izziv. Polnili ga bomo z lastnimi in gostujočimi razstavami z različno vsebino," je na kratko o viziji svojega dela v novem okolju povedala nova ravnateljica, ki je odločena, da bo še naprej tudi delala v stroki, čeprav jo je novo delovno mesto v glavnem zavezalo k manager-skemu delu. Že aprila jo čaka nadaljevanje projekta Dekleta in šole; vabila je napisalo več mest oziroma muzejev. V knjižnici je oddelek domoznanstva, ki je s svojimi starimi knjigami (v njem je zbrano vse, kar se napiše ali naredi na našem območju) zelo podoben arhivu, kjer je Tjaša Mrgole Jukič delala do sedaj, zato ji bo seveda pred- morejo biti brez nadzorstva). Trenutno kadrovsko zagato rešujejo z osmimi delavci v okviru projekta javnih del in dvema prostovoljkama. Dolgoročno pa se bo seveda moralo nekaj zgoditi, nenormalno preseganje normativov glede na izposojo knjig ne bo moglo iti v nedogled. V petih letih pa bo po prepričanju nove ravnateljice rešen tudi problem financiranja knjižnice kot regijske ustanove. Gre za vprašanje, ki mora biti rešeno na državni ravni v okviru regionalizacije in v tem okviru tudi status takšnih institucij, kot je ptujska knjižnica. Ne glede na trenutno odprta vprašanja pri zagotavljanju deležev za dejavnost knjižnice iz drugih občin na Ptujskem obsega dela ne bodo krčili. Ptujska knjižnica bo ostala informacijski center za najširši možni krog uporabnikov oziroma prebivalcev s Ptujskega in širše. MG TEDNIKOVA KNJIGARNICA Idar phagela i bar -Strah premaga kamen Vse manj je veselja, vse manj je ponosa, ki bi me navdajal ob misli: Slovenka sem. Morebiti tudi zato, ker se mi nikoli nista zdeli pomembni narodnost in verska pripadnost, marve~ sem prepoznavala ljudi po dobrih malih re~eh. Po tistih, ki so dandana{nji zatonile med ekonomsko-politi~no navlako, da se zdi: Tako malo je ljudi, ki znajo in zmorejo gledati s srcem. Kako sicer razumeti nagravžno premetavanje prebežnikov, beguncev, azi-lantov, zasvojenih, drugačnih po naši deželi? Kako razumeti državo, ki licemerno vzdržuje Dom za odstranjevanje tujcev? Kako sprejeti brezbrižnost večine, ko se na veliko razrašča ksenofobija in rasizem, kakor kažejo zadnje jav-nomnenjske raziskave? Ojej, tako na kratko nam je dano tostranstvo, pa se ne zmoremo izkazati bolje od vrtič-karskega plemena, ki svoj vrt ograjuje pred drugimi, drugačnimi, a očitno tudi samo ne ve kaj prida o vrtnarjenju. Stanje, ki deželi vsekakor ni v ponos, bi lahko opravičevali z zdaj že zguljeno frazo o tranziciji. Tudi socialna varnost slovenskega prebivalstva ni zavidanja vredna. Vse več je tistih, ki jim revščina meri vsakdanji korak. Prav zato je nujno razumevanje in spoštovanje vseh, ki jim življenje ne prizanaša! In je čisto vseeno, od kod so, kakšne barve so in kako verujejo! Kajti pomanjkanje ljubezni do drugih vodi k neljubeznivosti do samih sebe. Zatorej vam, spoštovani bralci Tednikove knjigarnice, predstavljam knjigo Le ostanite, Romi gredo!, ki pomaga spoznavati in razumeti drugačne. Saj ravno strah pred neznanim povzroča nestrpnost, zavračanje, preganjanje ... Romi smo ljudje, ki bomo ostale narode na Zemlji vedno spominjali na to, da ni vse materialnost in da se tudi na zemlji da živeti tako, kot bo "življenje" po smrti. To je brez materialnih dobrin, ki so večini ljudi tako pomembne in mislijo, da brez njih ni življenja. Romi smo dokaz, da je to možno. Med nami so razlike in mnogi od nas nikoli nismo živeli pod šotori ali v barakarskih naseljih. Kljub temu pa vsi globoko v sebi nosimo tisti svobodo, ki nam jo je podaril Bog in jo vsi lahko uživamo že tu - na Zemlji. Tako je v svoji knjigi, ki predstavlja kratko zgodovino Ro- mov, njihov položaj v današnji Evropi, zapisal Imer Brizani -Traja. Večji del knjige je namenjen duhovni kulturi Romov, njihovim pravljicam, legendam, bajkam, poeziji. Torej ustvarjalnosti, ki jo stereotipna predstava o Romih pač ne zajema. Imer Brizani Traja se je rodil 8. februarja 1958 v Prištini, kjer je odraščal v šestčlanski družini. Njegov oče je bil Uka Brizani, glasbenik in dirigent orkestra RTV Priština ter trobentač, ki je slovel onkraj meja takratne domovine. Imer Brizani je končal srednjo medicinsko šolo, smer zoboteh-nik. Leta 1980 se je preselil v Ljubljano in nadaljeval študij stomatologije. Življenje posveča jazzu, romski in etno glasbi ter je reden gost glasbenih festivalov. Doslej je s svojim ansamblom posnel pet CD-jev, komponira glasbo za otroke, filmsko glasbo ter piše za gledališče in radio. Minulo leto je opravil sprejemni izpit na muzikologiji Filozofske fakultete v Ljubljani. Avtor na petindevetdestih straneh prikazuje pozitivne strani Romov in njihovega ustvarjalnega življenja, ki temelji na povezanosti z naravo. Knjiga je izšla pri Mohorjevi založbi iz Celovca, uredil jo je Vinko Ošlak. Morda vas bo kitica pesmi Mehmeda Sacipa iz pričujoče knjige zvabila k branju: Idar phagela i bar sovela o chavo ki car telo šerand parno bar ano vilo bari dar sose ... sar ... Strah premaga kamen spi otrok na travi pod glavo ima beli kamen a v srcu velik strah zakaj ... kako ... Liljana Klemenčič PTUJ / BRALNI KROŽKI BEREMO Z MANCO KOSIR Beremo tudi na Ptuju študijski krožki Beremo z Manco Košir, ki delujejo v okviru Andragoškega centra Slovenije po vsej Sloveniji, ponujajo drugačno priložnost branja, druženja in pogovora o prebranem. Od novembra lani deluje bralni krožek v okviru ljudske univerze tudi na Ptuju. Članice krožka razkrivajo svoje najljubše knjige, zbirajo misli o knjigah in branju, se pogovarjajo o knjigah in aktualnih dogodkih. In seveda veliko berejo. Krožki bodo v soboto, 17. februarja, od 10. do 13. ure okupirali veleblagovnico Namo v Ljubljani in se predstavili širši javnosti. V Nami niste sami - knjige so z vami je njihov slogan. S sodobnim medijskim dogodkom se bodo poklonili tudi Prešernu. Javnost želijo opozoriti na pomen neformalnih interesnih skupin, kot so študijski krožki. Skupaj z literarnimi ustvarjalci bodo opozarjali na pomen strpnosti, predvsem pa brali, recitirali, peli in širili bralni virus. V Nami bodo poleg privlačnih knjig literati: Tone Pavček, Neža Maurer, Boris A. Novak, Nina Kokelj, Alojz Ihan, Maja Novak, Jani Virk, Desa Muck, Aleš Debeljak in Janja Vidmar. Upajo, da bodo "okužili" tudi kakšnega nebralca. Pred vhodom Name bodo ob 10. uri nastopili Jerca Mrzel in ŠOU-ov pihalni orkester. Na oddelku s perilom bo ljubezenska poezija, na otroškem bo klovnesa Eva Kaj berejo v ptujskem bralnem krožku? Vabljeni na naslednje srečanje, ki bo 23. februarja ob 10. uri v prostorih Ljudske univerze Ptuj. Brali bodo knjigo aforizmov Preproste resnice Ptujčana Rudija Ringbauerja, ki ga bodo povabili marca. Š. Maurer brala najmlajšim, v kleti vinske pesmi, na športnem oddelku bodo z založbo Beletri-na brali študenti. Maja Kodrič VIDEM / PREMIERA PIKICE IN TONČKA Še ta teden nove predstave Od oktobra je gledališka skupina Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju pridno vadila in se v petek premierno predstavila z igro za mladino, družino in odrasle Ericha Kastnerja in Alojzija Bolharja, Pikica in Tonček. Po premieri v videmski dvorani so v soboto nastopili še v vaškem domu v Pobrežju. Kot je povedala režiserka Marija Černila, bodo zaradi izrednega zanimanja, oba nastopa sta bila namre~ pred nabitima dvoranama, predstavo ponovili {e za O[ Videm in verjetno v nedeljo za {ir{o javnost v Vidmu, pozneje pa bodo do pusta po napornem delu malce po~ivali. V marcu bodo pripravili {e nekaj nastopov. Predstava je primerna za osnovne {ole in kot nala{~ za bližajo~i se osmi marec in materinski dan. Kljub ~asu bolezni, dva igral- ca sta že v postelji, sta prva nastopa ve~ kot uspela, kar je dalo igralcem, režiserki in celotni ekipi dodatno energijo in željo po novih nastopih. Na premierno predstavo in drugo v Pobrežju so prišli gledalci od blizu in dale~ in bili, sode~ po bu~nem aplavzu, nad igro navdušeni. "Pikica in Ton~ek" je lepa, vzgojna igra, ki traja uro in pol. Govori o siromašnem Ton~ku, ki pomaga bolni materi služiti denar s prodajo vezalk po ulicah. Tam se sre~uje z bogato Korenovo deklico Pi- kico, ki jo varuhinja Filomena izrablja za prodajo vijolic. Otroka se spoprijateljita in skupaj razkrijeta grdobije, ki jih po~en-jata Filomena in njen zaro~enec Marko. Pomaga jima tudi kuharica Minka, ki neko no~ ravna kot pravi detektiv in ujame lopova. Vprašanje je, zakaj Piki~ini starši ne vedo, kaj dela njihova h~erka pono~i. So preve~ zaposleni, nimajo ~asa, ali ga porabijo za manj pomembne stvari? Vprašanje so zastavili ~lani igralske skupine v gledališkem listu in ob tem namignili, da se morda ali zagotovo take zgodbe dogajajo tudi med nami. Za celo družino je zgodba igre Pikica in Ton~ek aktualna in pou~na, prav je da si jo ogledajo otroci, o~etje, mame, dedki, babice, vzgojiteljice... V Pikici in Ton~ku nastopajo: Aneja Cafuta, Aleš Rihtari~, Bojan Trafela, Sandra Skuk, An~ka Selak, Manja Vinko, Marjan Per-ger, Goga Benoti~, Matjaž Smi-goc, Anton Sedlašek, Daniel Bedra~, Nina Kmetec, Karin Kenda, Peter Purg, Borut Novak, Janja Roškar, Nina Horvat, Petra Erhati~, Mateja Kirbiš. Sepe-talka je Tamara Črnila, za glasbo in lu~ skrbi Mirko Černila, scena pa je delo režiserke Marije Černila. Igro so ~lani gledališke skupine KD Franceta Prešerna Videm pripravili tudi v po~asti-tev letošnjega kulturnega praznika. J. Bračič HAJDINA / OBISKALI SMO KPD STANETA PETROVIČA Lani številni nastopi sekcij Kulturno-prosvetno društvo Staneta Petroviča s Hajdine je staro že 87 let in ima okrog 65 članov. Drugega februarja so se sestali na občnem zboru, na njem pregledali delo v letu 2000 ter sprejeli načrt dela in finančni načrt za letos. Že drugo leto društvo vodi Srečko Kirbiš. V letu 2000 so v društvu delovale štiri sekcije: dramska, ljudske pevke DU, moški pevski zbor DU in sekcije kurentov. Ve~ina je zastavljene naloge za lansko leto realizirala z nastopi na ob-~inskih prireditvah in na prireditvah zunaj nje. Se boljših rezultatov pa se nadejajo po ustanovitvi ob~inske zveze kulturnih društev, je povedal predsednik KPD Staneta Petrovi~a Hajdina Sre~ko Kirbiš. Dramska sekcije se je lansko leto izkazala s komedijo Gugal-nik, ki jo je na Hajdini in v drugih krajih uprizorila 15 krat. Z njo se je uvrstila tudi na obmo-~jo sre~anje odraslih dramskih skupin, ki je bilo 14. aprila v Lenartu. Igro je režiral Maks Fridl, ki ob~asno pomaga tudi pri pripravah na novo gledališko sezono, ki jo bodo za~eli s skorajšnjo premiero burke Moža je zatajila pod režisersko taktirko Ide Mar-kež. Ljudske pevke, ki jih vodi Marta Sitar, so lansko leto nastopile 16 krat. Pevovodja skupine moških pevcev je Ivan Sitar, lani so imeli 21 nastopov. Organizacijski vodja ljudskih pevk in moških pevcev je Maks Kampl. Člani ekipe igre Pikica in Tonček na zadnji vaji pred premiero. ZG. LOZNICA / NOVA PREMIERA USPESNE VESELOIGRE Dva para se ženita ali gonja za sreio Dramska skupina KUD Alojz Avžner iz Zgornje Ložnice je nekoliko pohitela z letošnjio premiero komedije "Dva para se ženita ali gonja za srečo". Delo je iz češčine 1939. leta prevedel in priredil za naše razmere Janez Oblak. Režija je tudi letos potekala pod taktirko Rozike Ozimič. Prostor dogajanja je bila kot vedno doslej premajhna in pretesna avla zgornjeloniške šole, kamor se je ob premieri nagne- tlo okoli stopetdeset gledalcev, ve~ kot petdeset pa so jih morali odsloviti. Podobna slika je bila tudi naslednji dan na ponovitvi. S premierne predstave "Dva para se ženita" (Foto: VT) TRGOVSKO PODJETJE Miklošičeva i, ptuj d.o.o. gani^^^gj^^^P jgl. 02/ 749 38 40 KtPRlZH Vam nudi: I tiskovine za letne davčne napovedi I druge tiskovine in obrazci za potrebe občanov, gospodinjstev in drugih I pisarniški material in drugo Vse to pa kli~e po ~imprejšnji dograditvi ve~namenskega prostora pri tamkajšnji osnovni šoli, za kar v kraju s krajevnim samoprispevkom že nekaj let skrbno zbirajo denar. že sam za~etek veseloigre je bil po svoje zanimiv. Režiserka je v kratkem uvodu predstavila igro in igralski ansambel, ki že vrsto let pod njeno režisersko taktirko uspešno pripravlja igra veseloigre. "Zaspanca" na odru, to je tudi prvi prizor, sta bila hlapec Bobek in stric Jurij, ki pa sta režiserki odgovarjala vsak po svoje z glasnim smr~anjem. Potem pa je dinami~na in seveda komi~na igra stekla brez zapletov, šepetalki skorajda nista imeli nobenega dela. Kot je v pogovoru po kon~ani igri, to je trenutek, ko si igralci oddahnejo in iz njih pade vsa tista zaskrbljenost, bo ali ne bo šolo vse sre~i, povedala Rozika Ozimi~, letošnja ob~inska nagrajenka na podro~ju ljubiteljske kulturne dejavnosti, prejela je Romihovo plaketo za življenjsko delo, so se za igro pripravljali štiri mesece . Vadili so dvakrat tedensko, zadnji teden pred premiero pa vsak dan. Ker ima ob~instvo ne samo v bistriški ob~ini, temve~ tudi širše, rado komedije Zgornjelo-žni~anov, so prvi datumi gostovanj že bolj ali manj znani. Vida Topolovec ROGOZNICA / KULTURNI PRAZNIK Obnova dvorane -prednostna naloga Kulturno društvo Rogoznica je v počastitev slovenskega kulturnega praznika priredilo bogat šopek besede, pesmi in glasbe. Izjemno lep kulturni program so izvajali: tamburaši PD France Prešeren Videm pri Ptuju, Spominčice ptujske Svobode, učenci osnovne šole Ljudski vrt Ptuj, kvintet Društva upokojencev Rogoznica ter Olga Kostanje-vec in moški pevski zbor Kulturnega društva Rogoznica. Nastopajoči so navdušili udeležence, saj je bilo pravo doživetje prisluhniti vsem nastopajočim, še posebej pa videm-skim tamburašem in ptujskim Spominčicam. Slavnostni govornik, predsednik sveta primestne ~etrti Rogoznica, Marjan Kolaric, je v svojem govoru posebej pohvalil prizadevne ~lane rogozniškega kulturnega društva, ki so pod vodstvom marljivega predsednika Marjana Cajnka vložili mnogo prostovoljnega dela v obnovo kulturnega prostora. Na Rogoznici je leta 1999 ob slovenskem kulturnem prazniku, kulturna prireditev potekala pod naslovom: "Zbudimo se, ozrimo se v naš dom krajanov in v prihodnost naše kulture!" V letih 2000 in 2001 pa kulturna prireditev poteka pod naslovom: "Združimo mo~i za obnovo naše kulturne dvorane!" To je tudi glavna usmeritev vseh prizadevanj rogozniškega kulturnega društva, ki s svojim pridnim delom želi ~imprej ustvariti pogoje za uspešno ljubiteljsko kulturno delo ter za vsebinsko bogatejše kulturno in družabno življenje prebivalcev primestne ~etrti Rogoznica. Javno so se zahvalili Skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, mestni ob~ini Ptuj in primestni ~etrti Rogoznica za doslej vložena denarna sredstva v obnovo kulturnega prostora. Feliks Bagar Srečko Kirbiš, predsednik KPD Staneta Petroviča Hajdina. Foto: MG Sekcija kurentov je pri~ela delati lani na iniciativo Borisa Buslje-te, ki je zelo zaslužen za njen nastanek in prve nastope. žal ga je prezgodnja smrt iztrgala iz njihovih vrst, izgubili so aktivnega ~lana in dobrega prijatelja. Sekcija kurentov nadaljuje delo pod vodstvom Dejana Šlamberger-ja. Skladno z dogovorom, da vsako leto druga kulturna skupina pripravi osrednjo ob~insko slovesnost ob dnevu državnosti, je ta ~ast lani pripadla KPD Staneta Petrovi~a. Sre~ko Kirbiš ni pozabil omeniti tudi dobrega sodelovanja društva s ptujskim Domom upokojencev. Lani so sodelovali na sre~anju varovancev doma s priložnostnim programom, ki so ga sestavljali doma~a pesem obeh pevskih skupin in ske~. Sredstva za delovanje v letu 2000 so v glavnem dobili iz prora~una ob~ine Hajdina v obliki dotacije. Dramska sekcija je nekaj zaslužila z gostovanji, skupini kurentov pa so pomagali tudi sponzorji. Od letos ima društvo tudi peto sekcijo, pod svoje okrilje so sprejeli glasbeno skupino "Mladi Hajdin~a-ni". Posebej pa so se na ob~nem zboru zahvalili za dosedanjo uspešno delo svojemu dolgoletnemu režiserju Maksu Fridlu, ki mu gre velika zasluga, da se je skupina lansko leto uvrstila na podro~no sre~anje odraslih gledaliških skupin. Program dela za letos so skrbno pripravili po mesecih. Posamezne sekcije bodo sodelovale na prireditvah, ki jih bodo organizirali v ob~ini v okviru ZKD Hajdina, v SLKD IO Ptuj in drugi organizatorji, ki jim je blizu ljubiteljsko ustvarjanje v najširšem pomenu besede. Za vse na~rtovane društvene aktivnosti bodo potrebovali milijon 730 tiso~ tolarjev. MG 1 PROGRAM 15.2-1.3. 2001 Obstaja umetnost, ki človekovo ujetost dokumentira, in obstaja umetnost, ki njegovo ječo razstrelil. Elisabeth S. Lukas ■ ■ gledališče ptuj ■ NASLOV URA DATUM VSEBINA TRIKO gostovanje v Kranju 19.30 15., 16., 17., 22. In 23. februar Mále avanture v predstavi za velike ljudi. UUBEZENSKA PISMA gostovanje v Šentjanžu 20.00 1. marec Večrui ljubezen, čeprav samo po pošti. PTUJ / LITERARNI VEČER V DIJAŠKEM DOMU Spodbudna kreativnost mladih V ptujskem dijaškem domu so 6. februarja zvečer pripravili literarni večer, na katerem so svoja prozna dela in pesmi predstavili nekateri gojenci. Posvetili so ga slovenskemu kulturnemu prazniku. Iztočnica večeru so bile besede Borisa A. Novaka: "Umetnost pisanja se začne z užitkom čečkanja." Nastopajoči na literarnem večeru v ptujskem dijaškem domu. Foto: MG PTUJ / POGOVOR Z MLADIMA PLESALCEMA JERNEJEM BRENHOLCEM IN DANIELO PEKIČ Jernej in Daniela ciljata še više Na minulem državnem prvenstvu v standardnih plesih v konkurenci starejših mladincev sta si ptujsko-mariborski plesni par Jernej Brenholc in Daniela Pekič priplesala tretje mesto. To je poleg drugega mesta na neuradnem svetovnem prvenstvu v Angliji, kjer sta bila lani aprila druga, njun doslej največji uspeh. Sta plesalca plesnega kluba Pingi Maribor. Njuna največja želja v novi plesni sezoni je uvrstitev na svetovno prvenstvo, poleg tega pa se čim boljše uvrstiti na članskih tekmah v tujini za amaterje. Po prvem letu sta 147. par na svetovni članski lestvici, rada pa bi bila še boljša. Jernej Brenholc in Daniela Pekič si želita v tem letu priplesati uvrstitev na svetovno prvenstvo. Foto: MG Trenirata šestkrat tedensko v Narodnem domu v Mariboru ali v eni od osnovnih šol. Jernej se na treninge obi~ajno vozi z avtobusom. Pred pomembnejšimi nastopi trenirata tudi ve~krat dnevno. Obiskujeta {portna razreda gimnazije - Jernej na Ptuju, Daniela v II. gimnaziji Maribor. Ker imata oba status športnika, s šolo nimata težav. Plesni par sta že skoraj dve leti; da sta postala par, je Danielina zasluga, saj je Jerneja povabila, da bi se ji pridružil, ko je ostala brez partnerja. Par sta samo na parketu, ne pa tudi zasebno. Oba sta pre-pri~ana, da je tako bolje, ker ko bi se ljubezen nehala, bi verjetno nehala funkcionirati tudi kot plesni par. Ljubezen in partnerstvo pa na plesnih podijih uspeva le redkim, pravita. Jernej in Daniela postaja vse bolj mariborski par, na Ptuju so njuni uspehi bolj ali manj postavljeni v ozadje. Pri izbiri najboljšega športnika v mestni ob~ini Ptuj za lansko leto, na primer, ju niso opazili. V Mariboru je bilo druga~e: 6. februarja sta na prireditvi ob izbiri najboljšega športnika v mestni ob~ini Maribor v lanskem letu prejela pokale za lepe dosežke. Mlada plesalca, ki ob standardnih plešeta tudi latinskoame-riške plese, bi bila zelo vesela, ~e bi s svojimi uspehi uspela navdušiti katerega od sponzorjev, kajti sedaj je vse na starševskih ramenih. Ob~asno sicer dobita kakšno pomo~, to pa je premalo za vse stroške, ki jih imata, od oblek naprej, ki niso poceni. Letno se zavrtita na 30 do 40 tekmah, na nekaterih se pleše tudi ve~ dni skupaj. MG V okviru krožka kreativnega pisanja, ki je ena od mnogih interesnih dejavnosti ptujskega dijaškega doma in ki ga vodita vzgojiteljici mentorici - profesorici Jasmina Ferk in Aljoša Vodnik, so mladi že od novembra ustvarjali prozna besedila, pesmi pa je prispevala Nataša Soštaric, ki je prvo pesem napisala že v osnovni šoli. Za zdaj jih ima že za tri debele zvezke. To je bil prvi takšen ve~er v ptujskem dijaškem domu, ki so ga pripravili s prispevki gojencev. Skozi ta ve~er so, kot so povedali, iskali dragulje njihovih src in duš ter skrite talente. Po tem ve~eru bo svojo ustvarjalnost pokazal še kdo, sta prep-ri~ani tudi mentorici. Mladi se radi odzivajo, le spodbuditi jih je treba. Prispevke z literarnega ve~e-ra, ki so jih o svojih ob~utkih in doživetjih napisali Klavdija Erjavec, Valerija Markovič, Nataša Nežič, Aleksandra Ozmec, Metka Pokrivač in Nataša Soš-tarič, bodo poskušali izdati v literarnem glasilu. Ob~uteno pa so njihova razmišljanja interpretirali Klavdija Erjavec, Valerija Markovič, Aleksandra Ozmec, Lidija Rojko in Aleksandra Stojko. Na kitari jih je spremljal Sašo Ljubec, dijak glasbene šole pri profesorici Jasni Hrženjak. MG PTUJ / LITERARNI VEČER V OZARI Pesmi kot beg pred samoto Literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku so pripravili tudi v ptujskem združenju za kakovost življenja Ozara. Svoj pesniški prvenec s 25 pesmimi pod naslovom Let mojega življenja je ob tej priložnosti predstavila Jasna Vobovnik. Jasna Vobovnik je na prireditvi ob kulturnem prazniku v ptujski Ozari predstavila svoje pesmi. Foto: MG Pesmi, ki so odsev njenega življenja, je tudi sama izredno ob~uteno interpretirala. Prvo pesem z naslovom Zakaj je napisala že v 6. razredu OŠ. V njej je razmišljala o svoji prvi ljubezni. Jasnine pesmi nastajajo, ko je otožna, vase zaprta, ko opazuje naravo, ko ji je dolg~as, pa tudi, ko se veseli. Najpogosteje v njih govori o svoji samoti. Pri izdaji prve pesniške zbirke je Jasni pomagala Ozara Slovenije, nacionalno združenje za kakovost življenja - enota Ptuj. Izšla je v nakladi 50 izvodov, ve~ino pa je Jasna podelila udeležencem literarnega ve~era, da "se bodo še sami sprehodili skozi njeno življenje". MG PERUTNINI O T I Č E K Piscančje prsi z ananasom na kitajski način Sestavine za 4 osebe: Piščančje prsi brez kosti Ananas iz konzerve Suho belo vino Olje 800 g Goveja juha 1 kocka 250 g Jabolčni kis ali limonin sok 3 žličke 2 del Sladkor 1 žUčka 0,5 dd Sojina ali worchesterska omaka, moka, sol prsi odstranimo kožo, operemo, obrišemo, narežemo na kose ali kocke enake slikosti, povaljamo v moki in na malo vročega olja hitro popečemo. Solimo po Priprava: velikosti, _ , - - _ okusu in prilijemo 1 del ananasovega soka iz konzerve, 2 žlici soka limone ali kisa in vina, dodamo zdrobljeno jušno kocko, nekaj kapelj worchesterske ali sojine omake, dobro premešamo in pokrito dušimo na slabem ognju od 10 do 15 minut. Od časa do časa meso premešamo, da se dobro prepoji z omako. Dobro odcejen ananas narežemo, damo v kozico, potresemo z žličko sladkorja in pokapamio z 2 žličkama kisa ali soka limone. Na močnem ognju malo popečemo in dodamo mesu. Še kakšnih 5 minut pustimo rahlo vreti. Ponudimo takoj, v segreti skledi. Jed je dobra, samo če je vroča! Zraven ponudimo riž z maslom in peteršiljem ali krompirjev pire s sladko smetano. Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si Stoletje dobrih okusov m Perutnina Ptuj SELA / 52. OBČNI ZBOR PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA Po 42 letih nov prapor Prvo soboto v februarju so imeli člani PGD Sela 52. občni zbor. Na slovesnosti so se jim pridružili številni gostje iz sosednjih društev, župan občine Videm Franc Kirbiš, predsednik gasilske zveze Videm mag. Janez Merc, svetniki občine Videm in drugi. Poleg ocene dela in načrtov za prihodnje je bila največja pozornost namenjena razvitju novega gasilskega prapora. Nanj so pripeli 35 trakov in ga okrasili s 121 žebljički. PGD Sela se ponaša z aktivnim delom. Imajo 80 članic in članov, od tega jih je okoli 50 aktivnih. Z izkušnjami jim pomaga 12 veteranov, novo gasilsko znanje pa si pridobva 20 pionirjev. Aktivnosti društva segajo na več področij: operativno, družabno, kulturno, izobraževalno in tekmovalno. V letu 2000 so gasili dva požara na prometnih sredstvih, sodelovali so tudi pri gašenju dveh travniških požarov ter pri čiščenju onesnaže- nega vodnega zajetja v Doleni. Poleg tega so dovažali pito vodo z gasilsko cisterno in je v sušnih mesecih prepeljali okoli 260 tisoč litrov ter prevozili 1650 kilometrov. V Zg. Pristavi so črpali vodo iz poplavljene stanovanjske hiše in še bi lahko naštevali njihove akcije. Ponosni so na svoje tekmovalne desetine, ki so se udeležile občinskega tekmovanja v Vidmu in nastopile v kategorijah od najmlajših gasilcev do veteranov. Posebej so se izkazali pi- Gasilci iz Sel so ponosni no nov prapor, ki so ga razvili (z leve) predsednik Stanko Potočnik, zastavonoša Džuro Palijan in poveljnik Anton Mohorko DESTRNIK / 20. OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA Društvo združuje ie 117 ~lanov Na Destrniku so se minulo soboto na jubilejnem, 20. občnem zboru zbrali člani tamkajšnjega turističnega društva. Po pregledu dela v minulem letu, ki je bilo za društvo uspešno, saj so dobili nov turistični dom in sekciji ljudskih pevk in korantov, so si postavili nekaj smelih načrtov za naprej. Leto 2000 je bilo za destrniš-ke turistične delavce predvsem delavno, a ne le zaradi številnih prireditev, za katere je bilo potrebno pripraviti kosila in speči tradicionalne gibanice, pač pa tudi zaradi priprav na odprtje preurejenih prostorov turističnega doma. Člani društva so vanj vložili blizu 4 tisoč ur prostovoljnega dela, samo Franc Fridl 700. Ob tem so lani prvič poskrbeli za povorko ob kmečkem prazniku z več kot 300 nastopajočimi, bili pa so tudi nepogrešljiv del številnih bolj in manj odmevnih prireditev v kraju in občini. Z ustanovitvijo sekcije Koranti je TD Destrnik bolj znano tudi po Sloveniji, saj so koranti lansko zimo poskrbeli za prve predstavitve po slovenskih krajih, skupaj z ljudskimi pevkami pa so gostovali na Bledu. Destrniški turistični delavci so v soboto sklenili, da poiščejo zaščitni znak za društvo, z napisi označijo turistični dom in sejno sobo opremijo s sliko kakšnega kmečkega opravila, ki naj bi jo naslikal Srečko Arnuš. Med prireditvami v letu 2001 bosta odmevnejši dve: tradici- Na jubilejnem občnem zboru TD Destrnik so zapele pevke lani ustanovljene sekcije ljudskih pevk onalni blagoslov konjev konec aprila in 20. kmečki praznik meseca avgusta. Slednji, s prikazom starih običajev, obrti in kmečkih opravil, naj bi letos, ko praznujejo 20-letnico delovanja društva na Destniku, naj bi trajal kar teden dni. Sobotni občni zbor, ki sta se ga udeležila tudi župan in poslanec državnega zbora Franc Puk-šič ter predsednik Medobčinske turistične zveze in predstavnik Turistične zveze Slovenije Ptuj Albin Pišek, pa je bil tudi priložnost, kjer so v svoje vrste sprejeli 14 novih članov, tako da jih društvo šteje že 117, najzaslužnejšim v minulih letih pa podelili priznanja in zahvale. Častni bronasti znak Turistične zveze Slovenije je letos prejel Marjan Zelenik za pomoč pri uspešnem razvoju turizma v Sloveniji. Priznanja TD za dolgoletno in požrtvovalno delo so prejeli: Alojzija Perkovic, Zofka Fras, Marija Fridl, Terezija Brun-cic, Franc Fridl, Srecko Košar, Sandra Žvajnkard, Alenka Gregorec, Nataša Žižek in Ivan Zorec; priznanja za 20 let zvestobe društvu: Gera Polic, Dušan Simonic, Angela Majeric, Feliks Majeric, Franc Murko st., Alojzija Hauptman, Janez Žampa, Marija Žanpa, Marjan Zelenik, Otmar Simonic, Janez Fridl ter zahvale TD De-strnik: Franc Pucko, Otmar Arnuš, Franc Hameršak in Milan Zelenik. ak onirji, člani A in člani B ter veterani, ki so osvojili prva mesta. Najpomembnejša v lanskem letu so bila tekmovanje za pokal Gasilske zveze Slovenije, ki so potekala po vsej Sloveniji. V moški konkurenci je njihova desetina zasedla 7. mesto, kar je v tekmovanju z najboljšimi slovenskimi desetinami velik uspeh. Nastopili so še na številnih drugih tekmovanjih in povsod dosegli odlične rezultate. V mesecu varstva pred požarom so se udeležili skupne vaje gasilske zveze Videm v Žetalah, aktivni pa so bili tudi na izobraževalnem področju. Med drugim so se trije člani izobraževali na Igu in se usposobili za uporabo dihalnega aparata. Osrednja pozornost je, kot že omenjeno, veljala razvitju novega gasilskega prapora, prvega po 42. letih. Ob tem so se zahvalili številnim organizacijam in posameznikom, ki so prispevali sredstva za nakup trakov in žebljičkov ali kako drugače pomagali pri nabavi in razvitju prapora ter pri delu društva. J. Bračič HAJDINA / STARI OBIČAJI NA VASI Ob lušienju buinii Društvo žena in deklet občine Hajdina si je v svoj program aktivnosti zadalo tudi obuditev starih običajev na vasi. Po jesenskem kožuhanju koruze so v januarju pripravile "ko-šicnbal" - luščenje bučnic. Da ljudje radi obujajo spomine na dneve svoje mladosti in da tudi mlade seznanijo s starimi običaji, se je vabilu odzvalo veliko ljudi. Ob luščenju so zapeli vaški pevci, na svojem potovanju so zbrane obiskali trije kralji, fantje treh vasi in ljudske pevke iz Skorbe z "Marijo Svečensko". Ko je bilo delo končano, pa še še peričkanje in južina. Seveda ni šlo brez godcev, ki so se pridružili pozneje. Ob plesu, petju in smehom so vsi preživeli lep zimski večer. Frančka Cartl Pevke iz Skorbe so prišle pet za Marijo Svečensko. Foto: S. Brodnjak ... PA BREZ ZAMERE Ob kulturnem prazniku ALI ZAKAJ JE FRANCE PREŠEREN SLOVENSKI MICHAEL JORDAN Kaj imata skupnega France Prešeren, nas največji, najboljši poet, eden najve~jih sinov kranjske matere, skratka, kot smo pred nekaj časa že ugotovili, edina prava slovenska pop zvezda, in, na drugi strani, Olimpija? Uh, več, kot si mislite! Mnogo več, kot si mislite! Pravzaprav verjetno sploh ne najdete povezave. Uf, to pa nima nobenega smisla! No way! Takoj na začetku si morate razjasniti, da tukaj ne gre za fuzbalski klub Olimpija, ampak za košarkarski klub Olimpija. Zakaj pa je zdaj to pomembno? Heh, to je zelo pomembno, pravzaprav je to dejstvo ključnega pomena. Takoj vam bo postalo jasno. Predstavljajte si, da na televiziji spremljate tekmo Olimpije v Evroligi. Ali, še bolje, predstavljajte si, da spremljate tekmo Olimpije v Evroligi prejšnji četrtek. Kaj je že bil prejšnji četrtek?... Ja, točno, to je bil državni kulturni praznik, 8. februar, ko, če ste slučajno padli z neba in vas je treba na to dejstvo opomniti, celotni po-dalpski narod praznuje smrt svojega največjega pesnika (heh!), zgoraj omenjenega F. Prešerna. Okej, torej spremljate tekmo Olimpije. Proti komu so dečki igrali, pravzaprav niti ni tako pomembno, ampak zgolj v poduk nevednim navedimo, da je to bil grški Paok. Torej, gledate tekmo. Za koga navijate? Jasno, za Olimpijo. Zakaj? Seveda, normalno je, da navijam za Olimpijo, če pa je to slovenski klub, ne? Smešno! To je pa ja samoumevno! Opa! Samo počasi, heh. Ali ste se kdaj vprašali, če bi z enako mero navdušenja bodrili fuzbalsko Olimpijo, ko bi igrala proti, hm, recimo Anderlechtu? Ali pa proti Espanio-lu? Ali pa proti kateremu drugemu tujemu klubu, saj vseeno kateremu. No, predstavljajte si, da gledate tekmo Olimpijinih fuzbalerjev proti kakšnemu tujemu klubu. Vidite? Ni popolnoma isto, ne? Ne prevevajo vas ravno isti občutki kot pri basketu, kajne? Ce že tekme ne gledate zgolj s stališča neprizadetega opazovalca, pa vsaj ne navijate tako brezglavo in srčno za Olimpijo kot pa pri košarki. Fuzbal ni isto kot basket. V fuzbalu je publika razporejena bolj regionalno, bolj razdrobljeno, heh, bolj slovensko. Ce si Štajerc, navijaš za Maribor, Primorci imajo Primorje in Tabor, Velenje ima Rudar, Prekmurci Muro in tako dalje, vsaka regija ima svojega aduta. V fuzbalu pa ja ne bom navijal za žabarje, ne? E, vidite, pri basketu pa je stvar popolnoma drugačna. Ce pri fuzbalu skoraj nikomur izven prestolnice (razen morda redkim izjemam) niti na pamet ne pade, da bi navijal za žabarje, je pri basketu slika čisto druga. Za Olimpijo navija praktično cela Slovenija. Razen morda najbolj zagrizenih privržencev novomeške Krke, ki pa so v omembe nevredni manjšini. Ja, v basketu smo vsi za Olimpijo. Kadar igra Olimpija, je vesoljna Slovenija združena, enotna, heh. Vsi za Olimpijo, Olimpija za vse. Košarkarska Olimpija je integracijski element Slovencev. Tako kot Triglav. Hej, tako kot Prešeren! Ja, prav imate, tudi ko gre za Prešerna, je podalp-ski narod na isti strani. Tudi Prešeren je integracijski element Slovencev. Ce bi v četrtek proti Grkom igral Prešeren, bi gotovo navijali zanj, ne? In to ne samo vi, ampak vsi, tudi tista omembe nevredna manjšina Kr-kinih navijačev. Ja, vsi smo Prešernovi feni. Tako kot Olimpijini. In oba v vas prebudita neko zavednost, pripadnost narodu, ali pa, če že to ne, neko čustvo, ki bi ga pogojno lahko imenovali patriotizem. Heh, kar ni uspelo razno raznim politikom, uspeva Prešernu in Olimpiji. Z obema se na nek način identificirate, ne? Vidite sedaj podobnost? Gremo dalje. Olimpijini igralci so zvezde. Po vsej Sloveniji jih prepozna vsak mulc in skoraj vsak odrasel človek. Hej, ali nismo že pred nekaj časa rekli, da je tudi Prešeren zvezda? Ja, točno, tudi Prešeren je zvezda. Pop zvezda. Hit. Uh, in to celo še zdaj, več kot sto petdeset let po smrti! Zdi se, da je tip vedno bolj popularen, vedno bolj je in. Heh, kot staro vino, ne? Tip je preživel vse družbene ureditve ter sisteme in kot kaže, se je samo še bolj populariziral. Tudi Olimpija je preživela; sicer mnogo manj sistemov kot France, pa vendar. In tako kot Prešeren je tudi Olimpija oziroma njen poveljnik, Zmago Sagadin, mož z vizijo. Mož z nalogo. Man with a mission, uh. Lahko bi celo bolje rekli, da je Sagadin za Olimpijo to, kar je bil Matija Cop za Prešerna. Tako kot je šlo s Prešernom po Copovi smrti večinoma le še navzdol, si verjetno ne morete predstavljati, ali pa to storite le stežka, kaj bi bilo z Olimpijo, če bi se Sagadin recimo utopil. Eee, rahla kriza, ne? Po drugi strani pa, kot smo že omenili, se Prešernu rejtingi zvišujejo tako rekoč vsako leto, in to celo več kot sto petdeset let po smrti. Lahko rečemo, da njegova kariera še kar traja in traja. Kateri košarkar je imel tako dolgo kariero? Nobeden, saj so basket izumil šele konec devetnajstega stoletja. Okej, vprašajmo drugače: ali ima kateri košarkar šanse, da njegova kariera traja sto petdeset let? Ja, ima. Odgovor se ponuja sam po sebi: Michael Jordan - človek, ki je spremenil igro, ki jo je dvignil deset nivojev višje, človek najmanj sto petdeset let pred svojim časom. Clovek, ki je letel že takrat, ko so vsi ostali za to še potrebovali boeing 747. Tip iz prihodnosti. Tako kot Prešeren. Hej, Prešeren Slovencem ni samo pokazal prednosti domačega terena, tip je prednost domačega terena izumil. In odšel z zmago na domačem terenu. In to s stoprocentnim metom iz igre. Gregor Alič ZETALE / SLOVESNOST OB KULTURNEM PRAZNIKU PrvU v novi šoli Med številnimi slovesnostmi na predveier slovenskega kulturnega praznika je bila tudi tista v obiini Žetale, župan Anton Butolen: "Med uspehi občine ni oživljenega kulturnega dogajanja!" završki pesnik ter podžupan Peter Vesenjak s priložnostno pesmijo Po kostanje grem v Zetale. J. Bračič Prvič so se lahko ob velikem kulturnem dogodku zbrali v avli nove šole. Nova, lepa in sodobna šola si zasluži tak kulturni dogodek, je poudarila ravnateljica Marija Krušič. Župan Anton Butolen je v govoru številnim udeležencem proslave med drugim dejal, da je občina Žetale v dveh letih obstoja dosegla velike uspehe, med njimi pa ni ponovno oživljenega nekoč bogatega kulturnega dogajanja. Za prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku tako niso mogli vzpodbuditi nekdanjih pevk in pevcev ali najti dovolj "korajžnega" domačega godca. Tako župan kot drugi udeleženci prireditve upajo, da bo že ob letu, torej ob prihodnjem kulturnem prazniku, bolje. Svetla izjema domačih nekoč zelo aktivnih kulturnikov je bil Jože Krivec, član nekdanje dramske skupine in tajnik občine, ki je recitiral Prešernovo pesem. S Prešernovim opusom so se predstavili tudi učenci osnovne šole Žetale, kulturni večer pa so popestrili člani noneta Območne obrtne zbornice Ptuj, ljudski godci iz Zavrča in PTUJSKA GORA / V PALETI NA OGLED PUSTNE MASKE Pustni ias slikarke Veronike Rakuš V galeriji Paleta na Ptujski gori bodo jutri odprli razstavo likovnih del Veronike Rakuš pod skupnim naslovom "Pustni čas". Jutri bo na ogled od 14. do 18. ure, v soboto pa od 10 do 12. ure in od 14. do 18. ure ali po predhodnem naročilu na telefonski številki 02 794 - 31 41. Razstava s pustno motiviko je v galeriji Paleta, kjer prodajajo ročno-oblikovane izdelke iz keramike, svile, stekla, izdelke domače in umetne obrti ter spominke, že tradicija ob pustnem času. Avtorica Veronika Rakuš bo na ogled postavila le del svojega pustnega opusa, ki obsega že čez sto del. Osrednji pustni lik pa je zanjo še zmeraj kurent, ki s svojo demonskonstjo vedno znova preseneča. Razstava bo na ogled do 27. februarja. MG Ena od pustnih podob slikarke Veronike Rakuš PTUJ / VRATA ODPIRA NOVA PTUJSKA GALERIJA Tenzor za p^tujsko kulturo V novi galeriji podjetja Tenzor na Mariborski cesti 13 na Ptuju, galerijo bodo sicer uradno odprli aprila, ko se bo v njej predstavil eden od znanih slovenskih slikarjev, 9. februarja pripravili literarni večer, posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku. Ob tej priložnosti so javnosti tudi predstavili prvo izdajo Prešernovega krsta pri Savici iz leta 1836, ki so ga kupili na javni državi v okviru knjižnega sejma. Na Ptuju sicer obstaja še en izvod, ki ga hranijo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, vendar ta ni na ogled javnosti. V galeriji Tenzor bo na ogled stalno. V skrbno izbranem kulturnem programu so nastopili absolventa glasbe na Pedagoški fakulteti v Mariboru Sašo Sonc, saksofon in Branko Rožman, harmonika, Nina Jerman, ab-svolventka filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter Goran Forbici, absolvent filozofije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot je na literarnem večeru povedal direktor podjetja Tenzor Miran Senčar bodo tudi v bodoče iskali redkosti iz slovenske kulturne zgodovine ter jih postavili na ogled ptujski in drugi javnosti. S tem se bodo aktivno vključevali v kulturna dogajanja na Ptujskem in širše. Letos bodo organizirali tudi jesensko likovno kolonijo Poetovio, ki jo je mesto nekoč že imelo, a je žal propadla. Pričakujejo, da bodo njihovim zgledom sledila tudi druga ptujska podjetja, in s tem doka- zala, da se podjetništvo lahko v kulturna dogajanja vključuje tudi z organizacijo kulturnih prireditev, ne samo s sponzor-skimi sredstvi. Podjetje Tenzor bo letos uredilo tudi sodobni gostinski lokal v središču Ptuja. MG Miran Senčar ob prebiranju prve izdaje Prešernovega krsta pri Savici. Foto: MG PTUJ / OSREDNJA PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU Odliien kulturni dogodek TUdi letošnja osrednja slovesnost, ki so jo v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravili v mestni ob~ini Ptuj v ~etrtek, 8. februarja, v dvorani Narodnega doma, ni bila po naklju~ju dobro obiskana. Nekaj posebnega je bila tako zaradi nevsakdanje scene, ki jo je s svojimi deli prijetno zapolnil akademski slikar Tomaž Plavec, kot zaradi svoje vsebine, ki so jo s pesmijo obogatili člani komornega moškega pevskega zbora Ptuj, plesna skupina Gea DPD Svobode Ptuj in trio flavt ter ne nazadnje tudi zaradi kulturi predanega občinstva. Slavnostni nagovor je imel novi ravnatelj Pokrajinskega muzeja na Ptuju Aleš Arih, program pa je povezovala Nataša Petrovič. Slavnostni govornik Aleš Arih je razmišljal o vlogi kulture nekoč in danes, o odnosu današnje družbe do kulture ter pri tem opozoril na Ptuj, ki zahteva kot kulturno-zgodovinsko mesto velik poudarek in posebno odgovornost. Za uspešno delo na področju ljubiteljske kulture je predsednik Zveze kulturnih društev Ptuj Franc Lačen izročil 14 priznanj. Prejeli so jih Branko Gorjup iz DPD Svoboda Ptuj, Irena Ilešič in Valerija Ilešič iz KUD Vitomarci, Ivan Merc in Marija Siker iz mešanega pevskega zbora Društva upokojencev DPD Svoboda Ptuj, Franc Repec in Anton Repec iz moškega zbora PGD Hajdoše, Andrej Novak iz Komornega moškega zbora Ptuj, Jože Ilec iz Kulturnega društva Grajena, Martin Strafela in Janez Ku-kovec iz KD Alojza Štrafela Markovci, Pihalni orkester Podlehnik, literarna sekcija KPD Stoperce in Katica Mez-narič iz KPD Frančka Kozela iz Cirkulan. Zveza kulturnih društev Ptuj pa je letos prvič podelila tudi plaketo; prejela jo je Ivanka Galun, ki se že več kot 20 let uvarja z ljubiteljsko kulturo v različnih sekcijah kulturno-prosvetnega društva Stoperce, že več kot 30 let se ustvarja tudi z barvami in čopičem, svojim slikam pa pridružuje še pesmi, ki jih je nekatere tudi uglasbila. Prvič so bila letos podeljena tudi priznanja sveta ptujske območne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki jih je izročila predsednica sveta izpostave Lidija Majnik. To priznanje sta prejeli učiteljica glasbe Magda Damiš za življenjsko delo na področju otroškega in mladinskega zbo-rovodstva ter Mira Mijačevič za mentorsko in organizacijsko delo ter odlične ustvarjalne dosežke na področju sodobnega plesa. Magda Damiš je glasbeno vzgojo poučevala na različnih šolah, ob rednem delu pa je vodila tudi otroške in mladinske zbore. Do danes je s svojimi zbori kar 33 let nastopala na revijah otroških in mladinskih zborov. V svojih programih je posegala tudi po težjih skladbah, pri katerih je z dobro tehniko in interpretacijo dosegla bistvo pesmi. Njeni zbori so od nekdaj sodili med najboljše na ptujskem območju, pa tudi med boljše zbore na območju Lenarta, Ormoža in Slovenske Bistrice. Mira Mijačevič pa je s svojimi koreografijami, delavnicami in seminarji za mentorje opazno prispevala k razvoju sodobnega plesa v Sloveniji. Sodelovala je pri nastajanju mnogih predstav na ljubiteljskih in profesional- nih odrih v Ptuju, Mariboru, Ljubljani, Italiji in Avstriji. Njene plesne skupine in predstave so bile skoraj vsako leto na državnih srečanjih deležne visokih ocen strokovnjakov in publike. V organizacijskem smislu je najzaslužnejša za ohranitev in visoko strokovno mentorsko raven klasičnega baleta na Ptuju. Je tudi dobitnica najvišjega državnega priznanja za področje sodobnega plesa plakete Mete Vidmar. Najvišja občinska priznanja na področju kulture - tri ol-jenke in veliko oljenko - pa je nagrajencem tudi letos izročil župan mestne občine Miroslav Luci. Oljenko so prejeli Kulturno društvo Grajena ob 50-letnici delovanja na kulturnem področju, avtorja odmevne razstave V tvari pesnik Aleš Steger in slikar Dušan Fišer ter Kristina Samperl Purg, ki je kot umetnostna zgodovinarka prisotna v ptujskem kulturnem življenju že četrt stoletja. Kulturno društvo Grajena je bilo ustanovljeno leta 1948, ko je pričela delati dramska skupina. Odtlej je društvo aktivno delovalo in se udeleževalo vseh krajevnih in kulturnih prireditev. Gledališka skupina je v 50 letih delovanja uprizorila 30 premier, med katerimi so tudi krstne izvedbe v slovenskem prostoru. Sekcija je nastopila doma in na gostovanjih, med najodmevnejše uprizoritve pa sodijo Sosedov sin, Spomenik pri Hrastovcu, Stvar Jurija Traj-basa, Krefli, Moj ata socialistični kulak, Deseti brat in Kralj na Betajnovi. Poleg gledališke skupine v društvu deluje tudi moški pevski zbor, ki poje že 26 let, nekaj let je bil aktiven tudi ženski pevski zbor. V okviru društva je delovala tudi ljudska knjižnica, ki je izpolnjevala potrebe krajanov po dostopnem le- Veliko oljenko je župan Miroslav Luci izročil dr. Marjeti Ciglenečki Arhivskega vodnika. Vse to je vzpodbudilo tri velike in odmevne razstave, ki jih je postavila kot avtorica ali soavtorica: 600 let upravne in ustavne zgodovine mesta Ptuj - projekt, ki je bil postavljen leta 1976; leta 1987 je bila oblikovana razstava Zakladi, pričevanja Ormoža in Ptuja, projekt, ki je bil skupno delo arhiva in ptujskega muzeja, Kristina Šamperl Purg pa je bila nosilka arhivskega dela, ter leta 1999 postavljen projekt Janez Puh/Johann Puch - človek, ki je svet obrnil na glavo, s katerim je javnosti predstavila izumitelja in edinstvenega človeka. Ob omenjenih razstavah je sodelovala v vrsti promocijskih dejavnosti, kvalitetnih katalogov, predstavitve pa so zajemale medije v najširšem smislu. Veliko dela je vložila v študije, ki so izšle kot samostojne publikacije ob različnih razstavah in drugih priložnostih, v urejanje ptujskih zbornikov in sodelovanje pri ormoških zbornikih, v številne objave v Tedniku, Kroniki, Arhivih in drugod. Ptujsko kulturno življenje je zaznamovala tudi kot članica izvršnega sveta občine Ptuj, odgovorna za kulturo, šolstvo in šport, ter kot vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti. Veliko oljenko pa je za izjemne zasluge na področju kulturne oziroma muzejske dejavnosti, s katerimi predstavlja mestno ob- Lidija Majnik je plaketo izročila Olgi Damiš Ob 50-letnici je oljenko prejelo Kulturno društvo Grajena Kristini Šamperl Purg je oljenko izročil župan Miroslav Luci Oljenko sta prejela tudi slikar Dušan Fišer in pesnik Aleš Šte-ger Plesna skupina Gea; sceno bogatijo dela Tomaža Plavca. Foto: M. Ozmec poslovju, od leta 1993 dalje pa je njen knjižni fond na OŠ Grajena. Slikar Dušan Fišer in pesnik Aleš Steger sta mlada avtorja uspešne razstave V tvari, ki je bila na ogled lansko jesen v Pokrajinskem muzeju na Ptuju. Oba sta se sicer že predstavila slovenski javnosti s samostojnimi projekti: Fišer z razstavami v Kopru, Ljubljani in Mariboru ter kot mentor mlajšim in ljubiteljskim likovnim usvarjalcem, Šteger pa s samostojnima pesniškima zbirkama Šahovnice ur in Kašmir ter s potopisom Včasih je januar sredi poletja, pa tudi kot soustanovitelj založbe Balerina, soavtor njenih projektov in urednik časopisa Tribuna. V skupnem prijektu V tvari sta soavtorja prehodila kraje svoje otroštva - Haloze, Slovenske gorice in Ptuj. V likovnem in pesniškem jeziku sta potovala po prostranstvih osebnih spominov, se zamislila nad izgineva-jočim in hitro spreminjajočim se ruralnim življenjem v Ptuju in okolici in iskala stalnice in spremenljivke krajev. Avtorja razstave, ki je bila postavljena posebej za razstavišče ptujskega muzeja, sta v skupnem projektu poskušala vzpostaviti dialog med staro in novo umetnostjo, s čimer se je ptujski muzej postavil ob bok najuglednejšim galerijam pri nas, ki soočajo renomirane avtorje iz preteklosti z enako močnimi sodobnimi avtorji. Kristina Samperl Purg je kot zgodovinarka in umetnostna zgodovinarka prisotna v ptujskem kulturnem življenjku že 25 let. Pri svojem delu v Zgodovinskem arhivu Ptuj se je strokovno usmerila v urejanje arhivskega fonda in raziskovanju obdobja srednjega veka, sodelovala pa je tudi pri nastanku čino Ptuj v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru, letos prejela dr. Marjeta Ciglene-čki, ki si je izbrala svojo veliko ljubezen umetnostno zgodovino za svoje poklicno življenje, ta pa ji je življenje zapolnila tako, kot je dano le redkim. Za udejanjanje svoje kariere si je izbrala Ptuj, zato velik del njene ljubezni do zgodovine in umetnosti pripada temu zgodovinskemu mestu. Kot rojena Ljubljančanka, hči učiteljske in literarne družine, je leta 1978 začela svojo poklicno pot kot pedagoginja v ptujskem muzeju. Stiki z zbirkami in eksponati so mladi umetnostni zgodovinarki ponujali vsestranski pogled v muzejsko delo in kmalu so jih zaupali vlogo kustosinje za kulturno zgodovino. To nalogo je z vso predanostjo in velikim strokovnim znanjem opravljala 20 let. Njeno delo obsega 280 bibliografskih enot in obsega znanstvene, strokovne in poljudne članke, sestavke v enciklopedijah, recenzije, spremne besede, monografije, razstavne kataloge. Leta 1993 je sprejela predavateljsko mesto na pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer je docentka in nosilka predmeta zgodovina umetnosti. Svojo znanstveno in strokovno delo je leta 1998 zaokrožila z doktorsko disertacijo z naslovom Oprema gradov na slovenskem Štajerskem, s katero se je uvrstila med najvidnejše poznavalce grajske opreme pri nas. V strokovnih krogih jo poznajo kot izredno muzealko in strokovnjakinjo, ki z osebno angažiranostjo ustvarja in soustvarja odlične razstave, kataloge, članke, pripravlja strokovna srečanja. Je pobudnica in soavtorica vodnika po Ptuju, ki mu je posvetila tudi eminentno monografijo Najlepši pa je zame Ptuj. Ptujčani jo cenimo tudi zaradi strokovnih objav in člankov v časopisih, tudi v Tedniku, v katerih zna umetnost približati tudi najširšemu krogu bralcev. Je odlična organizatorka, zato so ji bili zaupani tudi zahtevni projekti. Eden od njih je edinstvena zbirka tapiserij ptujskega muzeja, ki je po njeni zaslugi bogatejša za nekatere baročne tapiserije, tapiserije Franceta Miheliča in Etelke Topolko. Skupaj s sodelavci je ustanovila muzejsko restavratorsko delavnico za tekstil. Vodila je raziskovalni in razstavni projekt Turkerije na ptujskem gradu, za katerega je leta 1993 prejela Valvasorjevo priznanje in oljenko mestne občine Ptuj. V zadnjem obdobju, ko je prevzela tudi vodenje ptujskega muzeja, je poskrbela tudi za ureditev zbirke orožja, veliko pa je prispevala tudi k obogatitvi muzeja likovne dediščine, saj je več tisoč Miheličevih grafik in risb, ki so jih dediči podarili muzeju, uvrstila v samostojni grafični kabinet, poimenovan po avtorju. Bogat kulturni program so med dogajanjem na sceni prispevali pevci komornega moškega pevskega zbora pod vodstvom Franca Lačna, ki so se predstavili s povsem novim repertoarjem, v katerem so izključno dela sodobnih slovenskih avtorjev, s sodobnim plesom in gibom se je predstavila plesna družina GEA Delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj, ki jo vodi Majda Fridl, ob koncu pa je zaigral še trio flat študentk ljubljanske in graške akademije za glasbo Klavdije Feguš, Asje Grauf in Simone Vake. Skratka, praznični večer je obogatil zares odličen in resnično kulturni dogodek. M. Ozmec ORMOŽ / OB KULTURNEM PRAZNIKU Priznanja kulturnim delavcem Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Ormožu v svečanem vzdušju tamkajšnjega gradu in ob kulturnem programu sestric Orešnik podelili priznanja s področja kulture za leto 2000. Najvišje občinsko priznanje — plaketo Ksavra Meška za življenjsko delo na področju likovne dejavnosti - je prejel Bojan Oberčkal. Zlati znački Ksavra Meška za dolgoletno delovanje v ljubiteljski kulturi sta prejeli Anica Ratek in Anica Pevec. Srebrne značke Ksavra Meška pa so prejeli: Leon Lah za uspešno strokovno delo na ljubiteljskem glasbenem področju, Nevenka Jambriško za večletno uspešno vodenje plesne skupine na O[ Kog, Nada Novak za večletno uspešno vodenje lutkovne skupine na O[ Ormož in Stanko Kukovec za večletno vodenje kulturnega društva in folklorne skupine v Podgorcih. Po podelitvi priznanj so se nagrajenci pomudili še na sprejemu, ki ga je pripravil ormoški župan Vili Trofenik. Sledila je osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku, ki sta jo skupaj pripravili Občina Ormož in kulturno društvo Simona Gregorčiča Velika Nedelja. Nastopili so dramska skupina KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja, folklorna skupina KD Alojza Žurana Podgorci, Pevsko društvo Ivanjkovci in Glasbena šola Ormož. Kot je običaj, je bila tudi tokrat dvorana v ormoškem domu kulture nabito polna. viki klemenčič ivanuša Dobitniki priznanj (od leve) Stanko Kukovec, Nada Novak, Nevenka Jambriško, Leon Lah, Anica Ratek, Anica Pevec in Bojan Oberčkal v družbi z županom Vilijem Trofenikom. Foto Hozyan CVETKOVCI, LOPERSICE / Z GASILSKIH OBČNIH ZBOROV Gasilci ocenjujejo delo Iz Prostovoljnega gasilskega društva Cvetkovci so sporočili, da so imeli nedavno 78. redni občni zbor društva. Potekal je v dvorani gasilskega doma, prisotnih pa je bilo 43 članov, 11 članic, 21 pionirjev in mladine ter 11 novih članov in 20 gostov. V društvo so sprejeli kar 11 novih članov in 6 novih operativnih članov, ki so bili sprejeti s svečano zaprisego, s krstom in po pravilih gasilske službe. Ob 80-letnici novo vozilo Na občnem zboru so bila podana različna poročila, ki so govorila o dokaj uspešnem delu v minulem letu. Posebej so se ukvarjali z urejanjem dokumentacije za izvajanje gasilske javne službe v skladu s pogodbo in aneksom z Občino Ormož, vključno z izdelavo požarnega načrta za ta požarni rajon. Vsa dokumentacija je bila dokončana in usklajena. Na zboru so se dogovorili tudi o nabavi novega manjšega sodobnega gasilskega vozila, kar bi radi realizirali do praznovanja 80-letnice društva, ki bo leta 2003. Težave bodo seveda s financami, vendar so v društvu optimisti in upajo, da jim bo cilje uspelo doseči, je povedal tajnik društva Franc Her-gula. Na zboru so podelili tudi tri društvena priznanja, tri napredovanja v čin gasilec I in šest napredovanj v naziv gasilec. NEVENKA KORPIC / IZ ZAPUŠČINE FOTOGRAFA STEFANA HOZYANA ST. Človek, ki je zapisal podobo Ormoža 20. stoletja Področje Hozyanovega dela je bilo vsestransko. Njegove fotografije prikazujejo samostojne (carte de visite) in skupinske portrete, panoramo Ormoža in okolice ter posamezne dogodke, praznovanja in proslave, ki jih je Hozyan st. fotografiral na zanimiv način. V Hozyanovem fotografskem ateljeju so nastali številni atel-jejski portreti posameznikov in skupin, npr. otrok, mladoporočencev, članov društev ipd. Motive je skrbno izbiral, saj je načrtno iskal ozadja, predvsem kadar je fotografiral skupine. Kadar je prišel fotografirat, je to pomenilo praznik. Izdeloval je portrete v obliki vizitke, kabinetni (10 x 15 cm) in ozki pokončni format. Fotografije portretov je lepil na kartone. Vizitne slike so bile nalepljene na karton velikosti 6,5 x 10,5 cm, vizitne karte kabinetnega formata pa so Mojster Hozyan pri delu bile nalepljene na karton velikosti 11 x 7 cm. Vendar pa Hozyan st. ni bil samo fotograf ateljeja, vleklo ga je ven, v naravo. Njegovi najpogostejši fotografski motivi so iz narave, kot romantičnega fotografa ga je privlačila cvetoča pomlad. Zelo rad je zahajal na teren in tam iskal najrazličnejše motive za fotografiranje, npr. pokrajino, ljudi ob najrazličnejših opravilih, dogodke in slovesnosti, poroke. Tako lahko skozi njegove fotografije spoznavamo posebnosti pokrajine, mesta Ormoža, dogodkov in ljudi, ki so tukaj živeli. Na fotografijah spoznavamo ormoško kulturno dediščino in tradicijo tega mesta ob Dravi. Ormož, mesto številnih kulturnozgodovinskih spomenikov in bogate preteklosti, je bil tako zaznamovan tudi skozi fotoaparat [tefana Hozyana st. [tevilne Hozyanove fotografije vzbujajo nostalgijo po starih "ormoških" časih. Prevladujejo fotografije mesta Ormoža (spomeniki, ulice, hiše), nekaj pa je tudi fotografij Rogaške, Raden-cev, Zagreba, Dunaja. Hozyanove fotografije so bile osnova za mnoge ormoške razglednice. Njegove fotografije ne segajo na področje t.im. "umetniške fotografije", je pa s svojimi Tihožitje, v 50. letih 20. stol. Avtor: Š. Hozyan st. deli ustvaril za nas neizmerno bogato zapuščino fotografij, ki so pomembne za spoznavanje naše kulturne dediščine. Pri gasilcih od najmlajših do najstarejših Prostovoljno gasilsko društvo iz Loperšic ima 90-letno tradicijo, v njihovih vrstah pa so 103 člani. Veliko pozornosti posvečajo delu z mladino in pionirji, ki jih je v društvu skupno 35. Aktivna je tudi ženska desetina, ki se poleg dela v gasilskem domu redno udeležuje tekmovanj, kakor tudi njihovi moški tovariši. Te aktivnosti nameravajo negovati tudi v prihodnje. Med operativne naloge v letu 2001 sodi predvsem aktivno delovanje pri gašenju požarov in elementarnih nesrečah ter sodelovanje z gasilsko zvezo, gasilskim sektorjem in drugimi PGD. To že sedaj zelo aktivno udejanjajo, saj so na nedavnem občnem zboru s predstavniki PGD Nova vas pri Markovcih podpisali listino o sodelovanju. [e posebej pa so kolegom hvaležni za pomoč pri izbiri novega gasilskega vozila Iveco Turbo daly. Za tekoče leto so si zadali tudi nekaj praktičnih ciljev na gospodarskem področju. Na prvem mestu je seveda vzdrževanje gasilske opreme in doma. Nameravajo nabaviti opremo po pogodbi o opravljanju lokalne gasilske službe, zamenjati okna na domu, opremiti sobo za sestanke, izdelati opremo za vrtno veselico in nabaviti koledarje za 2002. Organizirati nameravajo tudi proslavo ob materinskem dnevu in mašo na florjanovo. V letošnjem letu bodo razvili tudi nov društveni prapor. To se bo zgodilo na Ivanjsko nedeljo (24. junija), ko je tudi tradicionalna veselica, je povedal Tomo Plo-jer, predsednik PGD Loperšice. Na zboru so podelili tudi priznanja za dolgoletno delo v društvu. Za 50 let gasilstva je priznanje prejela Mirica Masten iz Frankovec, za 40 let pa Jože Kuharič iz Pušincev, Franc Babič iz Loperšic in Jože Zida-rič s Huma. Podelili so tudi več priznanj za 10 in 20 let dela v prostovoljnem gasilstvu. viki klemenčič ivanuša KOG / PILOTSKI PROJEKT V EVROPSKEM LETU JEZIKOV Babice in dedki se z vnuki v«« f w« u~ijo angle{~ine Na Kogu od nedavnega poteka pilotski projekt Ljudske univerze Ormož v sodelovanju s Slovensko filantropijo, v katerem se babice in dedki skupaj z vnuki skozi igro učijo angleškega jezika. Tečaj obiskuje devet otrok s svojimi spremljevalci, ki skupaj skozi igro spoznavajo angleški jezik. Prve izkušnje menda kažejo, da so vnuki uspešnejši od dedkov in babic, predvsem pri izgovorjavi. Poučuje jih Vesna Danilovič. Pri Ljudski univerzi iz Ormoža, kjer že deveto leto izvajajo tečaje iz angleškega in nemškega jezika za predšolske in šoloobvezne otroke, opažajo, da se število vključenih udeležencev v zgodnje učenje drugih jezikov iz leta v leto manjša. Direktor LU Ernest Vodopivec pravi, da starši na pragu pravkar začetega tisočletja usmerjajo in spodbujajo svoje otroke v številne interesne fakultativne dejavnosti, ki so sicer pomembne za celovit otrokov razvoj, vendar mu pri poznejši poklicni karieri ne dajejo nobenih konkurenčnih prednosti. Brez večjezičnosti pa smo že danes, še bolj pa jutri "invalidi"; veliko ljudi to spoznava šele, ko je že prepozno. Narodno identiteto danes, še bolj pa jutri določata gospodarska moč in uspešnost, zato brez znanja jezikov, ki jih govori in razume največ sveta ne bo mogoče več shajati. Pri ljudski univerzi pravijo, da če se otrok s petimi ali šestimi leti starosti ne začne seznanjati z drugim jezikom in se ga učiti do konca srednješolskega obdobja, potem je dvojezičnost za večino nedosegljiva. S tem pa so nedosegljiva tudi boljše plačana zahtevnejša delovna mesta. Z namenom spodbuditi zgodnje učenje tujega jezika v občini Ormož je ljudska univerza v sodelovanju s Slovensko filantropijo izdelala projekt zgodnjega učenja drugih jezikov, ki je v obsegu 20 srečanj poskusno in brezplačno izveden v krajevni skupnosti Kog. Izhajali so iz predpostavke, da stari starši na podeželju občine opravljajo delo varuške in da imajo pomemben vpliv na vnuke in njegove starše. V projektu bodo testirali hipotezo, da so stari starši pomemben element motivacije vnuka za vključitev v zgodnje učenje tujega jezika. Otroku zagotavljajo varen prihod k pouku in nazaj domov, skupaj se učijo v skupini pod mentorstvom učitelja, doma z vnukom ponavljajo igro in utrjujejo naučene besede in otroka vzpodbujajo k gledanju otroških oddaj v tujem jeziku. Ce bo hipoteza potrjena, bodo novi model zgodnjega učenja drugih jezikov skušali s finančno pomočjo razvojnih skladov EU v jeseni razširiti na celotno podeželje občine Ormož. V vsakem primeru pa bo zgodnje učenje drugih jezikov na takšen način možno proti plačilu. Model naj bi postal del celovite ponudbe storitev LU Ormož. viki klemenčič ivanuša PTUJ / HUMANITARNA PRIREDITEV DRUŠTVA SOŽITJE Izkupiiek za varstveno-delovni center Na ptujskem območju so potrebe po vključevanju duševno prizadetih otrok in mladine v vsakodnevno varstvo večje, kot so trenutne možnosti zanje. Zaradi tega si medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje Ptuj prizadeva odpreti varstveno-delovni center. V njem bi omenjeno društvo imelo tudi svoje prostore za druge aktivnosti za duševno prizadete in njihove starše. Ptujsko društvo potrebuje kar nekaj finančnih sredstev, da bi delovni center lahko za~el delati. Zaenkrat jim država še ni podelila koncesije, kar pomeni, da so vsi stroški na ramenih društva. Prav zato so v soboto pripravili dobrodelno prireditev pod okriljem Plesne zveze Slovenije Slovenija pleše. Nastopile so skupine plesnih šol, med njimi tudi nekaj najbolj{ih skupin in plesnih parov in plesne skupine duševno prizadetih. Ta- Nastop najboljših plesnih parov S plesom so se predstavili tudi duševno prizadeti dej Golob pa je s svojo recitacijo pozval, da naj okolje sprejme druga~ne takšne, kot so. Ptuj~ani in okoli~ani so tudi tokrat s svojim obiskom dokazali, da sprejemajo druga~nost. Prireditve so se med drugim udeležili tudi dr. Meta Zagorc, predsednica Plesne zveze Slovenije, ki je povedala, da je ta prireditev bila uvodna ob mednarodnem letu plesa, podpredsednica državnega zbora Irma Pavlini~, župan mestne ob~ine Ptuj Miroslav Luci, Slavko Vi- VITOMARCI / PREMIERNA UPRIZORITEV PRILJUBLJENE VESELOIGRE Micki je treba moža še po vitomarško Ljubezen premaga vse, v svoji novi gledališki predstavi ugotavljajo vitomarški gledališčniki, ki so se minuli konec tedna domačemu občinstvu premirno predstavili z veseloigro Micki je treba moža v režiji Milana Černela. Po premieri v Cirkulanah, Prepoljah in Hočah je vitomarška premiera tako četrta letošnja uprizoritev Koržetove narečno obarvane predstave, ki te dni polni dvorane podeželskih kulturnih in gasilskih domov. Milan Cernel se v predstavi pojavlja kot igralec in režiser, kar mu dobro uspeva, ~eprav igra kar dve vlogi, sosedovega Janeza ter doktorja Poljanca, lik, ki ga Micka in Janez uporabita za "meh~anje" nepopustiljivega o~eta Matevža. Slednjega je izvrstno upodobil Sre~ko Horvat. S sobotno premiero je bil Milan Cernel zadovoljen, ~eprav je bilo delo, kot je povedal, kar precej naporno. "Na odru nam-re~ ne moreš videti, kako igrajo soigralci," dodaja. Micki je treba moža po vi-tomarško je v Korežetov veseloigro vnesla manj slovenje-goriškega nare~ja, kot ga je bilo pri~akovati, a je po drugi strani odli~no izkoristila "ženski potencial", saj moških igralcev, kot pravi režiser Cernel, v Vitomar-cih primanjkuje. Na odrskih deskah sta s svojo igro najbolj navduševali prav dve ženski Andreja Cucek v v vlogi vaške klepetulje Reple in Daniela Žvarc v vlogi hribovske kmetice Nac-le, ki se v predstavi pojavlja še senjak, župan ob~ine Gorišnica, Karl Vurcer, župan ob~ine Trnovska vas, in predstavnica ob-~ine Juršinci. Predsednik Zveze društev Sožitja Slovenije Ivan Škof se je v imenu staršev zahvalil vsem, ki jih podpirajo na poti, zlasti Lojzetu Arku, dr. med., predsedniku Rotary kluba Ptuj, ki so društvu poleg SVS Mercatorja veliko pomagali. Program je povezovala Jana Jegli~. MS DORNAVA / LITERARNI VEČER OSNOVNOŠOLCEV Darilo kulturnemu prazniku V sredo pred kulturnim praznikom so učenci iz osnovne šole dr. Franja Žgeča predstavili svoje pesmi. Literarni večer je pripravila mentorica Valerija Lenart. Ob tej priložnosti je predstavila svojo nagrajeno pesem Zvezde u~enka Branka Bratu-ša; za omenjeno pesem je dobila priznanje na literarnem nate~a-ju mladinskega tednika Pilplus. Literarni ve~er so popestrili s pesmijo še u~enci iz zasebne glasbene šole Nocturno in oktet iz Dornave. Tekst in foto: MS Mladi literati in Branka Bratu{a ob predstavitvi nagrajene pesmi kot šepetalka in kostumografi-nja. Zvito Micko igra Jana Ile-šič, glavno deklo Uršo Marija Kocuvan, dekla Ivanka je Irena To{, dekla Julka Nata{a Kocuvan, hribovski snubec Nacek Daniel To{, sosedov kmet Koren Milan @varc in godec Srečko @mavc. Med svati se tokrat prvi~ med starejšimi vitomar-škimi igralci sre~amo s talentirano mlado igralko Nino Žvarc, ob njej pa igra še Petra Kocuvan. Za sceno pa sta poskrbela kar igralca Milan Žvarc in Srečko Horvat. Vitomarški gledališ~niki bodo z novo predstavo gostovali tudi po sesednjih krajih, skupaj naj bi do aprila igrali okoli dvajsetkrat. Že ta konec tedna gostujejo v Trnovski vasi in Cerkvenja-ku. ak ...in Micka in Janez sta živela srečno do konca svojih dni ... PTUJ / VABILO NA PREDSTAVITEV Slovenske dežele na vojaških zemljevidih Vojaški zemljevidi, ki so nastajali v letih med 1763 in 1787 in so v tistih časih pomenili vojaško skrivnost, so ponovno v faksi-milizirani obliki zaživeli pred nami. Vojaški zemljevidi so nastali iz točno določenih potreb in za točno določen namen, zato so natančen odraz takratne poseljenosti, obsega gozdov, polj, pašnikov, vinogradov, smeri vodotokov, lokacij in materialov mostov, cestne mreže od glavnih cest do pešpoti, brodov, mlinov, žag, gradov, razvalin, križev, kapel, vislic in imen krajev. Gre za izredno pomembno grafično predstavitev krajine in naših krajev izpred 200 let. Najzanimivejše za zgodovinarja je seveda imenoslovje, kajti imena mest, krajev, vasi, zaselkov, vrhov, pobo~ij, rek, gozdnih površin in ledinska imena so pisana v uradnem nemškem jeziku in v obliki, ki se je uporabljala na terenu, torej slovenska imena. Zato so ti zemljevidi dragocen pripo-mo~ek za negiranje znanih teorij o pranemškosti naših podro~ij predvsem v velikonemško usmerjenih teorijah na prelomu stoletja in avstrijskih tudi po prvi in celo po drugi svetovni vojni. Gre za neke vrste zemljiško knjigo, kot je v uvodu zapisal dr. Feliks Bister, in hkrati za dokument, ki nas že v tistem ~asu umeš~a v Evropo. Originalno gradivo vojaških zemljevidov hrani Vojni arhiv na Dunaju, ki je zemljevide tudi izdal. Za slovensko edicijo pa so poskrbeli dr. Vincenc Rajšp kot vodja projekta in redakcije, translite-racijo in prevod sta poskrbela Marija Grabnar in Vladimir Kološa iz Arhiva republike Slovenije s sodelavci. Zemljevide sta izdala Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Arhiv Republike Slovenije. Tisk so omogo~ila Ministrstva za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za obrambo, Zvezno ministrstvo za izobraževanje, znanost in umetnost na Dunaju, Arhiv republike Slovenije, SAZU, ZRC SAZU, Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, Mestna ob~ina Ljubljana in Ob~ina Kidri~evo. V ~etrtek ob 12. uri si bomo lahko v ptujskem kinu ogledali 6. zvezek zemljevidov, torej predzadnji v ediciji. Ta zvezek namre~ pokriva široko podro~je od Dravograda do Murske Sobote, nekako po diagonali. Predstavitev zemljevidov bo potekala s pomo~jo diapozitiov na širokem platnu, ki nam jih bo posredoval dr. Vincenc Rajšp, direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Vabljeni vsi, ki vas zanima kartografija pred ve~ kot dvesto leti, in še posebej vabljeni vsi, ki ste zadolženi za naše okolje in prostor, za promet, za urbanizem, skratka vsi, ki skrbite za rabo in za ohranjanje krajine, ki smo jo od prednikov dobili v upravljanje. Posebej vabljeni dijaki in u~enci kot bodo~i upravljavci naše skupne dediš~ine. Kristina Samperl Purg LJUBLJANA / 11. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT "Hoiem - torej zmorem" 5. januarja smo se v glavni dvorani slovenskega parlamenta v Ljubljani sestali učenci vseh regij v Sloveniji. Učenci smo bili navdušeni že ob samem vstopu v parlament. Pričakali so nas varnostniki, morali smo tudi skozi rentgentsko kontrolo. Prav poseben (veličasten) občutek nas je doletel ob samem vstopu v dvorano, posedli smo nove udobne stole in opazovali prenovljeno dvorano. Parlament je začel zasedati ob deseti uri s pozdravom predsednika parlamenta Boruta Pahorja in ljubljanske županje Vike Potočnik. Predstavilo se nam je tudi štiri člansko predsedstvo. Opozorili so nas na elektroniko in elektronske gumbke, ki jih nismo smeli uporabljati (prisotnost, za, proti, vzdržan ...) razen (zelenega) gumbka za vključitev mikrofona, na katerem se je ob vključitvi prižgala rdeča lučka. Clan predsedstva nam je Predstavil potek in temo 10. nacionalnega otroškega parlamenta "Imava se rada". Regije smo pričele predstavljati svoje sklepe, ki smo jih podali na obeh medobčinskih parlamentih. Predstavitev je trajala uro in pol, in sicer je bilo vsaki regiji namenjenih pet mi- nut, te pa so mnogi presegali s predolgimi predstavitvami. Ptujčani smo se odločili za skupinsko predstavitev, saj je bila le-ta kratka, jedrnata in zanimiva. Na parlamentu so bile prisotne vse večje slovenske regije. Sledila je obravnava, ki ji je bilo namenjenih le 40 minut, zaradi česar smo bili parlamentarci zelo nezadovoljni. Predlagali smo daljšo obravnavo in krajšo predstavitev regij, saj smo morali sejo zaključiti v najzanimivejšem delu. Ob zaklučku 11. nacionalnega otroškega parlamenta smo izbrali temo za naslednji parlament. Predlagane so bile naslednje teme: - Nasilje nad mladimi - Ali je družina dovolj varno zavetje mladim? - Cisto okolje - Prosti čas Največ se nas je odločilo za temo Prosti čas, saj smo menili, da mladi ne znamo pravilno izkoričati prostega časa. O tej temi bodo mladi poslanci in poslanke razpravljali na 12. nacionalnem otroškem parlamentu. Na parlamentu so bili tudi predstavniki centra za gluhe in naglušne ter iz centra za slepe in slabovidne, ki so nam zapeli pesem Ljubezen na prvi dotik. Po zaključku 11. nacionalnega otroškega parlamenta smo si predstavniki ptujske regije ogledali nekatere znamenitosti mesta Ljubljane. Ptujsko regijo smo zastopali učenci: Marko Kolarič iz OŠ Olge Meglič, Maja Kaisersber-ger iz OŠ Ljudski vrt, Tine Ja-nežič iz OŠ Mladika, Evelina Starčič iz OŠ Dornava, Sanja Cafuta iz OŠ Podlehnik, Urška Kolednik iz OŠ Cirkulane, Nina Kmetec iz OŠ Videm, Barbara Petek iz OŠ Juršinci, Jasna Zaj-šek iz OŠ Markovci, Vanja Buto-len iz OŠ Žetale, Mateja Kolarič iz OŠ Destrnik, Gabriela Golc iz OŠ Zavrč, Nina Mohorko iz OŠ Majšperk in Blaž Debeljak iz OŠ Kidričevo. Mislim, da smo učenci, ki smo se udeležili 11. nacionalnega otroškega parlamenta, pridobili predvsem veliko izkušnjo. Navezali pa smo tudi nova spoznanja in prijateljstva. Izkušnja, ki smo jo pridobili v otroškem parlamentu, nam bo veliko koristila tudi na parlamentih v srednji šoli. Blaž Debeljak, OŠ Kidričevo SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Kakšna RTV Vsi, ki so zainteresirani za (dobro) delovanje nacionalne RTV - in teh ni malo - bi morali biti veliko bolj vklju~eni v izbiranje in potrjevanje vodilnih uredni{kih in poslovodnih kadrov, predvsem pa tudi generalnega direktorja. To, kar se dogaja v zadnjih dneh v zvezi z (ne)imenovanjem novega ~elnega ~loveka slovenske RTV, v bistvu samo potrjuje nepojmljivo stihijo in brezbrižnost pri vodenju kadrovske politike v enem izmed najpo-membnej{ih javnih informativnih zavodov. VEGETIRANJE NESPOSOBNIH S tega vidika bi bilo pri~ako-vati, da se kritiki ne bodo ukvarjali predvsem z "negativnim likom" dosedanjega (in na novo izvoljenega) generalnega direktorja RTV Janeza Čadeža (~ep-rav ta to {e kako zasluži), ampak predvsem s sistemskimi vzvodi in kiksi, ki omogo~ajo nemoteno vegetiranje o~itno neustreznemu ~loveku na tako pomembni funkciji. Pravzaprav je najbolj paradoksalno, da "sistem" brez kakr{negakoli preverjanja in so-o~anja razli~nih programskih vizij omogo~a povpre~nežu, ki ima o~itno visoko mnenje o sebi in svojem delu, da nerazumno dolgo ostaja na svoji poziciji. Svet RTV Slovenije se je na-mre~ brez kakr{negakoli po- prej{njega temeljitej{ega tehtanja programskih usmeritev vseh kandidatov za generalnega direktorja RTV Slovenija od-lo~il za (tajno) glasovanje po hitrem postopku, v katerem je z minimalno ve~ino zmagal dosedanji generalni direktor RTV Janez Čadež. Ravno tokrat pa je bilo {e posebej veliko razlogov za temeljit premislek, ker dosedanji (poslovni in vsebinski) rezultati RTV Slovenija niso tak-{ni, da bi omogo~ali kakr{no-koli splo{no priznanje za dobro delo in za nemoteno nadaljevanje dosedanjih usmeritev. Prej bi lahko rekli, da mnogi kazalci dramati~no opozarjajo, da so na RTV potrebni radikalni zasuki, {e zlasti, ~e upo{tevamo, da se nacionalka - tako na podro-~ju televizije kot radia - ~edalje bolj neve{~e odziva na razli~ne izzive komercialnih in regionalnih televizij in radijskih postaj. Že zgolj podatek, da TV slovenija ~edalje bolj izgublja primat na tistih podro~jih, kjer bi svoje prednosti morala le {e pove~evati (npr. pri politi~no-informativnih oddajah), bi moral biti zadosten razlog za preplah in za resno razpravo o tem, ali programsko in poslovno vodstvo {e zasluži zaupanje. Seveda bi moralo biti za vsakogar vznemirjajo~e tudi dejstvo, da je ponovna izvolitev Janeza Čadeža za generalnega direktorja RTV Slovenija najbolj neprijetno vznemirila ravno sin- dikat RTV in aktiv radijskih in televizijskih novinarjev, torej dve organizaciji, ki bi morali biti najbolj neposredno vpeti v iskanje najustreznej{ega ~loveka za vodilno funkcijo v RTV. Prav tako je hudo, da najtesnej{i sodelavec Janeza Čadeža takoj po njegovi ponovni izvolitvi izjavlja, da z njim ni mogo~e normalno sodelovati ... JOK ALI SMEH Vsekakor je problemati~no, da se celotni potek izbiranja generalnega direktorja in drugih vodilnih ljudi v RTV Slovenija prepu{~a zgolj svetu RTV (kot nekak{nemu predstavniku "civilne družbe") in državnemu zboru. Vsaj proces evidentiranja in kandidiranja možnih kandidatov za te funkcije bi moral zajeti veliko {ir{i krog zainteresiranih. Prav neverjetno (in sme{no) je, da zdaj poteka kandidiranje na pol "zasebno", da se ve~ina kandidatov pojavlja resni~no ali nami{ljeno samodejno v obliki nekak{nih "samokandidatov", kar je svojevrstna farsa in svojevrstno manipuliranje. Veliko bolj normalno bi bilo, ~e bi se od vsega za~etka jasno vedelo, kdo predlaga in kdo podpira posameznega kandidata. Predvsem pa je nevzdržno, da se i{~e ljudi v ~edalje bolj zaprtih politi~nih ali cehovskih krogih in tako vnaprej znižuje možnost OD TOD IN TAM VIDEM, LANCOVA VAS / Živahni pustni dnevi V ob~ini Videm se z dana{njim dnem izteka rok za prijavo skupin, ki bodo nastopile na tradicionalnem, tokrat 6. fa{enku, ki bo v ponedeljek, 26. februarja, ob 15. uri. Povorka bo letos krenila z novega parkiri{~a pri pokopali-{~u, ogledati pa si jo bo mogo~e ob vsej do-žlžini poti skozi Videm. Organizator - Odbor za prireditve ob~ine Videm - tudi letos pri~akuje udeležbo etnografskih in drugih skupin, u~en-cev osnovne {ole ter maskiranih posameznikov. Seveda tudi veliko {tevilo gledalcev. V Lancovi vasi pa te~ejo zadnje priprave za postavitev pustnega {otora, kjer bodo pustna rajanja od petka, 23. februarja, do pepelni~ne-ga jutra. JB DORNAVA / Fašenk po dornavsko Približuje se pustni ~as, ko bo živahno tudi po na{ih vaseh. Mnogi bodo ustvarili prijetno vzdu{je tudi tako, da bodo svoje vasi okrasili. Že nekaj let jim to dobro uspeva v Dornavi in Mezgovcih. Da bo tudi letos lepo, so poskrbeli v tamkaj{njem turisti~no-etnografskem dru{tvu Lukari ter va{kih odborih Dornava in Mezgovcih, ko so izdelovali okraske. V va{ki dvorani v Dornavi bodo delo nadaljevali tudi danes ob 17. uri. Zdaj že tradicionalna pustna prireditev "FAŠENK PO DORNAVSKO" pa bo tudi letos na pustni ponedeljek, 26. februarja, ko bo povorka vodila skozi Mezgovce in Dornavo. Člani turisti~no-etnografskega dru{tva vabijo skupine in posameznike ter tradicionalne maske, da se priklju~ijo skupini. Maske bodo tudi nagradili. Po karnevalu bo pustno rajanje. MS TRNOVSKA VAS / Obiinski svet danes o investicijah V prostorih ob~ine Trnovska vas se bo ob 18. uri pri~ela prva leto{nja seja ob~inskega sveta. Svetniki in svetnica bodo po pregledu izvr-{evanja sklepov 16. redne in 7. izredne seje ter potrditvi zapisnikov najprej pregledali zapisnika inventurne komisije za popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter inventurne komisije za popis terjatev in obveznosti. Sledila bo obravnava predlogov odborov in sprejem programa leto{njih investicij, trnov-skova{ki ob~inski svet pa naj bi danes razpravljal tudi o odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemlji{~a in sku{al potrditi sklep o valorizaciji vrednosti povra~il za priklju~ke na vodovodno omrežje ter odlok o odvajanju in ~i{~enju komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Drugi del seje bo namenjen razpravi in sprejemu osnutkov ustanovitvenih odlokov za nekatere javne zavode. Svetniki in svetnica naj bi danes izdali {e soglasje k razre{itvi vr{ilke dolžnosti ravnateljice Knjižnice Ivana Potr~a Ptuj Lidije Majnik in podali svoje soglasje k imenovanju Tja{e Mrgole Juki~ za novo ravnateljico, izdali pa tudi soglasje k prodaji parcel v obrtni coni Novi Jork v ob~ini Markovci. ak LENART/ Svetniki v torek o poslovanju občine Svetniki in svetnice ob~ine Lenart se bodo na prvi seji sveta v leto{njem letu se{li v torek, 20. februarja, ob 16. uri. Lenar{ki ob~inski svet ~aka 16 to~k dnevnega reda, med drugim razprava o predlogu odloka o zaklju~nem ra~unu ob~ine za leto 2000 s poro~ilom o inventuri, o predlog programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~nega plana ter razprava o predlogu odloka o povpre~ni gradbeni ceni in povpre-~nih sto{kih komunalnega urejanja stavbnih zemlji{~ v ob~ini. Svetniki bodo sku{ali potrditi sklep o dolo~itvi izhodi{~ne cene za izra-~un sorazmernega dela stro{kov opremljanja stavbnega zemlji{~a s posameznimi vrstami komunalnih ter drugih objektov in naprav izven obmo~ja kompleksnega urejanja stavbnega zemlji{~a, v prvi obravnavi pa razpravljali tudi o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem Slovenske gorice. 18. seja ob~inskega sveta naj bi prinesla nekaj sprememb v statut ob~ine Lenart in poslovnik dela ob~inskega sveta, svet pa naj bi ponovno razpravljal tudi o organizaciji in delovnem podro~-ju ob~inske uprave, potrdil strokovne podlage za individualno stanovanjsko gradnjo v Ra-dehovi, pravilnik o vrednotenju {portnih programov in spremembah sklepa o imenovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Lenar{ki svetniki in svetnica pa naj bi tokrat podali {e svoje mnenje k imenovanju novega direktorja Centra za socialno delo v Lenartu. ak MARKOVCI / Danes seja občinskega sveta Svetniki ob~ine Markovci, ki se bodo sestali v ~etrtek, 15. februarja, ob 17. uri na 21. redni seji, bodo po pobudah in vpra{anjih sklepali o dolo~itvi neposrednih in posrednih uporabnikov ob~inskega prora~una, ~aka jih obravnava in sprejem osnutkov ustanovitvenih aktov za javne vzgojno izobraževalne zavode, dogovorili naj bi se tudi o ceni vzdrževalnine kabelske televizije, imenovali gradbeni odbor, prisluhnili pa naj bi tudi obvestilu župana o zadržanju izvajanja sklepa ob~inskega sveta o samoprispevku v Bukovcih, informaciji o oddaji poslovnega prostora in o aktivnostih projekta za sanacijo lagune. -OM izbire med ve~ dobrimi kadri. Ali ne bi bilo normalno, da bi - ko gre za popolnitev najpomem-bnej{ih vodilnih mest v nacionalni televiziji in na nacionalnem radiu - veliko bolj izrazito ra~u-nali tudi s kadrovskimi potenciali s posameznih lokalnih in regionalnih televizijskih in radijskih postaj ter z drugimi uveljavljenimi osebnostmi s slovenskega medijskega podro~ja? Dosedanjih list možnih kandidatov za generalnega direktorja RTV Slovenija pa~ ne bi mogli proglasiti za kak{no rezprezentan~no predstavitev najbolj{ih možnih kandidatov, ampak prej za tra-gikomi~ne liste, na katerih so se pojavljala premnoga imena, za katera se ni prav vedelo, ali zaslužijo smeh ali jok. Najbolj normalno bi bilo, da bi ~as izbiranja generalnega direktorja RTV sovpadal tudi z izbiranjem direktorja televizije in direktorja radia. Tako bi hkrati zaokrožili krog najodgovornej-{ih na RTV in v bistvu poskrbeli za maksimalno usklajenost v njihovem delovanju in maksimalno soodgovornost. Ena izmed osnovnih pomanjkljivosti, ki lahko usodno vpliva na odnose in delo v RTV, je namre~ tudi neusklajenost in nekooperativnost med vodilnimi kadri. To pa pomeni, da bi vsi morali delovati (in sodelovati) kot dobro ute-~en team, ki bi se jasno zavedal svojih kompetenc in skupne so- odvisnosti. To je namre~ pogoj za uspe{no delo, ki pa ga na RTV (doslej) niso znali dovolj jasno in ob vsakem ~asu dovolj zaznavno demonstrirati. Težko bi bilo pojasniti (in opra-vi~iti), zakaj je svet RTV Slovenija podelil nov {tiriletni mandat generalnemu direktorju radia in televizije, {e preden je bilo v vseh podrobnostih razjasnjeno poro~ilo državnega ra~unskega sodi{~a, ki po doslej znanih informacijah resno problematizira nekatere njegove poslovne poteze iz nedavne preteklosti. Hkrati tudi hi{ni novinarski sindikat generalnemu direktorju že nekaj ~asa javno o~ita resne napake pri (poslovnem) vodenju RTV. Izvolitev novega (starega) generalnega direktorja RTV mora zdaj potrditi {e državni zbor, ki bi moral biti (v normalnih razmerah) pravzaprav le {e vrhunski garant, da so odlo~itve sveta RTV zares domi{ljene in pretehtane. Tokrat pa bi moral o~itno radikalneje pose~i v ravnanje sveta in - glede na vse dosedanje javne reakcije in doslej znane podatke o (ne)kvaliteti na novo izbranega ~elnega ~love-ka slovenske RTV - razveljaviti njegovo odlo~itev. Toda ali za to obstajajo tudi realne možnosti in realna zainteresiranost? Mariborski Ve~er ugotavlja, da bo za poslance (in politike) od- lo~anje o vodstvu RTV "kot vro-~a žoga. Čadež brez soglasja parlamenta ne more (p)ostati direktor. Ostro lobiranje Čade-ževih zagovornikov in nasprotnikov v parlamentu že poteka. Vsaj po prvih informacijah se politiki niso razdelili na tradicionalno levico (LDS, ZLSD, De-sus, SNS) in desnico (SDS, SLS - SKD, NSi). Bolj se zdi, da delitev poteka med na volitvah dale~ najuspe{nej{o liberalno demokracijo, ki je Čadežu odrekla podporo, in med vsemi drugimi, ki jih je pretirane mo~i LDS strah. Najve~ja vladna stranka je pred odlo~anjem sveta RTV podprla Čadeževega konkurenta, nekdanjega direktorja Slovenskih železnic in razvojne družbe Marjana Rekarja, ki bi po njeni oceni lahko uredil fi-nan~no poslovanje RTV ... Manj odlo~no je stali{~e drugih dveh ve~jih vladnih strank - Združene liste Boruta Pahorja in ljudske stranke (SLS - SKD) Franca Zagožna. Če ne bi bilo ostrih protestov novinarjev in sicer {e zaupnega poro~ila ra-~unskega sodi{~a, bi odlo~itev sveta RTV, naj Čadež ostane generalni direktor, obe stranki podprli ..." To pa samo {e dodatno kaže, da pri kadrovanju za vodilne pozicije na RTV {e vedno niso prevladujo~e želje po ve~ji kakovosti in uspe{nosti. Jak Koprive PTUJ / UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE VANDALIZMA V MESTNI OBČINI V preventivne aktivnosti vkljunti najsirsi krog V ZADNJI [TIRIH MESECIH ZA PET MILIJONOV TOLARJEV ŠKODE NA KOMUNALNIH OBJEKTIH V torek so v ptujski Mestni hiši pripravili tiskovno konferenco, da bi javnost podrobneje seznanili z nasveti in ukrepi policije ob koncu tedna, ob letošnjem pustu ter o aktivnostih na pod-ro~ju ustanavljanja varnostnega sosveta ter o izdaji preventivne zloženke na temo vandalizma. Zloženka je prva konkretna aktivnost sosveta, mestne ob~ine in policijske postaje Ptuj, ki naj bi v aktivnosti za zmanjševanje vandalizma oziroma izboljšanje varnosti ter zmanjšanje škode zaradi nasilnih dejanj pritegnili ~im ve~ ob~anov in ob~ank. Vandalizem se dotika vseh nas, zato naj bi soodgovornost nosili vsi, sama policija s svojimi ukrepi ni dovolj. Samo v zadnjih {tirih mesecih so mladi vandali v starosti od 14 do 20 let na objektih komunalne skupne rabe v mestni ob~ini Ptuj naredili za pet milijonov tolarjev {kode. Na tiskovni konferenci so sodelovali Miroslav Luci, župan mestne ob~ine Ptuj, Milan Cuš, direktor Policijske uprave Maribor, Darko Najvirt, komandir policijske postaje Ptuj, mag. Janez Merc, vodja oddelka za splo{ne zadeve v mestni ob~ini Ptuj, in nekateri ~lani sosveta za varnost. Sosvet je projekt partnerskega sodelovanja med mestno ob~ino Ptuj in policijsko postajo. Na konkreten na~in izraža prizadevanja lokalne sku- Ena od posledic nočnega izživljanja. Foto: arhiv Tednika pnosti, da bi ob~ani v svojem delovnem in življenjskem okolju živeli varneje. Skozi aktivnosti (nasvete in pobude za re{evanje varnostnih problemov) pa poglablja tudi odnos med policijo in ob~ani. Čeprav mesto oziroma mestna ob~ina Ptuj po vandalskih po~etjih ne izstopa v primerjavi z drugimi mesti v Sloveniji, je pojav opazen in zahteva usklajeno ukrepanje lokalne skupnosti. Ker je najve~ vandalizma ob koncu tedna, so ptujski policisti okrepili razli~ne oblike svojega delovanja na vseh obmo~jih v mestu, kjer je bil najbolj opazen. Pove~ali so {tevilo obhodov, zlasti na najbolj izpostavljenih mestih, tudi v spremstvu psov in na konjih. Dobro se je obneslo delo policistov v civilu. To so opazili tudi že vandali, ki se sedaj selijo na nove lokacije -na Potr~evo in v mestne garaže. Zavedajo se, da bodo pri zma- SP. PODRAVJE / PROSLAVA V POČASTITEV KULTURNEGA PRAZNIKA PreSeren združil osnovnošolce U~enci iz osnovnih šol Destrnik, Olge Megli~, Gorišnice, Podlehnika, Cirkovc, Markovcev in Dijaškega doma Ptuj so letos po~astili slovenski kulturni praznik nekoliko dru-ga~e kot sicer. Ideja oz. zamisel aktiva ravnateljev Spodnjega Podravja, ki ga vodi Ervin Hojker, ravnatelj OŠ Olge Megli~ Ptuj, je bila, naj bi u~enci ob prazniku kulture izvedli skupno proslavo oz. skupaj po~astili ta praznik. Osnovni smoter pri tej zamisli je bil povezati {ole na obmo~ju bi-v{e ob~ine Ptuj, izbrisati torej meje med {olami ter dose~i sodelovanje med u~itelji in u~enci (povezovanja med {olami je na-mre~ zelo malo). Zamisel so sprejeli tudi u~i-telji in u~enci in tako je nastal zanimiv in pester kulturni program. Vsaka v uvodu omenjena {ola je v programu sodelovala z eno to~ko; poslu{ali in gledali smo deklamacije, zborovsko petje, folkloro, moderni ples, igranje Orffovih in{trumentov ... U~enci, u~itelji in star{i po- samezne {ole oz. kraja (proslava se je selila iz {ole na {olo, iz kraja v kraj) so z zanimanjem prisluhnili nastopajo~im in jih nagradili z bu~nim aplavzom. Nastopajo~i pa so povedali, da je bilo sicer naporno, vendar pa so bili napori kmalu pozabljeni, kajti videli in doživeli so mnogo novega, pou~nega, zanimivega ... Spoznali so utrip življenja na drugih {olah in v drugih krajih. Izrazili pa so tudi željo, da bi se tako sodelovanje med {olami {e dogajalo. V imenu mentorjev nastopa-jo~ih pa bi povedala, da smo bili v za~etku nekoliko skepti~-ni, vendar pa smo bili ob zak-lju~ku projekta zadovoljni, ker smo ga izvedli - tudi za nas je bilo sodelovanje pozitivna izku-{nja. Irena Muršec nj{evanju vandalizma lahko us-pe{ni le, ~e jim bodo aktivno pomagali tudi ob~ani. Najve~ pa je potrebno narediti v doma~em okolju, star{e bi moralo zanimati, kaj po~enjajo njihovi mladoletni otroki, ki jih je pogosto na mestnih ulicah in trgih sre-~ati pijane. Zato je v prvi vrsti zloženka o vandalizmu namenjena njim, zatem otrokom in drugim, ki sicer niso neposredno odgovorni, si pa prizadevajo za varnost in kvaliteto življenja v vseh vidikih. Tem so namenjene tudi {tevilke za prijavo vandalskih dejanj: anonimni telefon ima {tevilko 080-1200, policijo lahko obveščamo na telefonsko številko 113, center za obve{~anje na telefonsko številko 112, policista - vodjo policijskega okoliša na številko 771-7911 in komunalno inšpekcijo na številko 771-1461. Policisti namreč ugotavljajo, da veliko vandalskih dogodkov ostaja neraziskanih, ker ni prijaviteljev. V teh primerih ceno plačujemo vsi, je pa visoka, ker na primer nekaterih spomenikov sploh ni mogoče nadomestiti. Sanacija škodnih primerov jemlje denar, ki bi ga sicer namenili za razvoj. Policisti bodo poostrene ukrepe izvajali tudi v času pustnih prireditev. Pripravili so poseben načrt, vrhunec aktivnosti pa bo na pustno nedeljo, 25. februarja. MG HAJDINA / Z 19. SEJE OBČINSKEGA SVETA V obiinski blagajni letos iez 365 milijonov tolarjev Hajdinski svetniki, od 14 je na seji manjkal eden, so v torek zve~er na 19. seji sprejeli prora~un za letos, v okviru katerega bodo za vse oblike porabe letos namenili ~ez 365 milijonov tolarjev prihodkov. Najve~ja postavka je pri investicijskih odhodkih za skupno, komunalno in cestno rabo, ki znaša ve~ kot 102 milijona tolarjev. Pred tem pa so prisluhnili razlagalcema iz dveh razvojnih organizacij, Bistre iz Ptuja in Jasame iz Lenarta, ki sta svetnikom predstavila dva projekta: integralni razvojni program in celostni razvoj podeželja in obnove vasi (CRPOV), ki sta vklju~ena tudi v letošnji prora~un. V prvem primeru gre za dol-goro~ni projekt, s katerim bo ob~ina dolo~ila smernice razvoja v nekem dalj{em obdobju ter bo vodilo tako ob~inskemu vodstvu kot tudi izvajalcem bodo~ih ob~inskih projektov. Integralni razvojni progam je tudi osnova za sodelovanje z državo in EU, v Sloveniji nastaja na podlagi zakona o skladnej{em regionalnem razvoju, katerega osnovni namen je zmanj{ati razlike v regionalni razvitosti, ki je sedaj 1:3 v korist razvitih. Oba projekta naj bi skupaj predstavljala bodo~o razvojno strategijo ob~i-ne Hajdina. Svetniki so od predstavnika Bistre mag. Andreja Koro{ca predvsem želeli zvedeti ve~ o vsebini tak{nega projekta, o njegovem nastajanju in prednostih za ob~ino. Zanimalo jih je tudi, ali bo Bistra dobila koncesijo za izdelavo tak{nih programov, glede na to da se zanjo potegujejo v statisti~ni regiji Podravje kar tri agencije. Prav tako je za ob~ino pomembno, da ve, ali je projekte CRPOV mo-go~e vgraditi v integralni razvojni program. Vida [avli iz podjetja Jasama, ki ima že devetletne izku{nje pri pripravi razvojnih programov, je projekt CRPOV predstavila kot projekt lokalne skuposti za razliko od integralnega razvojnega programa, ki se nana{a na regijo. Gre za programe razvoja cele ob~ine oziroma njenih manj{ih delov, vasi in naselij. Ministrstvo za kmetijstvo, ki jih financira preko javnih nate~ajev, raje vidi, da so programi vezani na ožje obmo~je. S projekti CRPOV bo ob~ina kandidirala za razvojna sredstva znotraj državnih virov, integralni razvojni program, po zahtevah EU naj bi bil sprejet za sedem let, pa cilja tudi na tuje vire. V prora~unu za letos so svetniki ohranili postavki za oba projekta: dva milijona za integralni razvojni program in 700 tisoč tolarjev za projekt CRPOV Pred razpravo o proračunu za letos, sprejeli so ga po hitrem postopku, je kazalo, da bo sprejemanje potekalo gladko. Svetnik Viktor Markovi~, tudi podžupan občine Hajdina, pa tudi kot zastopnik interesov občanov Zgornje Hajdine ni mogel mimo tega, da v predlogu proračuna ni več postavke za ureditev športnega igrišča na Zgornji Hajdini, na zemljišču v slabo razščenem gozdu, ki je last župnijskega urada sv. Martina na Hajdini in kjer je igrišče že več kot 30 let, potrebno pa bi ga bilo urediti kot športni park za mlade in malo starejše. Gre za območje, veliko 3,5 ha, ki bi ga uredili z občinskimi in sponzorskimi sredstvi. Podpisana je bila tudi že pogodba za zemljišče med občino in župnikom, sedaj pa se je vse postavilo na glavo. Projekt ureditve igrišča na Zgornji Hajdini je bil prvotno sicer vključen v delovno gradivo proračuna, zatem pa so se posamezni odbori odločili drugače. V podporo Mar-kovičemu predlogu, da projekt vključijo nazaj v proračun, je najprej razpravljal Alfonz Strnad, ki je menil, da bi za začetek lahko pokazali vsaj toliko razumevanja, da bi v letošnjem proračunu zagotovili vsaj 400 tisoč tolarjev za zemeljska dela. Tudi Anton Cestnik je prepričan, da če bi svetniki imeli vse potrebne podatke, bi odločili drugače. Karl Fridl pa je svetnike tudi spomnil, da je Zgornja Hajdina edina vas brez športnega igrišča. Pomagal ni niti 15-minutni odmor, ki ga je odredil župan Radoslav Simoni~, da bi zadevi prišli do konca; predlog proračuna občine Hajdina za letos tako ne vsebuje postavke za ureditev športnega igrišča na Zgornji Hajdini. Ta problem bodo sedaj skušali rešiti na enem prvih sestankov med vaškim odborom Zgornja Hajdina, občinskimi svetniki s tega območja in županom Radoslavom Simoni-čem. Ostaja pa grenak priokus, saj nekateri svetniki, ki naj bi delali za skupni interes, vidijo le svojega. Postavka za športno igrišče Zgornja Hajdina ni tako velika, da bi bila jabolko spora. Ce bi prisluhnili svetniku Mar-koviču, bi malo zmanjšali postavko za občinske garaže in postavko za ureditev parkirišča in platoja pred občinsko stavbo, pa bi se ognili vsej hudi krvi. MG TAMES, d.o.o., trgovina - inženiring - storitve 2250 PTUJ, Ormoška c. 14 Tel. (02) 778-10-11, 778-10-91, fax: (02) 775-28-61 OBJAVLJA PROSTA DELOVNA MESTA za: 4 MONTERJE CENTRALNE KURJAVE - delovne izkušnje zaželene 4 MONTERJE VODOVODNIH NAPRAV - delovne izkušnje zaželene 2 KLEPARJA IZOLATERJA - delovne izkušnje zaželene in 4 ELEKTRO INÎTALATERJE - delovne izkušnje zaželene Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom. Prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave razpisa na naslov: TAMES d.o.o., PTUJ, ORMOÎKA C. 14 2250 PTUJ OD TOD IN TAM PTUJ / Mladi forum ob dnevu zaljubljenih Valentinovega, praznika zaljubljenih, so se tudi letos posebej spomnili člani Mladega foruma Združene liste Kidričevo - Hajdina ter v sredo, 14. februarja, med 9. in 13. uro pred Mercatorjevo blagovnico pripravili Valentinov koncert. Po pozdravnem nagovoru predsednika in koordinatorja Mladega foruma Janija Jan~ca in Sebastjana Pungra~i~a se je predstavila nova rock'n roll skupina Plima iz Kidričevega. Mimoidočim pa so za njihove najdražje delili srčke, voščilnice in rožice (za kondome je bojda zmanjkalo denarja in sponzorjev). Danes, 15. februarja, pa bodo vrtcu v Kidričevem izročili darilni paket z igrali v vrednosti 30.000 tolarjev, ki so jih prislužili na lanskem dobrodelnem projektu Mladi za najmlajše - z gibanjem za zdravo življenje. PTUJ / Ranca o svojem delu V petek, 16. februarja, se bodo ob 18. uri zbrali v prostorih gostilne Lužnik na redni letni skupščini člani brodarskega društva Ranca Ptuj, ki ga vodi Bojan Mislovi~. Prisluhnili bodo poročilu predsednika društva in posameznih sekcij o delu v lanskem letu, izvolili nove organe društva, dogovorili se bodo tudi za program dela, višino članarine in za finančni načrt v letošnjem letu. KIDRIČEVO / Društvo žensk upravi~ilo obstoj Včeraj, 14. februarja, so se v jedilnici podjetja Vital v Kidričevem sestale na drugem letnem občnem zboru članice Društva žensk Kidričevo, ki ga vodi Marta Pinteri~. Po uvodnem delu so opravile nekatere razrešitve in volitve v upravnem odboru, prisluhnile poročilu o aktivnostih v lanskem letu, ko so s svojim delom dokazale upravičenost obstoja društva, po razpravi pa so si zastavile letošnji program dela. KIDRIČEVO / Izbor šampiona brajd in klobas Turistično društvo Kidričevo pripravlja že drugi izbor šampiona vin z domačih brajd, ki mu letos dodajajo še izbor šampiona do- mačih klobas. Prireditev bo to nedeljo, 18. februarja, v dvorani v Lovrencu na Dravskem polju. Pridelovalci naj prineso vsaj 2 litra vina oziroma vsaj 300 gramov domačih klobas v gostišče Pri lipi (Zupanič) do sobote, 17. februarja, kjer bodo dobili tudi vse druge informacije. Vzorce vin in klobas bodo izbirali priznani strokovnjaki, proglasili pa bodo tudi prvaka po izboru obiskovalcev. Nedeljsko prireditev bodo popestrili: ansambel Idila, aktiv podeželskih žena in deklet ter ljudski pevci. Vsak sodelujo~i bo prejel pisno priznanje. Vstopnine ni! PTUJ / M. Oregon razstavlja v Novi KBM Ljubiteljska slikarka Marija Gregorc, članica likovne sekcije dr. Štefke Cobelj pri DPD Svoboda Ptuj je v prostorih svojega nekdanjega kolektiva, ptujske enote Nove kreditne banke Maribor, v sredo, 15. februarja, pripravila razstavo svojih likovnih del. Njena olja na temo pokrajina in tihožitje so na ogled do 15. marca. -OM DORNAVA / PRVA KASETA LJUDSKIH PEVK Domaia pesem ima publiko 000 V lanskem letu so ljudske pevke, ki delujejo v okviru turistično-- etnografskega društva Lukari in jih vodi Neža Čuš, izdale prvo kaseto. Predstavile so jo v nedeljo, ko so prišli na svoj račun vsi ljubitelji ljudske glasbe. Dornavske pevske, ki so poznane tudi kot živahne lukarce, so v goste ob tako prijetnem dogodku povabile trio Vetrnica, oktet iz Male vasi, oktet iz Dornave ter mlada muzikanta brata Janžekovic. Tako smo lahko slišali veliko že skoraj pozabljenih ljudskih, pa tudi umetnih pesmi. Z dobrimi željami sta kaseto ljudskih pevk pospremila na pot tudi Franc Šegula, dornavski župan, in Marija Bel-šak, predsednica turisticno-etnografskega društva Lukari. Kaseta je izšla pri založbi Vejica. Za prijetno spomladansko vzdušje so poskrbeli tudi z domiselno okrašeno dvorano. Program je povezovala Slavica Bratuša. MS Ljudske pevke: Ivanka Peteršič, Lizika Zemljaric, Marija Cizerl, Marija Šešerko, Marija Zagoršek, Marjeta Petršič, Nežka Čuš in Terezija Vesenjak REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE NA LOKALNI RAVNI PO NAČELU TRAJNOSTI Skrb za življenjsko okolje Nadaljevanje iz prejšnje številke Takšna razmišljanja seveda niso dovolj in ne zadostujejo, svojo dejavnost moramo nadaljevati predvsem v kakovostnem smislu. Prepričan sem, da je vsem nam skupen interes, da živimo v okolju, ki omogoča dostojno, kvalitetno in zdravo življenje in ki bo to omogočalo tudi prihodnjim rodovom. Kako se pravzaprav lotiti in reševati okoljske probleme na ožji, to je lokalni ravni? Republika Slovenija je sprejela vrsto zakonov in predpisov s področja varovanja okolja. Vsi ti dokumenti pa so še vedno vse preveč oddaljeni v zavesti posameznikov, saj so ti še vedno samo opazovalci skrbi za okolje, v katerem živimo. Premalo se zavedamo zmogljivosti in meja, ki jih okolje še prenese brez negativnih posledic. V okolju moramo poiskati takšno pot razvoja, ki bo še v okviru teh meja. Pri tem ne smemo popustiti takšnim ali drugačnim interesom posameznikov, skupin in subjektov, ki jim za okolje ni mar. Lokalne oblasti morajo prepoznati te namere in nevarnosti in se jim odločno upreti. Novi pristopi pri reševanju okoljske problematike morajo temeljiti na principu etike traj-nostnega življenja in zadrževanju človekove aktivnosti v mejah zmogljivosti okolja. Temelj traj-nostnega življenja je etika, katere spoznanja temeljijo na medsebojnem spoštovanju, skrbi za drugega, za okolje in za Zemljo. Etika trajnostnega življenja vsebuje kar nekaj načel in predlogov, ki so pomembni pri načrtovanju in reševanju okolj-ske problematike na lokalni ravni. To so: spoštovanje in skrb za življenje, izboljšanje kakovosti življenja, ohranjanje pestrosti življenja, spreminjanje ravnanja in osebnih odnosov, ter skrb za povezovanje razvoja in ohranitev narave. Osnovna področja, ki jih na lokalni ravni rešujemo iz teh načel, so: energetika, industrija, trgovina, komunalna infrastruktura, načrtovanje naselij, socialna politika, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča in vodni ekosistem. Teh področij je še nekaj, a niso tako bistvena na lokalni ravni. NAČELA TRAJNOSTNEGA ŽIVLJENJA Spoštovanje in skrb za življenje To načelo temelji na medsebojnem spoštovanju, skrbi za druge ljudi in skrbi za okolje.Ne sme pa seveda prizadeti drugih skupin oz. kasnejših generacij, prav tako ne sme ogrožati ob- stoja drugih vrst. Vse življenje v okolju (tla, voda, zrak) predstavlja med seboj odvisen sistem — biosfero. Motnje v samo enem od teh delov pomenijo negativen vpliv na celoto. Ker je naše preživetje odvisno tudi od drugih življenjskih vrst, moramo zagotoviti njihovo preživetje in jih varovati. Izboljšanje kakovosti življenja Nenehna težnja po razvoju prinaša pozitivne in negativne posledice. Naš cilj je izboljšanje kvalitete človekovega življenja. Pri tem moramo polno razviti svoje potenciale in dostojanstveno življenje. Kot razvita dežela moramo zmanjšati porabo virov, energije in negativne učinke na okolje, hkrati pa vsem zagotoviti dostojno kvaliteto življenja. Nadaljevanje prihodnjič Slavko Feguš SLOVENSKA BISTRICA / ZIMSKI VEČERI PRI NIKOLAJU MURKU Srečanja z znanimi Slovenci Siovenjeblstrlško gostinstvo in turizem Murko je v nekaj minulih letih gostilo okoli 50 znanih Slovenk in Slovencev s podro~ja politike, kulture, {porta, gospodarstva in drugih dejavnosti. Naj omenimo samo nekaj imen, ki so obogatili Bistri{ke ve~ere: Polde Bibič, Milena Muhič, Tone Partljič, Jože Hudeček, Nada Gaborovič, Rene Mlekuž, Tone Vogrinec, Vika Potočnik, Jožef Školč, Tone Rop, Alfi Nipič, dr. Zora Janžekovič, Stane Gradišnik, dr. Janko Čar, dr. Ivan Žagar, Jože Jerovsek, dr. Janko Predan in Aleks [takul. Tudi v ietošnjem zimsko-spomladanskem ~asu bodo to obliko pogovorov nadaljevali. Prvi njihov gost je bil 2. februarja gledališki igralec Pavle Ravnohrib, ki je v znani nadaljevanki tako mojstrsko upodobil dr. Franceta Prešerna. V naslednjih ve~erih pri~akujejo Zorana Jankovi~a, predsednika uprave Mercatorja, nato Maria Gaiunl~a, pa Jerneja Cokla, predsednika uprave Impola, in še urednico Jane Bernardo Jeklin. Seveda bodo gostje zimsko spomladanskih ve~erov nekateri slovenski športniki in še kateri od znanih Slovencev. Pogovore z znanimi Slovenci bodo vodili Jana Jegil~, Danica Godec, Bojan Sini~ in Zoran Mliovanovl~. Vida Topolovec GRAJENA / 50 LET PROSVETNEGA DRUŠTVA "Eden drugemu ognja dajmo Praznovanje slovenskega kulturnega praznika je bilo letos na Grajeni {e posebej bogato in slavnostno, saj so na pred-ve~er praznika, v sredo, 7. februarja, v tamkaj{njem domu krajanov proslavili visok jubilej - 50-letnico delovanja kulturnega dru{tva Grajena. O pol stoletni aktivnosti društva in pomembnosti ljubiteljske kulture je govorila podpredsednica društva Tatjana Vaupotic, kulturnikom z Grajene pa sta ob jubileju čestitala župan mestne občine Miroslav Luci in predsednica ptujske izpostave sklada ljubiteljske kulture Ne-venka Gerl. Čestitkam so se domiselno pridružili gojenci Glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja, učenci OŠ Grajena ter moški pevski zbor in dramska sekcija Kulturnega društva na Grajeni. Čeprav se je slovesnost na Grajeni pričela le slabo uro pred prireditvijo v Cankarjevem domu, je bila dvorana tamkajšnjega kulturnega doma polna do zadnjega sedeža in stojišča. In zagotovo je to najboljši odgovor morebitnemu vprašanju, kaj pomeni Grajenčanom in okoličanom njihovo kulturno društvo. "Nocoj je prav poseben večer," je s ponosom ugotovila uvodna govornica na slovesnosti, podpredsednica upravnega odbora društva Tatjana Vaupotic. Ob tem je poudarila pomembnost ljubiteljske kulturne dejavnosti, brez katere bi bilo življenje v Grajeni in v okolici zagotovo manj živahno in zanimivo. Ob 50-letnici je nekdanje in sedanje člane kulturnega društva na Grajeni nagovoril župan mestne občine Miroslav Luci. Ob čestitki je poudaril, da je bila in bo kultura vedno tista, ki nas ohranja pokončne. Predvsem ljubiteljska kultura pa je ohranila tudi slovensko nacionalno identiteto. Ob 50-letnici je sedanji predsednik Kulturnega društva Grajena Dušan Kramberger devetim najaktivnejšim in najbolj zaslužnim članom izročil jubilejna priznanja. Prejeli so jih Marjan Predsednik primestne četrti Marjan Grmovšek (levo) je izročil jubilejno priznanje predsedniku Kulturnega društva Grajena Dušanu Krambergerju. Foto: M. Ozmec Za ohranjanje nacionalne kulturne identitete je svet Mestne občine Ptuj sklenil, da podeli Kulturnemu društvu na Grajeni najvišje kulturno priznanje, oljenko, ki jim je bila izročena naslednji dan na osrednji občinski proslavi v Ptuju. Bezjak, Hinko Erjavec, Marjan Gajzer, Janez Kokol, Franc Lacko, Marija Pišek, Otmar Toplak, Franc Vaupotic in Tatjana Vaupotic. Za pomoč pri delovanju društva in vzorno sodelovanje pa so priznanja izročili tudi predstavnikom OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena, Primestne četrti Grajena, Mestne občine in Zveze kulturnih društev Ptuj. Predsednik primestne četrti Grajena Marjan Grmovšek je društvu izročil posebno priznanje, vodja ptujske izpostave sklada RS Ljubiteljske kulturne dejavnosti Nevenka Gerl pa je ob 50-letnici izročila jubilejno značko sklada ljubiteljske kulturne dejavnosti Slovenije Kulturnemu društvu Grajena ter najzaslužnejšima članoma Štefanu Jurancicu in Bogomirju Vaupo-ticu. Izbran splet priredb prešernovih pesmi so ob domiselni pro-jecijski predstavitvi v ospredju zapeli člani moškega pevskega zbora Grajena, ki jih že tretje leto vodi Branko Purg. Neoko-liko posodobljeno in rapersko obarvano Prešernovo pesem so predstavili učenci OŠ Grajena, v prijetno celoto pa so jubilejni kulturni večer zaogrožili trobil-ni trio gojencev glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja in recita-torji dramske skupine KD Grajena. M. Ozmec PTUJ / DOBRO OBISKAN DAN ODPRTIH VRAT V MUZEJU Od Zdravljice do rapa Palacij ptujskega gradu je bil na kulturni praznik, 8. februarja, nabito poln. Muzej je namre~ pripravil pisan kulturni program in brezpla~en ogled vseh zbirk v gradu. Okoli 150 obiskovalcev je pred pri~etkom sporeda veselo presenetil prihod kurentov in ruse. Najmlaj{i so uživali ob dogodivš~inah gusarja Berta, ki je na Ptuj zajadral s pomo~jo Lutkovnega gledali{~a Pika iz Lenarta. Slavnostni del programa so z Zdravljico pričeli Završki fantje, ki so kasneje zapeli še več pesmi. Vse prisotne je pozdravil direktor muzeja Aleš Arih. Sledil je nastop Silva Safrana z odlično interpretacijo Pre{ernove Glose, bučen aplavz pa so poželi tudi učenci OŠ Olge Meglič z moderno, rapovsko recitacijo o Prešernovem življenju. Program sta sklenila učenca iste šole, državna podprvaka v standardnih in latinskoameriških plesih, Miljan Nojič in Maja Kaisersberger. Po kulturnem programu je direktor muzeja Aleš Arih prisotne povabil k ogledu muzejskih zbirk. Ogled je potekal pod strokovnim vodstvom muzejskih kustosov. Otroci pa so se zgrnili v pedagoško sobo. Na dan slovenskega kulturne- ga praznika, ko je Pokrajinski muzej Ptuj pripravil dan odprtih vrat, je grajske zbirke in ot- roško delavnico skupaj obiskalo več kot petsto ljudi. Metka Stergar agencija za promocijo mode Vpisuje v MANEKENSKO ŠOLO v Mariboru, Ljubljani in Ptuju MLADINSKA manekenska šola NINE GAZIBARA Za fante in dekleta od 14 let OTROŠKA manekenska šola METKE KLAJDERIČ Za otroke, stare od 4 do 14 let Infonnacije in prijave: Maribor: tel.: 02/42154 36 od 9. do 14. ure Ljubljana: tel.: 041 /725 333 od 17. do 19. ure Ptuj.: tel.: 041 /764 445 od 17. do 19. ure v. vulcanomodel5.com 15. - 21. februar 2001 RADIO PTUJ 98,2 IN 104,3 FM Četrtek, 15. februar SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Risanka 9.05 Pod klobukom 9.55 Zgodbe iz školjke 10.30 Nosorog in druščina, poljudnoznanstvena serija 11.20 Razgledi slovenskih vrhov, ponovitev 11.50 Čari začimb: Domač zajec v obari 12.20 Gospodarski izzivi 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.35 Intervju: Dr. Janez Dular # 14.25 Zoom # 16.00 Slovenci po svetu 16.30 Poročila # 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka 16.55 Na liniji, oddaja za mlade 17.45 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 7/16 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi # 22.45 Pisave 23.15 Bolezni našega časa: Revmatizem 23.45 Novi raziskovalci, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 SIMPSONOVI, NANIZANKA 8.20 Vldeospotnlce, ponovitev 8.40 TVprodaja 9.15 Nash Bridges, nanizanka 10.00 Grace na udaru, nanizanka 10.25 Frasier, nanizanka 10.50 Lahti: SP v nordijskih disciplinah, 15 km (ž) - množični start, prenos 12.50 Lahti: SP v nordijskih disciplinah, 15 km (m), prenos 14.40 TVprodaja 15.30 Veleslalom (m), posnetek iz Shigakogna 16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 2. epizoda 17.00 Nash Bridges, nanizanka, 11/22 18.00 Kdo zadnji odide, ameri{ki film 19.30 Videospotnice 20.05 Novo mesto: Suproliga v košarki: Krka Telekom : Scavolini, prenos 22.15 Emily z mesečeve domačije, nadaljevanka, 6/13 23.00 Claire Dolan, ameriški film 0.35 Beck, 7. del filma 2.00 Simpsonovi, ponovitev 2.25 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Ve~na ljubezen, ponovitev 11.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.50 Milady, ponovitev 12.45 TVprodaja 13.15 William Tell, pustolovska nanizanka 14.10 Otro{ki zdravnik, nanizanka 15.05 TVprodaja 15.35 Sky Bo 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.35 Milady, nadaljevanka 17.25 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.20 Ve~na ljubezen, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Romance Danielle Steel: Utrip srca, ameri{ki film 21.40 Urgenca, nanizanka 22.30 Prijatelji, humoristi~na nanizanka 23.00 JAG, nanizanka 23.50 Taksi, humoristi~na nanizanka 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Križarjenje, nanizanka 9.30 Miza za pet, nanizanka 10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Adrenalina, ponovitev 13.45 Mladoporo~enci, ponovitev 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Mladeni~ v modrem, nanizanka 16.35 Zlata krila, akcijska nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristi~na nanizanka 18.00 Will in Grace, humoristi~na nanizanka 18.30 Pa me ustrelil, humoristi~na nanizanka 19.00 Simpatije, nanizanka 20.00 Kazaam, ameriški film 21.40 Tretji kamen od sonca, nanizanka 22.10 Seinfeld, humoristi~na nanizanka 22.40 Padli šampion, ameriški film 0.20 Adrenalina, ponovitev TROJKA 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 10.00 Evropski golf turnirji, ponovitev 10.30 TVprodaja, nato Videostrani 13.30 TVprodaja, nato Mobi TV 15.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 16.30 Motor show report 17.00 Jukebox, kontaktna oddaja 18.30 Avto šou 19.00 Razvoj avtomobilizma 19.30 Mobi TV 20.00 Sijaj, kontaktna oddaja 21.00 Reporter X 21.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Mobi TV 23.30 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.35 Ve~na ljubezen, serija (119/135). 13.20 Vse o ovci, dokumentarni film. 14.10 Poro-~ila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.00 Program za mlade. 15.50 TV razstava. 16.00 Split: Morje. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Fant zre v svet, serija za mlade (102/113). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Živeti z ... Brez laži, izobraževalna oddaja. 18.55 Dobrosr~ni medvedki, risana serija (13/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Amelia Earhart, ameriški TV film. 21.50 Pol ure kulture. 22.20 Vizum. 23.05 Odmevi dneva. 23.25 Pesniški potopis: Goli otok, dokumentarna oddaja. 23.55 Policija, serija (138/300). 0.20 Chicago Hope V., serija (22/24). 1.05 "Na zdravje", humoristi~na serija (18/53). HTV 2 10.00 Živeti v Sotinu, dokumentarna oddaja. 10.30 Divja Amerika: Nevarna sre~anja, pz serija (3/10). 11.30 Globalna vas. 12.15 Navadna smrklja, serija za mlade (15/26). 12.40 Poslovni klub. 13.15 Brooklyn jug, serija (20/22). 14.00 "M" magazin. 15.00 SOS - potrebujejo nas. 16.10 Ve~na ljubezen, serija (119/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 "Na zdravje", humori-sti~na serija (18/53). 19.30 Policija, serija (137/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Chicago Hope V., serija (22/24). 21.10 Polni krog. 21.30 Željka Ogresta in gosti. 22.35 Dosjeji X (7.), serija (20/22). 23.20 Filmska no~ z vestrnom: Reka brez vrnitve, ameriški film. 0.45 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 16.30 Zahodnjaki, ameriški film. 18.30 Evrogol. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Športni program. 22.00 Šport danes. 22.10 Hit depo. 0.10 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.15 Ootroški program. 8.00 Princ z BelAira, serija. 8.25 Mo~na družina, serija. 8.45 Obalna straža, serija. 9.30 Urgenca, serija. 10.15 Veleslalom (m), posnetek. 10.40 Nordijsko smu~anje, SP 15 km (ž), prenos. 12.30 Nordijsko smu~anje, SP: 15 km (m9, prenos. 14.40 Skrivnostna Rue Broca, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca. 17.10 Princ z BelAira. 17.35 Mo~na družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Nordijsko smu~anje, SP oddaja iz studia in otvoritev. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 MA 2412, serija. 20.45 MA 2412. 21.15 Sinan Toprak, nepodkupljivi, krimi serija. 22.05 Nova, ženska s kalibrom, serija (Doris Schretzmayer). 23.00 De Luca, serija. 23.30 Umetnine. 1.45 Valdez, vestern, 1970. 3.15 Canasta, epizodni film, 1956 (Maria Felix). AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1213). 10.15 Dallas, serija. 11.00 Dallas. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1214). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Sedem svetovnih ~udes, dokum. 21.05 Vera, talkshow. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Sedem svetovnih ~udes, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe, serija. 10.00 Halo stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof, pogovor. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 poro~ila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Klub mo~nih žensk, serija, 2001 (Caroline Groth-gar). 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdravniška serija. 22.15 Alp-hateam, reševalci življenj v OFJ zdravniška serija. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker, serija, 1999. 1.15 Novo v filmskih studijih. 1.45 Franklin, pon. 2.35 Peter Imhof, pon. RTL 6.30 Nem~ija danes zjutraj. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi. 8.00 Sam svoj mojster. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Dr. Stefan Frank, zdravniška serija. 10.30 OP kli~e dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geis-sen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster, serija. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami (1535). 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi (2171). 20.15 Alarm za Kobro 11, akcijska serija, 1998 (Mark Keller9. 21.15 Sinan Toprak, nepodkupljiv, začetek krimi serije, 1/8, 2001 (Erol Sander, Manning Baum). 22.15 Straža, policijska serija. 23.15 Cž16: Specialna enota FBI. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol. 2.00 Oliver Geissen Show. PRO 7 6.00 Opoldanski magazin, pon. 6.55 Bulevarski magazin. 7.30 Kdo je tu šef, serija. 8.00 Kdo je tu šef. 8.30 Roseanne. 9.00 Jesse. 9.35 Bodystrip, Razgaljna duša, psihološki triler, 1995. 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina, serija. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Lov po smrti, fantazijski, 2001 (Peter A. Rey, Klaus Screiber). 22.15 TV total. 23.15 Trigger Happy TV, kom, 2000. 23.45 Pa me ustrelil, serija, 1997. 0.10 Inšpektor Fowler. 0.40 Policijska parada. 1.10 TV total. 2.05 Trigger Happy TV. 2.30 Pro7, reportaže: mladinski zapori v ZDA, pon. EUROSPORT 8.30 Nogomet, pon. 9.30 Olimpijske igre. 10.00 Alpsko smu~anje, veleslalom, moški, pon. 11.00 Smu~arski teki, SP v Lahtiju, 15 km, ženske, prenos. 12.30 Racing Line. 13.00 Smu~arski teki: SP v Lahtiju : 15 km, moški, prenos. 14.45 Smu~arski teki: Lahti, pon. 15.00 Tenis: WTA turnir v Nici, osmina finala, prenos. 16.30 Smu-~arski teki, SP v Lahtiju, 15 km, ženske, pon. 17.30 Nogomet, pon. 18.20 Športna poro~ila. 18.30 Nori športi, magazin. 19.00 Nogometni magazin. 20.00 Sumo. 21.00 Smu~arski tek: SP v Lahtiju, pon. 22.00 Atletski miting v Stockholmu. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Nogomet, pokal UEFA. 1.15 Športna poro~ila. Petek, 16. februar SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Prisluhnimo tišini 9.00 Čarovnik iz Oza, risanka 9.20 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka 9.30 Na liniji, oddaja za mlade 10.10 Novi raziskovalci, dokumentarna serija 11.05 Slovenski magazin 11.35 Zaupanje, drama, 1/2 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.45 Prvi in drugi 14.05 Bolezni našega časa: Revmatizem 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Zares divje živali, dokumentarna nanizanka 17.05 Rdeči grafit 17.45 Resnična resničnost 18.20 Dosežki # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Garači, nadaljevanka, 5. del 21.00 Deteljica 21.10 TV Poper, oddaja TV Koper 22.00 Odmevi # 22.45 Gledališče Rok - Claudio Cinelli 22.50 Polnočni klub 0.00 Zoofobije: Nikteridofobija - strah pred netopirji 0.05 Jefferson v Parizu, angleško-ameriški film SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, nanizanka 8.20 Videospotnice, ponovitev 8.55 TVprodaja 9.25 Vremenska panorama 9.40 Nash Bridges, nanizanka 10.25 Osamljeni planet: Madžarska in Romunija 11.15 TVprodaja 11.50 Garmisch Partankirchan: Smuk (ž), prenos 13.00 SP v nordijskih disciplinah: Smučarski skoki k 90 za kombinacijo, posnetek 13.50 Lahti: SP v nordijskih disciplinah, 15 km (ž) za kombinacijo, prenos 15.00 V strahu, ponovitev filma 16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 3. epizoda 17.00 Nash Bridges, nanizanka, 12/22 18.00 Banzai, francoski film 19.40 Videospotnice 20.05 Planeti, dokumentarna serija, 8/8 20.55 Grof Monte Cristo, nadaljevanka, 3/8 21.45 Smešno, francoski film 23.25 Neprimerno delo za žensko, nadaljevanka, 5/10 0.15 Slovenski jazz iz jazz cluba Gajo: Zagrebški kvartet saksofonov 0.55 South park, ponovitev 1.15 Simpsonovi, ponovitev 1.50 Shigakogen: Slalom (m), 1. vožnja, prenos 3.00 Zandalee, ameriški film 4.50 Shigakogen: Slalom (m), 2. vožnja, prenos POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Ve~na ljubezen, ponovitev 11.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.50 Milady, ponovitev 12.45 TVprodaja 13.15 William Tell, pustolovska nanizanka 14.10 Otroški zdravnik, nanizanka 15.05 TVprodaja 15.35 Sky Bo 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.35 Milady, nadaljevanka 17.25 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.20 Ve~na ljubezen, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Blisk smrti, ameriški film 21.40 Teksaški mož postave, nanizanka 22.30 F/X - umori s trikom, nanizanka 23.20 Milenium, nanizanka 0.10 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Križarjenje, nanizanka 9.30 Miza za pet, nanizanka 10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Pop'n'Roll, ponovitev 13.45 Bravo, Maestro, ponovitev 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Mladeni~ v modrem, nanizanka 16.35 Zlata krila, akcijska nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristi~na nanizanka 18.00 Will in Grace, humoristi~na nanizanka 18.30 Pa me ustrelil, humoristi~na nanizanka 19.00 Simpatije (III.), 1. del ameriške nanizanke 20.00 Komedija zmešnjav 20.30 Mladoporo~enci 21.00 Felicity, nanizanka 22.00 Poštar, film 23.50 Najbolj nori zlo~inci, dokumentarna oddaja 0.20 Policisti, nanizanka TROJKA 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 10.00 Motor show report, ponovitev 10.30 TVprodaja 11.30 Videostrani 12.30 TVprodaja 13.30 Mobi TV 14.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 15.30 Spidi in Gogi show, ponovitev 16.30 Jukebox, kontaktna oddaja 18.00 Novodobna klepetanja 18.30 DP v malem nogometu, ponovitev 20.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 21.00 Knjiga, oddaja o kulturi 21.30 Družina - izziv sodobnemu ~asu, kontaktna oddaja 22.30 Mobi TV 23.00 Jukebox, ponovitev 0.30 Reporter X, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poro~ila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.35 Ve~na ljubezen, serija (120/135). 13.20 Po poteh razuma, dokum. serija (1/6). 14.10 Poro~ila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.00 Program za mlade. 15.50 TV razstava. 16.00 Turisti~ni magazin. 16.30 Hrvaška danes. 17.00 Televizija o Televiziji. 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Mali družinski antikvariat: Dar. 18.25 Kolo sre~e. 18.55 Superman, risana serija (37/41). 19.30 Dnevnik. 20.15 Klub seniorjev, zabavnoglasbena oddaja. 21.05 Critical Care, ameriški film. 23.05 Odmevi dneva. 23.25 Šanghajska triada, hon-gkonški film. 0.55 Extralarge 2: Indijanci, italijanski film. 2.20 Skoraj ti, ameriški film. 3.55 Policija, (139/300). 4.20 Na meji možnega, serija (16/44). 5.05 Planet Glasba. 5.35 Mojstrovine svetovnih muzejev. 5.45 Pravi ~as. 7.15 Superman, risana serija (37/41). HTV 2 9.55 Hit depo. 11.55 Fant zre v svet, za mlade (102/113). 12.20 Vizum. 13.00 Pol ure kulture. 13.30 Chicago Hope V., (22/24). 14.15 Željka Ogresta in gosti. 15.15 Dosjeji X (7.), serija (20/22). 16.10 Ve~na ljubezen, serija (120/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Zakonske vode 8., humor. serija (162/210). 19.30 Policija, serija (138/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Pravica za vse III., serija (20/26). 21.10 Polni krog. 21.30 Latinica: Življenje na otoku. 23.15 Pravi ~as. 0.45 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 11.55 Garmisch Partenkirchen: Svetovni smu~arski pokal - super-veleslalom (Ž), prenos. 16.20 Evrogol. 17.20 Ga-Pa: Svetovni smu-~arski pokal - superveleslalom (Ž), posnetek. 18.00 Reka brez vrnitve, ameriški film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Rodovnik rocka, dokum. serija (10/11). 21.00 Planet Glasba. 21.30 Hrvaški filmski portreti: Relja Baši~. 22.15 Šport danes. 22.25 Na meji možnega, serija (16/44). 23.10 Čas je za jazz. 0.20 Mojstrovine svetovnih muzejev. 0.30 Košarka NBA Weekend. 1.00 NBA pregled. 1.30 NBA liga: Orlando - Houston, prenos. AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program. 7.55 Življenje in jaz, serija. 8.20 Princ z BelAira. 8.45 Sam svoj mojster. 9.10 Mo~na družina. 9.30 Nordijsko smu~anje, SP: kombinacija - skoki, prenos. 11.45 Superveleslalom (ž), prenos iz Garmischa. 13.10 Confetti tivi. 13.40 Nordijsko smu~anje, SP: kombinacija - tek na smu~eh, prenos. 15.00 Sedma nebesa, serija. 15.45 Ernest gre v šolo, komedija, 1994 (Jim Varney). 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Mo~na družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Nordijsko smu~anje, oddaja iz studia. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Zvezdniški show za milijone, dobrodelni kviz. 21.50 Tango in Cash, akcijski, 1989 (Kurt Russell, r: Andrei Konchalovsky). 23.25 Rde~a ~rta, akcijski, 1997 (Rutger Hauer). 0.55 Faust, serija. 1.55 Slalom (m), prvi tek, prenos iz Shigakogena. 3.00 Tango in Cash, akcijski film, 1987. 4.30 Ellen, serija. 4.55 Slalom (m), drugi tek, prenos. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dallas, serija. 11.00 Dallas. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, talkshow. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1215). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Akti XY-nerešeno, policija prosi za pomoč. 21.20 Skoraj gentleman, serija. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 Komisarka, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Akti XY-nerešeno, odmevi gledalcev. 0.40 Ellen, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Pogledi s strani. 1.30 Modern times, magazin. 2.05 TV kuhinja. 2.30 Komisarka, serija. 3.20 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof, pogovor. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Dekliški kamp, show. 21.15 Doktor, serijska komedija, 2001. 21.45 Hišnik Krause, serijska komedija. 22.15 Kaj pa zijaš?, show. 22.45 Nogomet. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker, serija. 1.15 Hišnik Krause, pon. 1.40 Alphateam, pon. 2.30 Harald Schmidt Show, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.00 Sam svoj mojster. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Dr. Stefan Frank. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami (1536). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2172). 20.15 Kdo bo milijonar? (Gunther Jauch). 21.15 Kampisti. 21.45 Urad, serija. 22.15 7 dni - 7 glav. 23.15 Petkova noč. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol. 1.55 Kampisti, pon. 2.20 Urad, pon. RTL 2 5.10 Otroški program. 7.20 Smrček. 7.45 Princ z BelAira. 8.10 Princ z BelAira. 8.40 Najlepša leta, pon. 9.10 Veliki brat. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta, dve zgodbi. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.00 Princ z BelAira, serija. 20.00 Poročila. 20.15 Po lastnih pravilih, triler, 1996 (Nick Nolte, Melanie Griffith). 22.15 Veliki brat. 23.15 Igra preživetja, triler, 1994. 0.55 Veliki brat, kviz. 2.50 Po lastnih pravilih, pon. trilerja. Sobota, 17. februar SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni Taček: Bivališče 9.20 Pod klobukom 10.15 Kino Kekec: Srečno pot, Charlie Brown, ameriški film 11.30 Lingo, TVigrica # 12.00 Tednik, ponovitev # 13.00 Poročila # 13.15 Mostovi, ponovitev 14.20 Pod Piramido, oddaja TV Maribor 14.50 Hostarji, angleški film 16.30 Poročila # 16.45 Franček, risanka 17.10 Ebba in Didrik, nadaljevanka, 5/9 17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.10 Ozare 18.15 Umetnost življenja po svetu, dokum. serija, 9/13 18.45 Risanka 19.00 Danes # 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik # 20.00 Pika na I 21.30 Frasier, nanizanka, 12/24 22.00 Poročila # 22.30 Sopranovi, nadaljevanka, 6. del 23.20 Fantje iz soseščine, ameriški film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Videospotnice, ponovitev 9.25 TVprodaja 9.55 V telovadnici, nadaljevanka, 50/50 10.20 Jasno in glasno, ponovitev 11.15 TVprodaja 11.50 Garmisch Partenkirchen: Superveleslalom (ž), prenos 13.15 SP v nordijskih disciplinah: 10 km (m), posnetek 13.55 Lahti: SP v nordijskih disciplinah, 10 km (m) - zasledovalno, prenos 14.55 Evrogol 15.50 Košarka NBA action 16.25 Slalom (m), posnetek iz Shigakogna 17.30 Bele vrane, posnetek koncerta, ponovitev 17.55 Hudomu{na prikazen, ponovitev filma 19.30 Videospotnice 20.05 Vidimo se na sodišču, italijanski film 21.35 Praksa, nanizanka, 20. epizoda 22.20 Sobotna noč 0.20 Videospotnice, ponovitev 0.55 Evrogol, ponovitev 1.50 Shigakogen: Slalom (m), 1. vožnja, prenos 3.00 Dež za ubijanje, ameriški film 4.50 Slalom (m), 2. vožnja, prenos POP TV 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji, ponovitev 10.00 Power Ranger, nanizanka 10.30 Navihanka, nanizanka 11.00 Mladi učitelj, zadnji del humoristične nanizanke 11.30 Šolska košarkarska liga 12.30 Ameriška gimnazija, nanizanka 13.00 Kongresnica, ameriški film 14.30 Resnične zgodbe o umetnem srcu, dokum. oddaja 14.50 Orleans, nadaljevanka, 7/8 16.00 Orleans, nadaljevanka, 8/8 16.40 Močno zdravilo, 1. del ameriške nanizanke 17.35 Otroški policist, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Dobri fantje, ameriški film 22.30 Kocka, kanadski film 0.10 24 ur, ponovitev KANAL A 8.50 Ta nori jazz, ameriški film 11.00 Kung fu, akcijska nanizanka 12.00 Nezgodni oddelek, zadnji del nanizanke 13.00 Mladoporočenci, ponovitev 13.30 Stilski izziv, ponovitev 14.00 Košarka, Evroliga, osmina finala, ponovitev 16.00 Evroliga, pregled kroga 16.30 Živalim na pomoč, dokumentarna oddaja 17.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 18.00 Beverly Hills 90210, nadaljevanka 19.00 Prijatelji, humoristična nanizanka 19.30 Dvakrat v življenju, nanizanka 20.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.00 Čas za umor, ameriški film 22.40 Hiša na Beverly Hillsu, ameriški film 0.15 Policisti, nanizanka TROJKA 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 10.00 Kalia nasveti, ponovitev 10.30 TVprodaja 11.30 Koncert 12.30 Videostrani 13.00 TVprodaja 14.00 Mobi TV 14.30 Iz domače skrinje, ponovitev 16.00 Novodobna klepetanja, ponovitev 16.30 Sijaj, ponovitev 17.30 SQ Jam, glasbena lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Avtodorom 20.00 Ježek show, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Španska nogometna liga, prenos 23.00 Avto šou, ponovitev 23.30 Evropski golf turnirji 0.00 SQ Jam, ponovitev 1.00 Mobi TV HTV 1 7.45 Poročila. 7.50 Egipčan, ameriški film. 10.05 Poročila. 10.10 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 34. mednarodno srečanje folklore: Vukojevci, Lopar, Vranovci in Bukovlje. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poročila. 14.05 Oprah Show (266). 14.55 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.30 Živali in ljudje: Psi v vojni, poljudnoznanstvena serija (5/5). 16.05 Zlata dekleta, humoristična serija (17/180). 16.35 Divje mačke, risana serija (7/13). 17.05 Turbo Limach Show (7.). 18.35 Risani film. 18.40 Vabilo, oddaja o kulturi. 19.10 Vesela novica. 19.30 Dnevnik. 20.10 Dnevnik plus. 21.00 Taxi, francoski film. 22.45 Poročila. 23.00 Zalivska vojna, mini-serija. 2.00 The Bad Pack, ameriški film. 3.40 Ulični razbijač, ameriški film. 5.10 Policija, serija (140/300). 5.35 Ujeti pri delu (3/3). 6.20 Amerika -življenje narave. 6.50 Risani film. 7.05 Otroci Avstralije. HTV 2 9.20 Potovanja: Indonezija (6/24). 10.15 Sedmerica veličastnih, serija (20/23). 11.00 Glasbena matineja: Ljiljana Molnar-Talajič. 12.40 Hišni ljubljenčki. 13.25 Dokumentarna oddaja. 14.10 BIT, oddaja o informatiki.14.45 Briljanteen. 15.35 Melrose Place, serija (67/68). 16.20 Črno-belo v barvah. 17.05 Filmi režiserja Billyja Wilderja: Avantil, ameriški film. 19.30 Policija, serija (139/300). 20.10 Družina Soprano I., serija (20/26). 21.05 Show program z Zagrebfesta, posnetek. 21.45 Trilček. 22.50 Glamour Cafe. 23.35 Seks in mesto, humoristična serija (19/30). 0.00 Ujeti pri delu (3/3). 0.45 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 11.55 Garmischpartenkirchen: Svetovni smučarski pokal - superveleslalom (Ž), prenos. 13.00 Policija, serija. 15.55 Košarka NBA liga: Orlando - Houston, posnetek. 17.40 športni prenosi in posnetki. 18.30 Rodovnik rocka, dokumentarna serija (10/11). 19.20 Hrvaški glasbeni program. 20.00 Mati in sin, humoristična serija (19/42). 20.30 Cosbyjev show (20/26). 20.55 Španska nogometna liga: Barcelona - Deportivo, prenos. 22.50 Šport danes. 23.05 Rock Club. 0.05 Albino aligator, ameriški film. AVSTRIJA 1 6.20 Ferdy, serija, otroški program. 8.00 Confetti tivi. 9.25 Nordijsko smučanje, SP: 10 km (m), prenos. 13.15 Smučanje, slalom (m), posnetek iz Shigakogena. 13.50 Nordijsko smučanje, SP: 10 km (m), prenos. 15.00 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 16.30 Beverly Hills 90210, serija. 17.15 Srčece, show. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Ekstremno, magazin. 19.00 Smučanje SP oddaja iz studia. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Stavimo da..., show in igre s Thomasom Gottschalkom, prenos iz Gottin-gena. 22.35 Piš, akcijski film, 1994 (Jeff Bridges, r: Ste_phen Hopkins). 0.30 Ekstremno, magazin. 0.55 Plen, serija. 1.40 šport. 1.55 Smučanje, slalom (m), prvi tek, prenos iz Shigakogena. 3.00 O3 Austria Top 40. 3.45 Sam svoj mojster, serija. 4.10 Beverly Hills 90210, serija. 4.55 Smučanje, slalom (m), prenos drugega teka. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Stara gozdarska hiša, domovinski film, 1956 (Paul Klinger). 11.00 Nora na življenje, komedija, 2000. 12.30 Gurmansko potovanje po Italiji: Lombardsko razkošje. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Istambulska vrtnica, komedija, 1953 (Inge Egger). 14.50 Češnje iz sosedovega vrta, komedija, 1956 (Oskar Sima). 16.15 Podobe Avstrije, magazin. 16.25 Deela in ljudje, magazin. 16.55 Religije^ sveta: Ljubezen. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Bingo, igrica. 18.25 Konflikti, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Nepodkupljivi, gledališka veseloigra, 1984 (Josef Meinrad). 22.10 Čas v sliki. 22.15 Faust (1), gledališka drama, 2000 (Bruno Ganz). 3.00 Pogledi s strani. 3.05 Dežela in ljudje, magazin. 3.35 Pogled v deželo, magazin. SATELITSKA TV SAT1 5.50 Kviz, pon. 6.20 V bliskavici, pon. 6.55 Otroški program. 14.00 Vesoljska ladja Enterprise. 15.00 Star Trek - Voyager. 16.00 Pacific Blue - Obalna straža na kolesih, serija. 17.00 Res je (Milena Preradovic). 17.30 Poročila. 18.00 Helmut in Helmuth, kom. 18.30 Nogomet, nem. liga. 20.00 Šport. 20.15 Star Trek II, zf., 1982 (William Shatner, Ricardo Montalban, r: Nicholas Meyer). 22.40 šaljive novice. 23.05 Šaljive novice. 0.05 Potnik, melodrama, 1997. 1.50 Vesoljska ladja Enterprise. 2.45 Klub močnih žensk. 3.45 Pacific Blue. RTL 5.10 Otroški program. 10.50 Nogomet, magazin. 11.50 Moesha. 12.15 Varuška. 13.10 Močna družina. 13.35 Princ z BelžAira. 14.00 Tretji kamen od sonca, serija. 14.30 Divja sedemdeseta. 15.00 Beverly Hills, 90210. 15.55 Felicity. 16.50 Popularni. 17.45 Top of the Pops. 18.45 Poročila. 19.10 Kdo bo milijonar (Gunter Jauch). 20.15 Veliki brat - odločitev. 23.15 Nerodnosti na delovnem mestu. 0.10 Prvi korak do zvezde. 1.35 7 dni - 7 glav. 2.20 Top of the Pops. 3.10 Beverly Hills, 90210. RTL 2 5.55 Dr. Quinnova. 6.40 Novo v kinu. 7.05 Ellen. 7.25 Polna hiša. 7.55 Princ z BelAira, pon. 7.55 Princ z BelAira, pon. 8.45 Najlepša leta, pon. 9.10 Najlepša leta, pon. 9.40 Bravo TV, pon. 10.55 Undercover Kid, pustolovski, 1995. 12.25 Highlander. 15.20 Končno znova 18, fantazijska komedija, 1988 (George Burns). 17.05 Walker, teksaški ranger. 18.05 Veliki brat, pon. 18.55 Klub. 20.00 Poročila. 20.15 Pošast (1 +2), grozljivka, 1996 (Ronald Gut-tman, r: Jeff Bleckner). 23.40 Otok velikanskih dinozavrov, grozljivka, 1994. 1.15 Igra preživetja, akcij. triler, 1994. 2.55 Pošast, pon. grozljivke PRO 7 5.40 Divji kostanji, pon. ameriškega filma. 7.35 Otroški program. 11.35 Babylon 5. 12.25 Kurja koža - ure strahov. 12.50 Grown Ups - Končno odrasel, serija. 13.20 Prijazna družina. 14.15 Dharma & Greg. 14.45 Prijatelji. 15.10 Simpsonovi. 15.40 Sabrina. 16.05 Charmed - Čarovnice, serija. 17.00 Roswell. 18.00 Andreas Turck - Ljubezenske zgodbe. 19.00 Pogovor. 19.30 MAX - Vso življenje. 19.55 Poročila. 20.15 Maska, komedija, 1994 (Jim Carrey, r: Charles Russell). 22.00 Piš, akcij. triler, 1994 (Tommy Lee Jones, r: Stephen Hopkins). 0.15 Povratni udarec, akcij. triler, 1997 (Gary Daniels). 1.50 Fantomi, pon. 3.25 Piš, pon. EUROSPORT 8.30 Nori športi, pon. 9.30 Nordijska kombinacija - SP v Lahtiju. 9.45 Nordijska kombinacija - SP v Lahtiju. 11.30 Alpsko smučanje. 12.30 Bob. 13.30 Nordijska kombinacija - SP v Lahtiju. 14.00 Nordijska kombinacija - SP v Lahtiju. 14.30 Snowboard. 15.00 Tenis - WTA turnir v Nici. 16.30 Nordijska kombinacija, ponovitev. 17.00 Bob. 18.00 Alpsko smučanje - super veleslalom, ženske (Garmisch). 18.50 Športne novice. 19.00 Bob, dvojice. 20.00 Sankanje. 21.30 Sumo. 22.30 Nori športi, magazin. 22.00 Športne novice. 23.15 Tenis - ATP turnir v Marseillu. 0.15 Boks. 1.45 Športne novice. DŠF 5.00 Jutranji program. 8.00 Automagazin. 9.00 Golf. 10.00 Hokej na ledu. 10.30 Košarka, NBA. 11.00 Takeshi's Castle. 11.45 Normal. 12.15 Nogomet, pon. 13.15 Nogomet, 2. nem. liga. 14.00 World Soccer. 14.30 Snowboard. 15.00 DSF Reportaže: Inter -Milan. 15.30 Automagazin. 16.30 Šport po svetu. 17.00 Takeshi's Castle. 17.45 Nogomet. 18.30 Košarka, NBA. 19.00 Hokej na ledu, magazin. 19.30 Stoke. 20.15 Košarka. 22.30 Wrestling. 0.30 Takeshi's Castle. VOX 6.25 Prodajna TV. 7.25 Brezoblačno, potovalni magazin. 8.20 National Geographic. 9.25 Potovalni magazin. 10.25 BBC ekskluzivno. 11.25 Možje brez živcev, serija. 11.50 Okusna trojica, serija. 12.15 F/X, serija. 13.10 Levinja in njen lovec, krimi drama, 1973. 15.00 Hollywoodski safari, pustolovski film, 1997. 16.40 Brezoblačno, potovalni magazin: Južna Afrika. 17.35 Čas za živali: Mehkužci -življenje brez hrbtenice, magazin. 18.10 Kuharski dvoboj, kuharski show. 19.15 Čista divjina: Fascinacija Ledeno morje - potapljači pred obalo Islandije, dokumentarec. 20.15 Ujetnica, psihološki triler, 1998 (Erika Eleniak, r: Rodney Gibbons). 22.00 Spiegel TV, magazin: 300 let Prusije. 0.05 Mračno poželenje: Diana, erotični triler, 1994. 1.45 Nastajanje. 2.20 Prodajna TV. 2.35 Maximum Force, akcijski film, 1992. Nedelja, 18. februar SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Telebajski; Tabaluga; Pika Nogavička; Mikin Makin črkopis: Pravljica o črki F 9.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Svet divjih živali, poljudnoznanstvena serija, 25/26 # 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha # 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila # 13.10 Pika na I 14.35 Garači, nadaljevanka 15.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 16.00 Čari začimb: Telečji zrezek po grajsko 16.30 Poročila # 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.40 Alpe-Donava-Jadran: Podobe iz srednje Evrope 18.10 Razgledi slovenskih vrhov: Pršivec - kjer je bog odstopil svet, 2. oddaja 18.40 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes # 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik # 20.00 Zoom 21.35 Pod preprogo 22.30 Poročila # 22.50 Oddaja o kulturi 23.00 Brez reza 0.00 R. Strauss: Intermezzo, 1. dejanje opere iz Glyndebourna SLOVENIJA 2 8.45 Noro zaljubljena, nanizanka 9.05 Prava stvar, nanizanka, 13/13 9.30 Emily z mesečeve domačije, nadaljevanka 10.20 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 10.50 Garmisch Partenkirchen: Slalom (ž), 1. vožnja, prenos 11.50 Lahti: SP v nordijskih disciplinah, skoki k 116, prenos 13.40 Slalom (ž), 2. vožnja, prenos 14.30 Lahti: SP v nordijskih disciplinah, 5 km (ž) - zasledovalno, prenos 15.20 Košarka NBA: San Antonio : Minnesota, posnetek 16.35 Slalom (m), posnetek iz Shigakogna 17.35 Košarka NBA action special 18.10 Liga prvakinj v rokometu: Valencia : Krim Eta Neutro Roberts, posnetek 19.30 Videospotnice 20.05 Nove pustolovščine N. Hulota, dokumentarna serija 20.50 Cik cak 21.20 So leta minila, nanizanka, 3/7 21.55 Končnica 22.55 Operni ples, 1. del nemškega filma 0.25 Videospotnice, ponovitev 1.50 Shigakogen: Slalom (m), 1. vožnja, prenos 3.00 Dež za ubijanje, ameriški film 4.50 Slalom (m), 2. vožnja, prenos POP TV 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Power Ranger, nanizanka 10.30 Navihanka, nanizanka 11.00 Šolski hodniki, 1. del am. mladinske nanizank 11.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.30 Ameriška gimnazija, nanizanka 13.00 Dežela pred časom: Velika dolina, risani film 14.20 Resnične zgodbe o umetnem srcu, dokumentarna oddaja 14.50 Prva izdaja, nanizanka 15.40 Črno bele vezi, ameriški film 17.20 Obalna straža, nanizanka 18.10 VIP, nanizanka 19.15 24 ur 20.00 Medvedek, ameriški film 21.45 Športna scena 22.30 Nixon, ameriški film 1.50 24 ur, ponovitev KANAL A 8.50 Pleši rock'n'roll, dokumentarni film 11.00 Kung fu, akcijska nanizanka 12.00 Highlander: Nesmrtna, 1. del ameriške nanizanke 13.00 Komedija zmešnjav 13.30 Pop'n'Roll, ponovitev 14.30 To ne more biti ljubezen, ameriški film 16.20 Mestni divjak, dokumentarna oddaja 17.10 Brata Menendez: Umor na Beverly Hillsu, ameriška nadaljevanka, 1/4 18.00 Merlose Place, nadaljevanka 19.00 Prijatelji, humoristična nanizanka 19.30 Roswell, nanizanka 20.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.00 Ukradena srca, ameriški film 22.45 Stilski izziv 23.20 Prikazni, angleški film TROJKA 9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Kalia nasveti 11.30 Družina - izziv sodobnemu času, ponovitev 12.30 Ključ 13.00 Dunlop motorsport magazin, ponovitev 13.30 DP v malem nogometu, reportaža 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.30 Mobi TV 17.00 Knjiga, ponovitev 17.30 Vse za zdravje, ponovitev 18.30 Štiri tačke 19.00 Reporter X 19.30 Koncert 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Popotovanja z Janinom, ponovitev 23.30 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 1.00 Mobi TV HTV 1 7.55 Poročila. 8.00 Phoenix And The Carpet, britanski film. 9.35 Dvigalo, oddaja za otroke. 11.05 Pleme, serija za otroke in mlade (9/26). 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Poročila. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Raziskovalec: Globinski let, poljudnoznanstvena serija (13/36). 16.45 Inšpektor Rex 2., serija (1/15). 17.35 Mamica, francoski film. 19.05 Risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Ko mrtvi zapojo, TV film. 22.05 Do zvezd skupaj: Cubismo (1/2). 23.10 Poročila. 23.20 Če bi palače spregovorile: La Mamounia de Marakesh (2/4). 0.10 V nedeljo ob dveh. 1.10 Policija, serija (141/300). 1.35 Potovanja: Brazilija (7/24). 2.25 Inšpektor Rex 2., serija (1/15). 3.10 Če bi palače spregovorile: La Mamounia de Marakesh (2/4). 4.00 Mojstrovine svetovnih muzejev. 4.10 Obesi jih visoko, ameriški film. 6.00 Hit HTV, glasbena oddaja. HTV 2 9.45 AGAPE - verski kontaktni program. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Prenos maše v Koprivnici. 12.05 Pot v Avonlea, serija za otroke in mlade (53/78). 12.55 Vabilo, oddaja o kulturi. 13.25 Zagonetni mit: Božanski dvoboj, dokumentarna serija (5/6). 14.05 Neznani film noir: Conflict, ameriški film. 15.30 Bob in Margaret, risana serija (6/13). 15.55 Ethno Ambient Salona 2000. 16.25 Izobraževalna oddaja. 16.55 Opera Box. 17.30 Držite lopova, zabavna oddaja. 18.30 Hit HTV, glasbena oddaja. 19.15 Iz zakladnice hrvaških muzejev - Zbirka Mihičič: Emanuel Vidovič. 19.30 Policija, serija (140/300). 20.10 Potovanja: Brazilija (7/24). 21.15 Hang 'em High, ameriški film. 23.05 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 23.45 Latinsko-ameriški film: Zadnje slike z brodoloma, argentinsko-španski film. HTV 3 10.35 Večna ljubezen, serija. 11.55 Garmischpartenkirchen. Svetovni smučarski pokal - slalom (Ž), prenos 1. vožnje. 12.55 Večna ljubezen, serija. 13.40 Garmisch-Partenkirchen: Svetovni smučarski pokal - slalom (Ž), prenos 2. vožnje. 14.40 Večna ljubezen, serija. 16.05 Carstvo divjine. 16.30 Košarka NBA pregled. 17.00 Šport nedjeljom. 17.55 PH v odbojki: Reka - Mladost, prenos. 20.25 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.40 TOP DJ MAG. 23.40 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.00 Confetti tivi, otroški program. 6.50 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.10 Confetti tivi. 8.35 Smučanje, slalom (m), posnetek. 8.55 Nordijsko smučanje, SP: 5 km (ž), prenos. 10.25 Avtomobi-listični magazin. 10.50 Smučanje, salom (ž), prenos iz Garmischa. 11.50 Nordijsko smučanje, SP: skoki, velika skakalnica, prenos. 13.40 Smučanje, slalom (ž), drugi tek, prenos. 14.30 Nordijsko smučanje, SP: 5 km (ž), prenos. 15.15 Pleško, serija. 15.40 Pravi možje, komedija, 1987 (James Belushi). 17.00 V vojski, komedija, 1994 (Pauly Shore). 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Comedian Harmonists, drama, 1997 (Ben Becker, r: Joseph Vilsmaier). 22.25 Columbo: Simfonija smrti, kriminalka, 1977 (Peter Falk, r: Sam Wannamaker). 23.35 Pod pritiskom, triler, 1997 (Charlie Sheen, r: Craig R. Baxley). 1.00 Piš, akcijski film, 1994. 2.05 Linija smrti, akcijski film, 1986. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Zakladi sveta: Epidaurus - zdravilno središče in svetišče antike. 9.20 Srečen rojstni dan, Placidol, 60žletnica Placida Dominga. 10.05 Prost vstop: opera Billy Budd, dokumentarec. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.15 Karnevalski sprevod v Feldkirchu, posnetek. 15.25 Lepa laž-nivka, komedija, 1959 (Romy Schneider). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, serija. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Noro dobro (1), vrhunci karnevala v Avstriji. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Faust (2 + 3), gledališka drama, 2000. SATELITSKA TV SAT1 5.00 Nogomet, nem. liga. 6.25 Luč v temi, drama, 1991. 8.05 Weck Up, jutranji magazin. 9.05 Šaljive novice. 10.05 Otroški program. 12.05 Wolkenstein. 13.05 V.I.P - Telesni stražarji. 14.00 MacGyver. 15.05 Pensacola - Zlata krila, akcij.serija, 1997. 16.00 J.A.G., akcij. serija. 17.00 Dawson's Creek - Simpatije, serija. 18.00 V bliskavici. 18.30 Poročila. 18.45 Nogomet, nem. liga. 20.15 Dan zmagovalcev, show. 22.15 Smučarska šola. 22.45 Pla-netopia. 23.30 News & Stories. 0.25 Srčni kirurg (1/6), zdrav. serija, 1992 (Klausjurgen Wussov, Barbara de Rossi). 2.15 Pensacola - Zlata krila, pon. 3.00 V. I. P, pon. 3.50 Simpatije, pon. RTL 5.15 Otroški program. 8.40 Veliki brat - odločitev, pon. 11.40 Duh moštva, fant. komedija, 1997. 13.50 SeaQuest DSV. 14.50 Xena, serija. 15.50 Providence, druž. serija, 1999. 16.45 Veliki brat - družina in prijatelji. 17.45 Exclusiv, vikend. 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili. 20.15 Kasper, fant. komedija, 1995 (Christina Ricci, r: Brad Silberling). 22.15 Spiegel TV, magazin. 23.00 Junaki vsakdana: sreča in strah v porodnišnici (2). 23.40 South Park, pon. 0.10 Prime Time. 0.30 Veliki brat - Družina in prijatelji, pon. 1.25 Xena. 2.15 Providence, pon. 3.00 Oliver Geissen Show. RTL 2 6.20 Flipper. 7.45 Dih z neba. 8.35 Highlander, pon. 9.30 Undercover Kid, pon. 11.00 Norec, komedija, 1994. 12.40 Končno znova 18, pon. fant. komedije, 1988. 14.35 Pop zvezde - to so moje sanje, pon. 15.35 Bravo TV, mlad. magazin. 17.00 Halo. 18.00 X-Factor - Nepojmljivi, serija. 19.00 Nore stave. 20.00 Poročila. 20.15 Multimilijonar, kviz. 21.20 Veliki brat. 22.10 Klub. 23.15 Avtopsija - skrivnostne smrti. 0.10 Electric Blue. 1.05 Veliki brat ž-kviz. 3.00 Power Ladies, akcijski, 1996. PRO 7 5.20 Nora poroka, komedija, 1994. 7.00 Otroški program. 10.25 Dharma & Greg, pon. 10.55 CinemaxXTV. 11.40 Superman. 12.30 Na jug. 13.25 Alibi, triler, 1997. 15.05 Izgubljeni svet. 16.00 Relic Hunter - Lovka na zaklade, pust. serija. 17.00 V mreži FBI, triler, 1995. 19.00 Čudežni svet. 19.55 Poročila. 20.15 Umor v Beli hiši, politični triler, 1997 (Wesley Snipes, Diane Lane). 22.25 Focus TV, magazin. 23.30 Pobesneli Max II, akcij. triler, 1981 (Mel Gibson). 1.15 Povratni udarec, akcij. triler, 1997. 2.50 Čarovnice, pon. EUROSPORT 8.30 Nordijsko smučanje - SP v Lahtiju. 10.00 Alpsko smučanje, SL, moški. 11.00 Sankanje, pon. 11.45 Smučarski skoki - SP v Lahtiju. 14.00 Nordijsko smučanje - SP v Lahtiju, pon. 14.30 Nordijsko smučanje - SP v Lahtiju. 14.45 Alpsko smučanje. 15.15 Tenis - WTA turnir v Nici ž finale. 17.00 Bob. 18.00 Alpsko smučanje. 18.50 Športna poročila. 19.00 Bob - četverosed, finale. 20.00 Sankanje. 21.30 Atletika - miting v Birminghamu. 23.00 Športna poročila. 23.15 Eurosport, special. 23.45 Tenis - ATP turnir v Marseillu - finale. 1.15 Športna poročila. dSf 6.45 Stoke, pon. 8.30 Potovalni magazin, pon. 9.15 Nogomet, 2. liga. 10.00 Nogomet. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 Nogomet. 13.45 DSF reportaže. 14.15 Potovalni magazin. 15.00 Moto-ciklizem. 16.00 DSF intervju. 16.30 World Soccer. 16.45 Nogmetni magazin. 17.15 Športna poročilla. 17.30 Nogomet. 18.45 Golf -turnir v Kuala Lumpurju. 19.45 DSF reportaže. 20.15 Automagazin. 21.15 Športna poročila. 21.45 Nogomet. 22.45 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Overtime, hokejski magazin. 0.00 Košarka, NBA: Philadelphia 76ers : Phoenix Suns. 2.30 Lumberjack. VOX 6.45 Prodajna TV. 7.45 Hollywoodski safari, pon. pustolovskega filma. 9.30 Premium club. 10.25 Suddeutsche TV. 11.10 Kiosk, magazin. 13.15 Hrepenenje po morju, dokumentarec. 13.45 Čas za živali, magazin. 14.15 Ljubim tvojega sina, drama, 1996. 15.55 Na kolesih, magazin. 16.30 Poročila. 17.00 Auto motor in šport tv, magazin. 18.15 Potovalni magazin: Puerto Rico. 19.15 Pripravljeni na veselje, magazin za aktivne. 20.15 Obiskovalci 2 - iskanje svetega zoba, komedija, 1998 (Jean Reno, r: Jean Marie Poire). 22.20 Omen 4 - Prebujanje, grozljivka, 1991 (Michael Woods, r: Jorge Montesi). 0.15 Prava ljubezen, erotični magazin. 1.15 Mračno poželenje: Diana, ponovitev erotičnega trilerja. Ponedeljek, 19. februar SLOVENIJA 1 8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna # 8.40 Pod Piramido, oddaja TV Maribor 9.10 Zares divje živali, dokumentarna nanizanka 9.35 Rdeči grafit 10.00 Odprava Zelenega zmaja, nadaljevanka 10.30 Resni~na resničnost 11.05 Dosežki 11.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.50 Umetnost življenja po svetu, dokumentarna serija 12.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.30 TEDENSKI IZBOR 13.30 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.20 Polnočni klub 15.30 Pisave 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila # 16.45 Mikin Makin črkopis: Pravljica o črki F 16.55 Telebajski, 14. oddaja 17.15 Radovedni Taček: Delavnica 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka, 6/13 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi # 22.50 Linhart: Ta veseli dan ali matiček se ženi, posnetek predstave SNG Drama Ljubljana 1.05 Recept za zdravo življenje, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Slmpsonovl, nanizanka 8.25 Videospotnice, ponovitev 9.00 TVprodaja 9.30 Vremenska panorama 10.00 Nash Bridges, nanizanka 10.40 Grof Monte Cristo, nadaljevanka 11.30 TVprodaja 12.00 Vremenska panorama 12.35 Planeti, dokumentarna serija 13.30 Cik cak 14.00 Sobotna no~ 16.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 4. epizoda 17.00 Nash Bridges, nanizanka, 13/22 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 [tafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 Skrivnosti vojne, dokumentarna serija, 1/13 21.00 Studio City 22.00 South park, risana humoristi~na nanizanka 22.30 Metropolis 23.00 Brane Ron~el izza odra 0.25 Henry V., angle{ki film 2.35 Simpsonovi, nanizanka 2.55 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Večna ljubezen, ponovitev 11.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.50 Milady, ponovitev 12.45 TVprodaja 13.15 Športna scena, ponovitev 14.10 Otroški zdravnik, nanizanka 15.05 TVprodaja 15.35 Sky Bo 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.35 Milady, nadaljevanka 17.25 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.20 Večna ljubezen, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Sedma nebesa, nanizanka 21.00 Jumpin' Jack Flash, ameriški film 22.50 JAG, nanizanka 23.40 Taksi, humoristična nanizanka 0.10 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Križarjenje, nanizanka 9.30 Miza za pet, nanizanka 10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 Zmenkarije, ponovitev 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Mladenič v modrem, nanizanka 16.35 Zlata krila, akcijska nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Will in Grace, humoristična nanizanka 18.30 Pa me ustrelil, humoristična nanizanka 19.00 Simpatije, nanizanka 20.00 Helikopterska enota, 1. del nem{ke nanizanke 21.00 Hitrost, ameri{ki film 23.00 Dosjeji X, nanizanka 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 10.00 Knjiga, ponovitev 10.30 TVprodaja 11.30 Videostrani 12.00 TVprodaja 12.30 Mobi TV 13.00 Španska nogometna liga, ponovitev 15.00 Iz domače skrinje, ponovitev 16.30 Jukebox, kontaktna oddaja 18.00 Tu mač, ekstremni športi 18.30 Evropski golf turnirji 19.00 Motor show report 19.30 Ključ, ponovitev 20.00 Politična konferenca 21.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 22.00 Top gol 23.00 Mobi TV 23.30 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Večna ljubezen, serija (121/135). 13.20 Po poteh razuma, dokumentarna serija (2/6). 14.10 Poročila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.00 Program za mlade. 15.50 TV razstava. 16.00 Glas domovine. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Sto dobrih del Eddieja McDowda, serija za mlade (19/20). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Svobodna fašenska republika, dokumentarna oddaja. 18.55 Grim-move pravljice (41/47). 19.30 Dnevnik. 20.15 Svetovne religije: Hinduizem, dokumentarna serija (2/7). 21.10 Hildegard, drama. 22.25 TV intervju - misli 21. stoletja. 23.25 Odmevi dneva. 23.45 Evromagazin. 0.20 Policija, serija (142/300). 0.45 Zahodno krilo, serija (20/22). 1.30 Petica, evropski nogomet. 2.40 Svetovne^ religije: Hinduizam, dokumentarna serija (2/7). 3.30 Slačilnica: Špiro Guberina. 4.25 Brooklyn jug, serija (21/22). 5.10 Carstvo divjine. 5.35 Mesečina. 6.20 Grimmove pravljice (40/47). HTV 2 10.10 Oprah Show (266). 10.55 Pravica za vse III., serija (20/26). 11.40 Latinica: Življenje na otoku. 13.20 Moj rodni kraj, serija za mlade (9/40). 13.50 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 14.30 Družina Soprano I., serija (20/26). 15.20 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 16.10 Večna ljubezen, serija (121/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Mati in sin, humoristična serija (20/42). 19.30 Policija, serija (141/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Zahodno krilo, serija (20/22). 21.10 Polni krog. 21.30 Slačilnica: Špiro Guberina. 22.30 Indecent Woman, kanadski film. 0.05 Filmska noč z vestrnom: Ognjena zvezda, ameriški film. HTV 3 16.50 Je kdo videl moje dekle, ameriški film. 18.15 Melrose Place, serija (67/68). 19.00 Planet Internet. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Petica, evropski nogomet. 21.20 Brooklyn jug, serija (21/22). 22.05 Šport danes. 22.15 Kultura prostora. 23.00 Mesečina. 23.45 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.40 Confetti tivi, otroški program. 8.10 Življenje in jaz, serija. 8.30 Princ z BelAira, serija. 9.20 Močna družina, serija. 9.40 Savannah, serija. 10.25 Pravi možje, komedija, 1987. 11.45 Confetti tivi. 12.50 Nordijsko smučanje, SP: 30 km (m), prenos. 14.30 Pinky in Brain, serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija (David Hasselhoff). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-žAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Štirje te ljubijo, komedija, 1995 (Michael Keaton, r: Harold Ramis). 23.05 Lovci na glave 2, akcijska komedija, 1996 (Michael Dudikoff, r: George Erschbamer). 0.35 Kruta srca, kriminalka, 1995 (Richard Harris). 2.20 Pod pritiskom, triler, 1997. 3.40 Ključna priča, kriminalka, 1959. AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Bogati in lepi, serija (1215). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dallas, serija. 11.00 Dallas. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura, magazin. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Drugič, drama, 1995 (Nanni Moretti, r: Mimo Calopresti). 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Kraj srečanja kultura. 3.25 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof, pogovor. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope - Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 201.5 Dekliški kamp. 21.15 SK Kolsch, krim. serija, 2000. 22.15 Chicago Hope - Bolnišnica upanja, serija. 23.15 Spiegel TV, reportaže: delavnik članov komisije za umore v Kolnu. 23.50 24 ur. 0.20 Dekliški kamp. 0.50 SK Kolsch, pon. 1.40 Franklin - tvoja priložnost... 2.40 Peter Imhof, pon. RTL 6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.00 Sam svoj mojster, serija. 8.30 Sam svoj mojster, serija. 9.00 Točno devet. 9.30 Dr. Stefan Frank - zdravnik, ki mu ženske zaupajo. 10.30 OP kliče dr. Bruc-knerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser, pogovor. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Kdo bo milijonar (Gunther Jauch). 21.15 Za rešetkami - ženska kaznilnica, dram. serija. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Trend. 0.00 Polnoči žurnal. 0.35 10 pred 11. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Polnočni žurnal. RTL 2 5.20 Otroški program. 7.25 Smrček. 7.55 Ellen. 8.20 X-Factor -Nepojmljivi. 9.10 Veliki brat, pon. 10.00 Pokličite TV: 13.00 Otroški program. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Klub. 22.15 Teksaški mož postave, serija. 23.10 Maščevanje rumenega hudiča, akcijski, 1980. 0.55 Veliki brat, kviz. 2.50 Usodna ljubezen, drama, 1995. 4.40 Polna hiša, pon. PRO 7 6.45 Kdo je tu šef, pon. 7.15 Jesse, pon. 7.35 Andreas Turck ž ljubezenske zgodbe. 8.35 Pogovor. 9.05 Adijo, ljubezen, komedija, 1995. 11.05 Matlock. 12.00 Bill Cosby Show. 12.30 Rose-anne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella.1 5.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole - odločitev popoldne. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi.1 9.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Dosjeji X, serija. 21.15 Simpsonovi, risana serija. 21.45 Futurama. 22.15 TV total, kom. show (Stefan Raab). 23.15 Bullyjeva parada. 23.45 Vsi županovi možje, serija. 0.15 Seinfeld. 0.45 CinemaxXTV, pon. 1.35 Futurama, pon. 2.00 Krave in Piščanci. 2.10 Johnny Bravo. EUROSPORT 8.30 Alpsko smučanje, pon. SL, ženske. 9.30 Smučarski skoki: SP v Lahtiju. 11.00 Skeleton. 12.00 Tenis: WTA turnir v Nici. 13.00 Nordijsko smučanje: SP v Lahtiju. 15.15 Bob. 16.15 Smučarski skoki: SP Lahtiju, pon. 18.20 Športna poročila. 18.30 Euro-goals, nog. magazin. 20.00 Eurosport special. 20.30 Motorsport: NASCAR. 22.00 Speed Monday, bob magazin. 23.00 Športna poročila. 23.15 Eurogoals. 0.45 Eurosport Special. 1.15 Športna poročila. DŠF 6.15 Takeshi's Castle. 7.00 Monster Trucks. 8.30 Stoke, pon. 9.15 Nogomet, 2. liga. 12.00 Overtime, pon. 13.00 Blade Warriors. 14.00 Takeshi's Castle, pon. 14.45 Lumberjack. 15.15 Speed Zone. 15.30 Fun Zone. 15.45 Monster Trucks. 16.125 Beach Clash, magazin. 17.15 Takeshi's Castle. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam. 19.00 Športna poročila. 19.30 Nogomet. 22.30 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Boksarski magazin. 0.30 Takeshi's Castle. 2.15 Takeshi's castle. 3.00 Nočni show. Torek, 20. februar SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Risanka 9.10 Srebrnogrivi konjič, risanka 9.30 Radovedni Taček: Delavnica 9.50 Oddaja za otroke 10.25 Recept za zdravo življenje 11.15 Naokoli po Nemčiji: Zahodni Harz 11.40 NAokoli po Nemčiji 12.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.40 Ta veseli dan ali matiček se ženi, ponovitev 16.00 Oddaja TV Maribor 16.30 Poročila # 16.45 Glasbena šala (šola), 1. oddaja 17.00 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nadaljevanka, 7/14 17.45 Zibelke svetovnih kultur, dokumentarna serija, 3/4 18.45 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.05 Peta hiša na levi, humoristična nanizanka, 5/6 20.35 Sprehod z dinozavri, znanstvena serija, 5/6 21.10 Aktualno 22.00 Odmevi # 22.50 Zaupanje, drama, 2/2 0.05 Zibelke svetovnih kultur, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, nanizanka 8.20 Videospotnice, ponovitev 8.55 TVprodaja 9.25 Vremenska panorama 10.00 Nash Bridges, nanizanka 10.40 Skrivnosti vojne, dokumentarna serija 11.30 Nove pustolovščine N. Hulota, ponovitev 12.15 TVprodaja 12.45 Vremenska panorama 13.30 Hostarji, ponovitev filma 15.00 Studio City 16.00 Metropolis 16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 5. epizoda 17.00 Nash Bridges, nanizanka, 14/22 18.00 Tisoč akrov, ameriški film 19.40 Videospotnice 20.05 Glasbeni festivali, ponovitve 21.00 Piratka, francoski film 22.20 Alica, evropski dokumentarni film: Pal Toth - Paja no 10 22.45 Svet poroča 23.15 Simpsonovi, ponovitev 23.40 Evina sreča, nemški film, ponovitev 1.10 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Večna ljubezen, ponovitev 11.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.50 Milady, ponovitev 12.45 TVprodaja 13.15 William Tell, pustolovska nanizanka 14.10 Otroški zdravnik, nanizanka 15.05 TVprodaja 15.35 Sky Bo 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.35 Milady, nadaljevanka 17.25 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.20 Večna ljubezen, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Ljubosumnež, ameriški film 21.40 Naša sodnica, nanizanka 22.30 JAG, nanizanka 23.20 Taksi, humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Križarjenje, nanizanka 9.30 Miza za pet, nanizanka 10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Pop'n'Roll, ponovitev 13.45 Stilski izziv, ponovitev 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Mladenič v modrem, nanizanka 16.35 Zlata krila, nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Will in Grace, humoristična nanizanka 18.30 Pa me ustrelil, humoristična nanizanka 19.00 Simpatije, nanizanka 20.00 Pobesneli Max 2, avstralski film 21.45 Tretji kamen od sonca, nanizanka 22.15 Seinfeld, humoristična nanizanka 22.45 Udarci pravice, nanizanka 23.40 Pop'n'Roll, ponovitev TROJKA 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 10.00 Novodobna klepetanja, ponovitev 10.30 TVprodaja 11.30 Videostrani 12.00 Mobi TV 12.30 Razvoj avtomobilizma, ponovitev 13.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 15.00 Iz domače skrinje, ponovitev 16.30 Jukebox, kontaktna oddaja 18.00 Top gol, ponovitev 19.00 Politična konferenca, ponovitev 20.00 Naj N - nogometni studio, pregled slovenskih nogometnih lig 21.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja 22.00 Avtodrom 22.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 0.00 Mobi TV 0.30 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Večna ljubezen, serija (122/135). 13.20 Po poteh razuma, dokumentarna serija (3/6). 14.10 Poročila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.10 Program za mlade. 16.00 34. mednarodno srečanje folklore: Vukojevci, Lopar, Vranovci in Bukovlje. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Fant zre v svet, serija za mlade (103/113). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Govorimo o zdravju. 18.55 Čarobna rokavica, risana serija (2/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Dokumentarna oddaja. 20.50 Forum. 22.25 Trenutek spoznanja. 23.00 Odmevi dneva. 23.20 Vabilo v gledališče - R.Marinkovič: Glorija. 2.15 Policija, serija (143/300). 2.40 Prijatelji, humoristična serija (2/24). 3.05 Cosbyjev show (21/26). 3.30 Newyorški policaji VII., serija (13/22). 4.15 Belo pero, ameriški film. 5.45 Monoplus. 6.25 Čarobna rukavica, risana serija (2/13). HTV 2 9.55 Prizma, multinacionalni magazin. 10.50 TV intervju - misli 21. stoletja. 11.45 Evromagazin. 12.20 Sto dobrih del Eddieja McDowda, serija za otroke (19/20). 12.45 Zgodovina religije: Hinduizam, dokumentarna serija (2/7). 13.40 Hruške in jabolka -kuharski dvoboj. 14.15 Zahodno krilo, serija (20/22). 15.00 Slačilnica: Špiro Guberina. 16.10 Večna ljubezen, serija (122/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Cosbyjev show (21/26). 19.30 Policija, serija (142/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Prijatelji, humoristična serija (2/24). 20.50 Polni krog. 21.10 Newyorški policaji VII., serija (13/22). 21.55 Filmska noč z vestrnom: Belo pero, ameriški film. 23.25 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 16.15 Petica, evropski nogomet. 17.25 Ognjena zvezda, ameriški film. 18.55 Animavizija. 19.25 Hrvaški glasbeni program. 20.05 Start, športni program. 20.40 Nogometna Liga prvakov: Manchester - Valencia. 22.50 Šport danes. 23.00 Monoplus. 23.40 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.20 Ferdy, risana serija, otroški program. 7.55 Princ z BelAira, serija. 8.20 Sam svoj mojster, serija. 8.45 Nordijsko smučanje, SP: 10 km (ž), prenos. 10.30 Nordijsko smučanje, SP: kombinacija -ekipno, skoki, prenos. 12.55 Confetti tivi. 13.20 Sailormoon, risana serija. 13.50 Nordijsko smučanje, SP: kombinacija - ekipno, tek, prenos. 15.15 Ekstremno, magazin. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Nordijsko smučanje SP oddaja iz studia. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, liga prvakov: Panathinaikos : Sturm, prenos. 23.35 Smrtonosni občutek poželenja, triler, 1995 (Ian Zierling, r: Andrew Stevens). 1.00 Erotični dnevniki, serija. I.30 Lovci na glave 2, akcijska komedija, 1996. 3.00 Kruta srca, kriminalka, 1995. AVSTRIJA 2 6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dallas, serija. 11.00 Dallas. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euroaustria, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1217). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Krvno sorodstvo - Naši najbližji sorodniki (3), dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Univerzum: Krvno sorodstvo - Naši najbližji sorodniki (3), dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin. 3.25 Po dolgem in počez, magazin. SATELITSKA TV SAT1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof, pogovor. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope - Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 RR. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Obletnica - Umor med prijatelji, krim. drama, 2001 (Natalia Worner, r: Diethard Kuster). 22.15 Akti 2000/8, report. magazin (Ulrich Meyer). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker. 1.15 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih, pon. 2.10 Peter Imhof, pon. RTL 6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.00 Sam svoj mojster. 8.30 sam svoj mojster, serija. 9.00 Točno devet. 9.30 Dr. Stefan Frank ž-zdravnik, ki mu ženske zaupajo. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja. II.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Olver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster. 16.30 Sam svoj mojster, serija. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Karneval - zasedanje prinčeve garde v Koelnu. 23.15 Nogomet - liga prvakov. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Polnočni žurnal. RTL 2 5.10 Otroški program. 7.20 Smrček. 7.45 Princ z BelAira. 8.10 Princ z BelAira. 8.40 Najlepša leta, pon. 9.10 Veliki brat, pon. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Vsi proti vsem. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Pop zvezde - to so moje sanje. 22.15 Klub. 23.15 Redakcija, report. magazin. 0.20 Peep - Verona Feldbusch. 1.20 Veliki brat, kviz. 3.15 Maščevanje rumenih hudičev, pon. akcij. filma. PRO 7 6.55 Bulevarski magazin, pon. 7.30 Kdo je tu šef. 8.25 Roseanne. 8.50 Jesse, pon. 9.20 Alibi, pon. trilerja. 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby Show. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole - Odločitev popoldne, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19. 30 Gali-elo. 19.55 Poročila. 20.15 Urgenca. 21.15 Urgenca, zdrav. serija, 1999. 22.15 TV total. 23.15 BIZZ - Gospodarski magazin. 23.45 Delta Team ž Skrivno naročilo, akcij. serija, 1999. 0.40 Dosjeji X, pon. 1.35 Urgenca, pon. 2.25 Urgenca, pon. 3.15 TV total, pon. EUROSPORT 8.30 Nordijsko smučanje: SP 9.00 Nordijsko smučanje; SP v Lahtiju. 10.15 Nordijsko smučanje: SP v Lahtiju, pon. 12.30 Speed Monday, pon.1 3.30 Eurosport special. 14.00 Nordijsko smučanje: SP v Lahtiju - nordijska kombinacija. 15.00 Nordijsko smučanje :SP v Lahtiju, pon. 15.30 Sankanje. 16.00 Eurgoals, pon. 17.30 Nordijsko smučanje: SP v Lahtiju, pon. 18.20 Športna poročila. 18.30 Nori športi. 19.00 Hitrostno drsanje. 20.00 Nordijsko smučanje: SP v Lahtiju, pon. 21.00 Boks. 23.00 Športna poročila. 23.15 Motociklizem. 0.15 Nordijska kombinacija, pon. 1.15 Športna poročila. dSf 5.00 Jutranji program. 7.00 Monster Trucks. 8.30 Borussia, pon. 9.15 LaOla, pon. 10.15 Nogomet, 2. liga. 12.00 World Soccer, pon. 13.00 Blade Warriors. 14.00 Takeshi's Castle, pon. 14.45 Lumberjack. 15.15 Speed Zone. 15.30 Fun Zone. 15.45 Monster Trucks. 16.15 Beach Clash, magazin. 17.15 Takeshi's castle. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam. 19.00 Športna poročila. 19.30 Športna borza. 20.00 Športna poročila. 20.15 Automagazin. 21.15 Automagazin. 22.15 Športna poročila. 22.30 Košarka, NBA: Milwaukee Bucks : San Antonio Spurs. 23.30 Motorsport. 0.30 Takeshi's Castle. Sreda, 21. februar SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Risanka 9.10 Babar, risanka 9.30 Ebba in Didrik, nadaljevanka 10.00 Ran~ pri Kragulj~kovi sedmici, nadaljevanka 10.25 Lingo, TVigrica # 10.55 Zibelke svetovnih kultur, ponovitev 11.50 Peta hi{a na levi, ponovitev 12.25 Sprehod z dinozavri, ponovitev 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.30 Obzorja duha # 14.00 Srečno pot, Charlie Brown, pon. filma 15.20 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poro~ila # 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Nosorog in dru{~ina, poljudnoznanstvena serija, 5/13 18.45 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.05 Mesar~ek, irsko-ameri{ki film 22.00 Odmevi # 22.55 Svetovni izzivi 23.25 Umetnost violinske igre, glasbeno dokum. odd., 2/2 0.25 W. A. Mozart: Divertimento In Es, burleska na Mozartovo glasbo v izvedbi Tria Novšak SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, nanizanka 8.20 Videospotnice, ponovitev 8.45 TVprodaja 9.15 Vremenska panorama 10.00 Nash Bridges, ananizanka 10.40 Piratka, ponovitev filma 12.05 TVprodaja 12.35 Vremenska panorama 13.40 So leta minila, nanizanka 14.10 Alica, evropski dokumentarni film, ponovitev 14.35 [tafeta mladosti 15.30 Umetnost violinske igre, 1. del 16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 6. epizoda 17.00 Nash Bridges, nanizanka, 15/22 18.00 Fatherhood LTD., nem{ki film 19.30 Videospotnice 20.05 Liga prvakov v nogometu: Lazio : Real Madrid, prenos 23.30 @enska z vlaka, nadaljevanka, 2/2 1.05 Popolni um, nem{ki film 2.40 Simpsonovi, ponovitev 3.00 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Ve~na ljubezen, ponovitev 11.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.50 Milady, ponovitev 12.45 TVprodaja 13.15 William Tell, pustolovska nanizanka 14.10 Otroški zdravnik, nanizanka 15.05 TVprodaja 15.35 Sky Bo 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.35 Milady, nadaljevanka 17.25 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.20 Ve~na ljubezen, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Ko skrivnosti ubijajo, ameri{ki film 21.40 Newyor{ka policija, nanizanka 22.30 JAG, nanizanka 23.20 Taksi, humoristi~na nanizanka 23.50 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Križarjenje, nanizanka 9.30 Miza za pet, nanizanka 10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 Komedija zmešnjav, ponovitev 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Mladeni~ v modrem, nanizanka 16.35 Zlata krila, akcijska nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristi~na nanizanka 18.00 Will in Grace, humoristi~na nanizanka 18.30 Pa me ustreli!, humoristi~na nanizanka 19.00 Simpatije, nanizanka 20.00 Komedija zmešnjav 20.30 Mladoporo~enci 21.00 Spet zaljubljena (I.), 1. del ameri{ke nanizanke 22.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka 22.30 Seinfeld, humoristi~na nanizanka 23.00 Mesto greha, akcijska nanizanka 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 10.00 Sijaj, ponovitev 11.00 TVprodaja 12.00 Videostrani 13.00 TVprodaja 14.00 Mobi TV 14.30 Iz doma~e skrinje, ponovitev 16.00 Ježek show, ponovitev 17.00 Jukebox, kontaktna oddaja 18.30 Štiri ta~ke 19.00 Naj N - nogometni studio, ponovitev 20.00 Brez ovir z Jano, kontaktna oddaja 21.00 Dunlop motorsport magazin, o motokrosu 21.30 Tu ma~, ekstremni športi 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 23.30 Mobi TV 0.00 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poro~ila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.35 Ve~na ljubezen, serija (123/135). 13.20 Po poteh razuma, dokumentarna serija (1/6). 14.10 Poro~ila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.00 Program za mlade. 15.50 TV razstava. 16.00 Dobro došli v Lobor, dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Navadna smrklja, serija za mlade (16/26). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Gaudeamus, oddaja o šolstvu. 18.25 Kolo sre~e - Turnir karnevalskih mest. 18.55 Ninja želve, risana serija (1/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Neznani vojak, serija (2/3). 21.10 Ekran brez okvirja. 22.15 Poslovni klub. 22.50 Odmevi dneva. 23.10 O znanosti z razlogom. 0.10 Policija, serija (144/300). 0.35 Neznani vojak, serija (2/3). 1.25 Rde~i škrat 8., humor. serija (2/8). 1.55 Sedmerica veli-~astnih, serija (21/23). 2.40 Divja Amerika, pz serija (3/10). 3.40 Resni~na zgodba o Jesseju Jamesu, ameriški film. 5.10 Carstvo divjine. 5.35 Globalna vas. 6.20 Ninja želve, risana serija (1/13). HTV 2 10.55 Govorimo o zdravju. 11.25 Kultura prostora. 12.10 Newyorški policaji VII., serija (13/22). 12.55 Fant zre v svet, serija za mlade (103/113). 13.20 Forum. 15.00 Dokumentarna oddaja. 15.30 Trenutek spoznanja. 16.10 Ve~na ljubezen, serija (123/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Rde~i škrat 8., humoristi~na serija (2/8). 19.30 Policija, serija (143/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Globalna vas. 21.15 Polni krog. 21.30 Divja Amerika, pz serija (4/10). 22.30 Sedmerica veli~astnih, serija (21/23). 23.15 Filmska no~ z vestrnom: Resni~na zgodba o Jesseju Jamesu, ameri{ki film. 0.45 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 16.25 Belo pero, ameriški film. 17.55 Start, športni program. 18.35 Digitalna enciklopedija vesolja: E.T. - Iskanje nezemeljskih oblik življenja (7/11). 19.20 Hrvaški glasbeni program. 20.00 Amerika - življenje narave. 20.30 Nogometna Liga prvakov: Lazio - Real (+ oddaja). 22.30 Šport danes. 22.40 Hrvaški glasbeni program. 23.20 Povzetki nogometne Lige prvakov. AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program. 7.55 Princ z BelAira, serija. 8.20 Sam svoj mojster, serija. 8.45 Mo~na družina, serija. 9.05 Obalna straža, serija. 9.50 Urgenca, serija. 10.35 Columbo: Simfonija smrti, kriminalka, 1977. 11.45 Confetti tivi. 12.55 Nordijsko smu~anje, SP prenos. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Nordijsko smu~anje, SP prenos. 17.50 Nordijsko smu~anje, SP: skoki - ekipno, velika skakalnica, prenos. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, liga prvakov: Lazio : Real Madrid, prenos. 23.35 Tajna operacija Samostrel, vojni film, 1965 (George Peppard). 1.30 Nash Bridges, serija. 2.15 Drugi~, drama, 1995. 3.35 Sunset Strip, kriminalka, 1951 (Mickey Rooney). AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dallas, serija. 11.00 Dallas. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1218). 16.00 Talkshow z Barbaro Kar-lich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Mednarodni Report. 23.15 Jutro v šanghaju, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizoriš~u, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani. I.55 Help TV, magazin. 3.35 Dr. Stefan Frank, serija. SATELITSKA TV SAT1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof, pogovor. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope - Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 RR. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici (Jorg Pilawa). 20.15 Wolffov revir, krim. serija, 1997. 21.15 Težak: Iš~e se o~e, kriminalni, 2001 (Ottfried Fischer, r: Otto Retzer). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker. 1.15 Wolffov revir. 2.05 Težak: Iš~e se o~e, pon. 3.40 Vera opoldne, pon. RTL 6.00 To~no šest. 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.00 Sam svoj mojster. 8.30 Sam svoj mojster, serija. 9.00 To~no devet. 9.30 Dr. Stefan Frank -zdravnik, ki mu ženske zaupajo. 10.30 OP kli~e dr. Brucknerja. II.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geis-sen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser, pogovor. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer. 17.30 Nogomet - liga prvakov: Spartak Moskva : Bayern Munchen, prenos. 19.45 Nogomet - liga prvakov. 20.15 Nose~e dekle, drama, 2001 (Anna Brugge-mann, r: Bettine Woernle). 22.10 Stern TV, buelv. magazin. 23.30 Nogomet - liga prvakov. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 @iveti sam. 1.30 Carol. 2.00 Oliver Geissen Show. RTL 2 5.10 Otroški program. 7.20 Smr~ek. 7.45 Princ z BelAira. 8.40 Najlepša leta, pon. 9.10 Veliki brat, pon. 10.00 Pokli~ite TV. 13.00 Otroški program. 16.40 Pokemon. 17.00 Nejlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poro~ila. 20.15 Stargate -Zvezdna vrata, zf. serija, 1997. 21.15 Veliki brat. 22.10 Klub. 23.10 PSI Factor - zgodi se vsak dan. 0.05 Exklusiv, reportaže: S polno hitrostjo v življenje, pon. 0.55 Veliki brat, kviz. 2.50 Obljubljena dežela, drama, 1988. 4.45 Polna hiša, pon. PRO7 6.55 Bulevarski magazin, pon. 7.30 Kdo je tu šef. 8.25 Roseanne. 8.50 Jesse, pon. 9.20 Vse gre narobe, komedija, pon. 11.05 Matlock. 12.00 Bill Cosby Show. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole -Odlo~itev popoldne, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Buffy - V objemu demonov. 21.15 Angel - Lovec teme. 22.15 TV total, kom. show. 23.15 Pro7, reportaže: vojni piloti. 0.00 Vro~e poletje v L.A., eroti~ni, 1998. 1.45 Buffy - V objemu demonov, pon. 2.35 Angel - Lovec teme, pon. 3.20 TV total, pon. EUROSPORT 8.30 Nordijsko smu~anje - SP v Lahtiju, pon. 9.30 Hitrostno drsanje, pon. 10.30 Nordijsko smu~anje SP v Lahtiju, pon. 11.30 Motociklizem. 12.30 Motorsport, pon. 13.30 Tenis - WTA turnir v Dubaju, osmina finala. 15.00 Hitrostno drsanje. 16.0 Nordijsko smu~anje: SP v Lahtiju - smu~arski tek. 17.30 Snowboard. 18.00 Smu~arski skoki - SP v Lahtiju. 20.00 Atletika - miting v Atenah. 21.00 Umetnostno drsanje. 23.00 Šprotna poro~ila. 23.15 Nordijsko smu~anje - SP v Lahtiju, pon. 0.15 Smu~arski skoki - Lahti, pon. 1.15 Športna poro~ila. dsf 5.00 Jutranji program. 8.30 Borilni športi, pon. 9.30 Monster Trucks. 10.30 World Soccer. 11.00 Športna borza, pon. 12.00 Normal, pon. magazina. 13.00 Automagazin. 14.00 Takeshi's Castle, pon.1 4.45 Lumberajck. 15.15 Speed Zone. 15.30 Fun Zone. 15.45 Monster Trucks. 16.15 Blade Warriors, magazin. 17.15 Takeshi's Castle. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 InTeam. 19.00 Športna poro~ila. 19.30 Športna borza, magazin. 20.00 Športna poro~ila. 20.15 Rokomet. 22.15 Športna poro~ila. 22.30 Snowboard. 23.00 Automagazin. 0.00 Normal, pon. Vox 7.45 Prodajna TV. 9.15 Sestre, serija. 10.15 Med nami, serija. 10.45 Dobri ~asi, slabi ~asi, serija. 11.15 Sam proti prihodnosti, serija. 12.10 Nash Bridges, serija. 13.05 Sestre, serija. 14.05 Med nami, serija. 14.35 Dobri ~asi, slabi ~asi, serija. 15.05 Miza za pet, serija. 16.05 Sam proti prihodnosti, serija. 17.00 Nash Bridges, serija. 17.55 Poro~ila. 18.20 Kuharski dvoboj, kuharski show. 19.20 Imaš glasbo?, kviz. 20.15 Sladoled na pal~ki 7 - Zaljubljeni fantje, komedija, 1987 (Zachi Noy, r: Walter Bannert). 22.00 Snoops - Vohlja~i, serija. 23.05 BBC ekskluzivno: Skrivnosti medicine (2). 23.05 Poro~ila. 0.05 Raztresena Ally, serija. 1.00 Sedma nebesa, serija. 1.50 Profiler, serija. 2.45 Snoops - Vohlja~i, serija. 15. - 21. februar 2001, radio Ptuj 98,2 in 104,3 MHz - ultrakratki val PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 15. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.35 HIT Styling. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Z ormoškega konca (Viki Klemenčič-Ivanuša). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Slape. 20.00 ORFEJČEK (Danica Godec, Ljubo Huzjan in Jože Ekart). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). PETEK, 16. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darka Lukman-Žunec). 21.00 GLASBA VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). SOBOTA, 17. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.45 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 Oddaja za študente. 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). NEDELJA, 18. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana- šnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 PO ROMARSKIH POTEH. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU, vmes 22.05 ŠPORT. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 19. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kaj-zovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). TOREK, 20. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Moj zdravnik. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). SREDA, 21. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA: Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 NAŠ GOST. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz! 3RMOŽ EnajSTICA — lestvica slovenskih skladb Poslušate jo lahko vsako soboto od 17.20 naprej na frekvenci 88,9 MHz. Med uspešnicami vas bosta vodila Anita in Boštjan. Glasujem za: 2 točki : _ 1 točka : _ Predlog :_ Ime in priimek: Naslov : KUPON Kupone pošljite na naslov: Radio Ormož, Kolodvorska 9, 2270 Ormož (do 22.2.), glasujete lahko tudi v času oddaje na telefon 74-02-802, ali po e-mailu : radio.ormoz@siol.net (nagrada čaka). Kaseto dobi Sabina Kovačič s Senika. 1. Ni mi žal - NUŠA DERENDA 2. Keš pičke - KLEMEN KLEMEN 3. Željo daleč stran - SHYAM 4. Vzemi me v naročje - FOXY TEENS 5. Ne misli, da umiram - MIRAN RUDAN 6. Daj mi 1 dim - SLAVKO IVANČIC 7. Tina - ROK'N'BAND 8. In sta šla - TINKARA KOVAČ 9. Oda gudeki - MI 2 10. Me že ma, da bi te - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV 11. Kurja lojtra - LETEČI POTEPUHI m O k 0) E PIRAMIDA ob ponedeljkih med 21. in 22. uro vam bo piramida odkrila svojo skrivnost 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Hotel Tartini - Piran S časom postaja vino bolj žlahtno in v prepletu stoletij skrivnosti mest vedno globje in bogatejše. In kakor bi izbrali vrhunsko arhivo iz naše vinske kleti, tako je z najstarejšim mestom na slovenski obali; ima svoj izbran okus in vonj, svojo barvo. MESTA, KI OČARAJO Zagreb Kdor enkrat pride v Zagreb, se bo vedno rad vračal. Hrvaška metropola je rasla na križišču poti, na prostoru, ki mu zgodovina ni nikoli prizanašala. Vendar je Zagrebu vedno uspelo obvladovati vse, rasti naprej in obstati. Številni spomeniki, kulturna dediščina, neštete zelenice, odprti ljudje - vse to dela Zagreb topel in prijateljski. Zelo je podoben Dunaju, Budimpešti ali Pragi, a hkrati še nekoliko samosvoj, preprosto povedano "zagrebški", globoko ukoreninjen v evropsko kulturo in tradicijo. Zagreb zna sprejemati, a hkrati tudi ljubi in daje. In ima KAJ dati... Zagreb je mesto vecstoletne tradicije, a krstni list je dobil z ustanovitvijo škofije v obdobju vladavine kralja Ladislava leta 1094. In ker se zgodovina, hočemo ali ne, pač ponavlja, se je tudi zgodovinska zakladnica Zagreba začela polniti na dveh gričih. In ozke uličice mesta vas ubranijo pred vsako burjo in tisti zabrisan dotik obale z morje vas vedno znova izvabi iz varnega objema harmonije preteklosti in vsakdana, na plan, med ribiške mreže in snežno bele potepine neba - drzne "Livingstone"! Obiščite obalo - tudi v zimskih mesecih nudi veliko, nudi več. V hotelu Tartini v Piranu so za svoje goste pripravili nekaj, kar nam Ptujčanom nikoli ni bilo tuje - pu-stovanje. Ja, j a, saj vem, mi preganjamo pomlad na svoj način, a ne bodimo zapečkarji. Svoje "korante" imamo vse leto in vsa leta in res je, da tradicije pred svojim pragom ne cenimo in spoštujemo dovolj, a morda bomo lažje ocenjevali ter postali ponosnejši na svojo kulturno dediščino, če bomo spoznali tudi običaje drugim mest. Tako vam je na razpolago VIKEND DRUŽINSKI PAKET od 16. do 18. 2. 2001 že za neverjetnih 10.780,00 Kapitol, eno od dveh starih jeder sedanjega Zagreba Ne na sedmih kot v Rimu, temveč na dveh: na današnjem Gornjem gradu in na Kaptolu. SIT po osebi. Ni veliko, ker v hotelu Tartini ne ponujajo le puste nočitve ali še bolj "pustega" pustovanja, ampak so vam za to pripravili romantičen sprehod z baklami po Piranu in pravo primorsko vzdušje ob zvokih glasbe na turistični kmetiji KORTI-NA. Seveda si boste lahko ogledali krkavški kamen ali se, po želji, odpeljali na karneval v Benetke. Za vse tiste, ki pa želijo še pestrejše in bolj razgibano "veseljačenje" ob koncu zime, za velike in male goste ter "žalostne klovne" ... pa so pripravili tudi DVODNEVNE VIKEND DRUŽINSKE PAKETE PUSTOVANJA in 5-DNEVNE PAKETE PUSTO-VANJA NA OBALI, ki vključujejo še otroško pustno šminkanje in otroške delavnice, rajanje, iskanje piranskega zaklada, sežig pusta ali kratek skok do bližnjega Trsta. Začnite pomlad novega tisočletja z nečim NOVIM - hotel Tartini - PIRAN! IMůmpíMiůa^ w hmSUDEUFJNIžSIš kjer Vam poleg penzionskih storitev, kopanja v bazenu z morsko vodo, jutranje telovadbe, nudimo še pestro izbiro Izletov In zabave. Za Upokojence veljajo posebne cene, popusti pa za otroke do 15 leta. Nudimo Vam možnost plačila na 3 obroke s čeki. delfin HOTEL ZDUS /žžž^MMDCM Info in rezervacije: 05/ 6607 400 0516607 000 fax: 0516607 420 Gornji grad, nekdanji Gradec, je poleg Kaptola najprivla~nej{i del Zagreba, najljubši tudi samim Za-greb~anom. Tukaj so ~udovita spreha-jali{~a, {tevilni pubi in zgodovinsko-kulturne znamenitosti- to je srce Zagreba. Pod njim se rasprostira Donji grad, kar je še ena specifi~nost, ~e pogledamo stare evropske metropole. Danes predstavlja reprezentativni del mesta, je glavna žila utripalnica tega krasnega velemesta in isto~asno tudi živahna povezava z drugimi deli Zagreba. Na vratih novega Zagreba, na kri-žiš~u ulice Hrvatske gradske zajednice s Slavonsko avenijo, v bližini koncertne dvorane Vatroslav Lisin-ski in sedeža mestne skupš~ine, je spomenik Ve~eslavu Holjevcu, ki ga imenujejo tudi prvi ~lovek Zagreba; v razdobju od 1952 do 1963 je najve~ prispeval, da se je mesto za~elo širiti in razvijati tudi na drugi strani reke. Vsak pogled na mesto je korak v zgodovino. Od katedrale, do številnih gledališ~, cerkva, muzejev, razsta-viš~ ... In vsak pogled na utrip tržnice Dolac, ki jo imenujejo tudi trebuh Zagreba, na Maksimir, Jarun, Miro-goj ... naj bo skok v prihodnost. Ce ste kdaj obiskali Zagreb, vas gotovo ne bo treba prepri~evati, da storite to ponovno. Metropola Republike Hrvaške je kot kulisa najboljše predstave, izziv mladosti, vaba osvajalcem in popotnikom in kot s sabljo prebodena s Savo vedno odprta za vse, ki znajo poiskati vse, kar je lepo ... Gostilna PP Delovni čas: pon. - čet. 7.00 - 22.00 pet. - sob. 7.00 - 23.00 ned. 12.00 - 16.00 Ob sobotah in nedeljah: BRUNCH Novi trg 2, Ptuj, telefon: 02/74 90 622 www. perutnina. si Perutnina Ptuj ROKOMET Dol TKI Hrastnik - Gorišnita 20:24 /13:10// 1. B SRL - ŽENSKE 1. B SRL - MOŠKI Rezultati 12. kroga: Dol TKI Hrastnik - Gorišnica 20:24 /13:10/, Sevnica - Ormož 36:27 /19:11/, Cimos Koper - Izola 22:19, Šmartno - Pomurka Krog Bakovci 24:23 /13:14/, Nova Gorica - Chio Kranj 32:23 16:10/; prosta ekipa Mitol Pro-Mak Sežana. 1. NOVA GORICA 2. SEVNICA 3. Z(DLA 4. DOL TKI HRASTNIK 5. M. PRO-MAK SE@A. 6. CIMOS KOPER 7. [JMRTNO 8. P KROG BAKOVCI 9. OJRIiNICA 10. ORO@ 11. CHIO KRANJ 12 12 12 12 11 12 12 12 12 12 12 11 0 1 22 10 0 2 20 8 1 3 17 7 0 5 14 5 2 4 12 5 2 5 12 5 16 11 5 16 11 4 1 7 9 3 18 7 2 19 5 12. PREDDVOR IZSTOPIL IZ LIGE DOL TKI HRASTNIK - GORIŠNICA 20:24 /13:10/ GORIŠNICA: Valenko, Tam-še 5, Kelenc, Štorman, Fricelj 5, Kumer 6, I. Ivančic 3, Perčič, Šandor, D. Ivančič 5, Cvitanič, Firbas, Štrbal, Pisar. Začetek drugega dela prvenstva se je za rokometaše Gori-šnice pričel zelo dobro, saj so v Hrastniku uspeli zmagati in osvojiti pomembne točke v borbi za obstanek. Domačini so bili verjetno prepričani, da so točke že njihove, vendar se je vse zasukalo v prid rokometa-šem Gorišnice. Hrastničani so vodili po prvem polčasu s tremi zadetki razlike. V drugem polčasu je sledila dobra igra gostov, ki so domače ulovili in v 54. minuti povedli ter do konca srečanja prišli Janez Kumer, najboljši strelec Gorišnice v Hrastniku do neulovljive prednosti. To pa je pomenilo osvojitev pomembnih točk. SEVNICA - ORMO@ 36:27 /19:11/ ORMO@: Šulek, M. Hanže-lič 1, Horvat, Juršič 1, Pučko 2, Prapotnik 3, Grabovac 2, Ivanu-ša, Kirič 5, Mezgec, Rajh, Kavaš 7, Hrnjadovič 6, Dokša. Rokometašem Ormoža očitno Sevnica nikakor ne diši in so Sevničani za njih neugoden nasprotnik, saj so jih uspeli premagati še v drugo v tem prvenstvu. Zmaga domačinov je bila pričakovana, saj so drugouvrščeno moštvo, ki goji prvoligaške ambicije. Domačini so do odločilne prednosti prišli že v prvem polčasu, ki so ga dobili z osmimi zadetki prednosti, tako da je bilo nadaljevanje potem, na žalost gostov, samo formalnost. Ptuj~anke ponovno niso igrale Rokometašice ŽRK Ptuj enostavno nimajo sreče z igranjem srečanj v drugem delu prvenstva v 1. B SRL. Tokrat bi morale v ptujski športni dvorani gostiti ekipo VIAS Šentjernej, vendar do nje ni prišlo, ker so gostje poslale sporočilo, da imajo težave z boleznijo igralk. To se je zgodilo že teden dni prej, ko bi morale igrati v Zagorju in je prišlo podobno sporočilo. Kako bo to vplivalo na potek prvenstva, ni znano. Jasno je le, da srečanji bodo igrali, a bo zato bolj naporno. Če se poigramo malo s teorijo, ki je tudi blizu realnosti, bi se rokometašice ŽRK Ptuj, seveda če do zadnjega kroga premagajo vse nasprotnice, ponovno znašle na pragu prve lige in bi o potniku v slovenski ženski rokometni prvi razred odločalo zadnje srečanje s Škocjanom, ki je vodeče moštvo in v najugodnejšem položaju za osvojitev prvega mesta. Rezultati 10. kroga: Polje -Škocjan 20:32 /6:16/, PUV Nivo Celje - Novo mesto 44:17 /23:9/, Keting - Zagorje 23:19 /12:8/. ŽRK Ptuj - VIAS Šentjernej neodigrano. 1. KS3CJAN 2. PUV NIVO CELJE 3. @RK PTUJ 4. POLJE /-1/ 5. AGORJE 6. EKTING 7. VIAS [ENTJERNEJ 8. NOVO MESTO 9 0 1 18 8 0 2 16 6 0 2 12 5 0 5 3 1 5 3 1 6 1 2 6 1 0 9 Danilo Klajnšek JUDO 1/' Množiina udeležba na prvenstvu OŠ O[ Jakob je bila organizator področnega prvenstva v judu za učence in učenke osnovnih šol. Udeležba je bila množična, saj se je tekmovanja udeležilo 181 mladih tekmovalcev in tekmovalk iz 59 šol. Iz leta v leto se vidi, da je na podobnih prvenstvih v okviru osnovnih šol vedno več nastopajočih in da se dobro dela. Veliko zaslug pripada šolam, pa tudi ljudem, ki mlade judoiste pripravljajo. Seveda ša ne gre tudi brez ljudi iz judo klubov in sodelovanja klubov in šol, saj je potem toliko lepše, če je opazen napredek v tej športni panogi. Na tem tekmovanju so se izkazali predstavniki osnovnih šol iz Velike Nedelje, Gorišnice, Jur-šincev, Cirkulan, Vidma, Ljudskega vrta, Olge Meglič in z Destrnika, ki so dosegli vidne uvrstitve ter zbrali veliko število kolajn. Rezultati - mlaj{i de~ki: do 30 kg: 1. Zlatko Zorec, OŠ Velika Nedelja, 2. Urban Muršec, OŠ Destrnik; do 34 kg: 1. Dominik Dominko, OŠ Turnišče, 2. Branko Kralj, OŠ Velika Nedelja; do 38 kg: 1. Davorin Zo-rec, OŠ Velika Nedelja, 2. Tilen Apšner, I. OŠ Murska Sobota; do 42 kg: 1. Darjan Podgoršek, OŠ Gorišnica, 2. Danijel Janže-kovič, OŠ Olga Meglič Ptuj; do 46 kg: 1. Blaž Mlinarevič, DOŠ I. Lendava, 2. Boštjan Keršič, OŠ Anton Ingolič Spodnja Pol-skava; do 50 kg: 1. Andrej Brda, DOŠ I. Lendava. 2. Rok Hoz-jan, OŠ Turnišče; do 55 kg: 1. David Mesarič, OŠ Mislinja, 2. Marko Rudi, OŠ Dušana Flisa Maribor; nad 55 kg: 1. Mitja Jerenko, OŠ Ljudski vrt Ptuj, 2. Denis Kocuvan, DOŠ I. Lendava. Mlaj{e deklice: do 32 kg: 1. Tjaša Pečolar, OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu, 2. Sandra Žula, OŠ Cirkulane; do 36 kg: 1. Taj- da Ketiš, OŠ Duplek, 2. Laura Brend, OŠ Velika Polana; do 40 kg: 1. Ines Leopold, OŠ Dušana Flisa Maribor, 2. Nives Fli-ser, OŠ Tabor I. Maribor; do 44 kg: 1. Katja Miloševič, OŠ Boris Kidrič Maribor, 2. Nina Pelcl, OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu; do 48 kg: 1. Tamara Farazin, OŠ Jakob, 2. Andreja Balažič, OŠ Šentjanž; do 52 kg: 1. Lea Murko, OŠ Videm pri Ptuju, 2. Doris Zunič, OŠ DOŠ I. Lendava; nad 52 kg: 1. Sen-di Lešnjak, DOŠ I. Lendava, 2. Mateja Helbl, OŠ Šentjanž. Sta-rej{i de~ki: do 38 kg: 1. Uroš Divjak, OŠ Jakob, 2. Matej Co-kan, OŠ Šentjanž; do 42 kg: 1. Alen Rogan, OŠ Tabor I. Maribor, 2. Rok Dominko, OŠ Tur-nišče; do 46 kg: 1. Tadej Časar, OŠ DOŠ I. Lendava, 2. Jan Bel-šak, OŠ OŠ Cirkulane; do 50 kg: 1. Boštjan Drvarič, OŠ Jakob, 2. Sebastijan Pipenbaher, OŠ Pohorski odred Slovenska Bistrica; do 55 kg: 1. Renato Štibler, OŠ Pohorski odred Slovenska Bistrica, 2. Mitja Horvat, OŠ Olga Meglič Ptuj; do 60 kg: 1. Tadej Dvoršak, OŠ Pesnica, 2. Matej Rotvajn, OŠ Jakob; do 66 kg: 1. Miha Vajda, OŠ Gorišnica, 2. Marjan Ser- binek, OŠ Jakob; do 73 kg: 1. Rok Kos, OŠ Duplek, 2. Miran Brence, OŠ Anton Ingolič Spodnja Polskava; nad 73 kg: 1. Uroš Pliberšek, OŠ Anton Ingolič OŠ Spodnja Polskava, 2. Matevž Verlič, OŠ Malečnik. Starej{e deklice: do 40 kg: 1. Klavdija Ljubec, OŠ Juršinci, 2. Karmen Lukner, OŠ Jakob; do 44 kg: 1. Tamara Petek, OŠ Go-rišnica, 2. Petrina Krajnc, OŠ Duplek; do 48 kg: 1. Anita Su-lar, OŠ Jakob; do 52 kg: 1. Maja Uršič, III. OŠ Murska Sobota, 2. Martina Hrga, OŠ Juršinci; do 57 kg: 1. Natalija Kotnik, OŠ Slovenj Gradec, 2. Katarina Borovšak, I. OŠ Murska Sobota; do 63 kg: 1. Lea Berko, DOŠ 1. Lendava, 2. Katarina Gabro-vec, OŠ Slovenj Gradec; nad 63 kg: 1. Nina Krajnc, OŠ Ljudski vrt Ptuj. Ekipno: 1. DOŠ I. Lendava, 2. Jakob, 3. Gorišnica Danilo Kl^^nšek ROKOMET VELIKA NEDELJA ZMAGALA V BJELOVARJU Rokometaši Velike Nedelje so bili povabljeni na turnir v hrvaški Bjelovar. Tam so odigrali dve srečanji in to naj bi bila tudi generalka pred sobotnim pričetkom prvenstva v 1. A slovenski rokometni ligi, ko bodo v svoji dvorani ob 19.00 uri gostili ekipo Perutninarstvo Pivka. Zraven njih so na turnirju sodelovali še Solana iz Tuzle, druga ekipa Badela iz Zagreba in domači Bjelovar, sicer član 1. B hrvaške lige. Prvo mesto so osvojili rokometaši Velike Nedelje, ki so najprej visoko premagali ekipo Badel II. in nato v finalnem srečanju še domačo ekipo po streljanju sedemetrovk. Če bi pa imeli bolj "normalno in objektivno sojenje", pa bi zmagali že prej. Pri streljanju sedemmetrovk so zadeli: Poje, Planinc in Bezjak. Pri branjenju kazenskih strelov pa se je izkazal vratar Velike Nedelje Belec, saj je ubranil dve sedemetrovki. BADEL II - VELIKA NEDELJA 20:35 /9:14/ VELIKA NEDELJA: Belšak 5, Mesarec 3, Tro-fenik 3, Gregorič 1, Potočnjak 1, Marcen 1, Bezjak 7, Šoštarič 2, Planinc 2, Kokol 1, Belec, Poje 2, Štruc 3, Okreša 1, Podpečan, Kumer 3. BJELOVAR - VELIKA NEDELJA 24 :27 /24:24, 14:12/ VELIKA NEDELJA: Belšak 1, Mesarec, Tro-fenik 2, Cvetko 3, Potočnjak, Marcen, Bezjak 7, Šoštarič, Planinc 8, Kokol, Belec, Poje 6, Štruc 1, Okreša, Podpečan, Kumer. Danilo Klajnšek ZA ZDRAVJE SE MORAMO POTRUDITI Taebo — do zdravja, boljšega poiutja in lepšega videza Taebo - nova popularna oblika aerobike na Ptuju - že dlje časa navdušuje. Sedaj še z bogatejšo in zanimivejšo vsebino. Na Ptuju je nova oblika športne vadbe z zanimivim azijskim imenom taebo v svoje vrste privabila že široko množico. Aerobika s spretno izbranimi elementi borilnih veščin ob spremljavi dinamične glasbe daje vadečim ritem, moč in eks-plozivnost. "Vadba je zelo dinamična, krepijo se vse mišice, in kar je še posebej aktualno, porabi se veliko kalorij, ob tem pa gre za intenzivno" kurjenje." Ste eden prvih v Sloveniji, ki ste se začeli ukvarjati s tae-bojem. Z ekipo visoko usposobljenih inštruktorjev, ki imajo večletne izkušnje z borilnimi veščinami in aerobiko, ponujate novosti s tega področja. "Za mano je več kot desetletje dela in izkušenj na področju borilnih veščin. V zadnjem času me še posebej navdušuje nova oblika aerobike — taebo. Po dolgem času naveličanosti klasične aerobike sedaj prihaja veliko bolj dinamična vadba, pri kateri je poraba kalorij bistveno večja, hkrati pa je vadba mnogo pestrejša." Pred kratkim ste se vrnili iz Avstralije. Izkušnje so zagotovo bogate? "V Avstraliji, od koder sem se pred nedavnim vrnil, sem dobil veliko izkušenj in novega znanja. Izkušnje sem izmenjeval z inštruktorji na Gold Coastu in v Perthu. Body Combat, kot Avstralci imenujejo taebo, je med prebivalci sedme celine požel izjemno navdušenje. Vsakodnevno številno obiskane telovadnice in fitness centri z vadbo teaboja sproščajo ljudi in obenem vadba v dinamično avstralsko življenje prinaša nov veter. V enem terminu je v telovadnici bilo hkrati tudi več kot dvesto vadečih. Skratka vadba je prepletena z zabavo, humorjem, telesno aktivnostjo, vadečim ni dolgčas niti trenutek. Sicer pa sem v Avstraliji sodeloval z najboljšimi inštruktorji taeboja na svetu. Okrog novih vsebin in programov sem sodeloval z eno vodilnih inštruktoric na svetu, tesno sodelavko Billyja Blank-sa iz Taebo Centra v Združenih državah. Z uvajanjem teh novitet na področju taeboja bomo zagotovo prvi v Sloveniji prav na Ptuju. Seveda pa želimo tudi na Ptuju vsebine taeboja približati čim širšemu krogu ljudi, saj to je rekreacija, s katero se lahko ukvarjajo tako otroci kot mladostniki in starejši obeh spolov. Skratka vsi, ki si želijo dobrega počutja, zdravja, več samozavesti in lepšega videza. Posebej me veseli, da se v vadbo vključuje vedno več moških. Program vadbe pa smo še razširili in prilagodili. Novost je zagotovo vadba v dopoldanskem času vsak torek od 9.30 ure in vadba za osnovnošolce v ponedeljek in sredo od 17.00 do 18.00. Sicer pa vadba taeboja v Fitness studiu FIT 2000 na Ptuju poteka po ustaljenem urniku ob ponedeljkih, torkih, sredah in sobotah zvečer." Če želite uspeti, morate vztrajati in verjeti. Simon Starček KOŠARKA / 3. SKL- VZHOD I. Ptuj - Prebold 55:117 /20:21, 7:24, 19:29, 13:43/ KK PTUJ: Drevenšek 25, Štumergar 12, Bek 2, Širovnik 1, Holc 4, Požgaj 2, Bojnec 2, Jagarinec 2, Radej 6, Kukovec, Kralj 3. Trener: Bojan Bedenik. V tem srečanju so za velikega favorita veljali gostujoči košarkarji iz Prebolda, ki so skupaj z Macom iz Lenarta na vodilnih mestih, ki vodijo v višji rang tekmovanja. V prvi četrtini še ni bila opazna razlika, saj so jo gostje dobili za samo točko. No, nato pa je vse prišlo na svoje mesto in košarkarji Prebolda so visoko porazili domačo mlado in neizkušeno ekipo. Danilo Klajnšek PLANINSKI KOTIČEK Planinci - dobitniki nagrad V petek, 9. februarja, je v avli šolskega centra potekala tradicionalna prireditev [por-tnik leta 2000, na kateri vsako leto izbirajo najbolj{ega {port-nika Ptuja, nagrade pa podeljujejo tudi zaslužnim športnim delavcem, ki so na razne načine zaznamovali razvoj ptujskega športa v minulem letu. Planinsko društvo Ptuj se s svojimi planinskimi in alpinističnimi aktivnostmi uspešno in odmevno postavlja ob bok drugim športnim organizacijam na ptujskem območju. Tako je bilo tudi na petkovi prireditvi, saj sta kar dva člana PD prejela priznanje. Slavko Golob je prejel priznanje za zaslužnega športnega delavca, saj je s svojim trudom in prostovoljnim požrtvovalnim delom veliko pripomogel pri nabavi in izgradnji opreme za alpinistično-športnoplezalno sekcijo, prav tako pa je s svojimi dejanji, deli in aktivnim vodenjem Planinske sekcije Gorišnica prispeval k uspešni sezoni planinskega društva. Priznanje za posebne dosežke na področju alpinizma je prejel Aleksander Kelnerič, ki se je v lanskem letu kot član slovenske alpinistične himalajske odprave udeležil vzpona na zahtevno 7555 m visoko Anapurno 3. Sandi dela tudi kot planinski vodnik in inštruktor na različnih tečajih in izpopolnjevanjih, kot alpinist pa je opravil številne vzpone v domačih in tujih gorstvih, med drugim je lani spomladi plezal v južnoameriških Andih. Člani društva smo ponosni na oba predstavnika, ki predstavljata vzgled in spodbudo za dobro in uspešno delovanje tudi v prihodnje, tako da bomo morda naslednje leto z aplavzom pospremili po priznanje še koga izmed njih. Tadeja Radek NASVETI Kuharski nasveti Enoloninice Enolončnicam bi lahko rekli tudi zložene jedi, saj jih zmeraj pripravljamo iz ve~ vrst živil. Razdelimo jih na mesne in brezmesne. Zaradi svoje izdatnosti jih pripravljamo za kosilo, večerje ali malice. Če jih ponudimo za kosilo, jih dopolnimo še s kakšno jedjo, da jih hranilno uravnovesimo. Večina enolončnic se je skozi čas spreminjalo, tako da so jim dodajali živila, ki so jih obogatila tudi z vitamini in mineralnimi snovmi. Sestavine enolončnic so kaše, krompir in druga zelenjava, svinjina, ki je lahko prekajena, posušena ali sveža, nekatere pa vsebujejo tudi slanino in domače klobase. Enolončnice zgostimo najpogosteje s prežganjem, ki ga pripravljamo iz čebule, česna, moke, paradižnikove mezge ali svežega paradižnika, rdeče mlete paprike in zalivamo z mrzlo vodo. Prežganja v enolončnice vsipamo kar se da hitro, da sestavine prežganja razpadejo in dajejo enolončnicam dober okus in jih rahlo zgostijo. Zgostimo jih lahko še s podme- ENOLONCNICA Z JEŠPRENJEM IN ZELENJAVO 2 veliki čebuli olupimo in na drobno sesekljamo ter v kozici na 5 žlic olja narahlo prepražimo. Posebej na cedilki operemo ješprenj, ga prisipamo k čebuli, pre-pražimo in zalijemo z enim litrom juhe. Iz ene limone iztisnemo sok. Sesekljamo 2 stroka česna in šopek pet-eršilja. Olupimo in narežemo pol kilograma korenja, prav tako 25 dekagramov gomoljaste zelene in 20 de-kagramov pora ter 50 de-kagramov glavnatega ohro-vta. Narezano zelenjavo skupaj s česnom in peter-šiljem zdušimo posebej v kozici s pol litra juhe. Ko je zelenjava zmehčana, prisipamo kuhani ješprenj in izboljšamo okus z limoninim sokom in sesekljanim peteršiljem. Avtorica: Beti Tomšič, Turški Vrh 57 a tom, bešamelom, pomokanjem in legirjem. Okus enolončnicam izboljšujemo z zrnatimi in listnatimi začimbami, kot so kumina, celi poper, brinove jagode, lovorjev list, timijan, šatraj, žajbelj, rožmarin, peteršilj in zelena. Posebej cenjena sestavina enolončnic so kaše, ki vsebujejo pomembne vitamine, vlaknine in jim dajejo nasitno vrednost. Najpogosteje pri pripravi enolončnic uporabljamo ješpreno, ajdovo in proseno kašo. Ješprenj pred pripravo preberemo in operemo ter namočimo v hladno vodo čez noč. V isti vodi kašo pristavimo, saj so se v vodo stopili nekateri vitamini in minerali, ki kašo pri kuhanju enakomerno mehčajo. Enako namakamo in kuhamo tudi fižol. Ajdovo in proseno kašo damo v enolončnice vedno proti koncu kuhanja, saj se ti dve kaši skuhata v slabih 10 minutah. Posebej zanimive so enolončnice, ki jih pripravljamo iz več vrst zelenjave in jih narahlo zgostimo s svetlim prežganjem ter v njih zakuhamo drobnozr-nati riž ali drobne testenine. Te enolončnice so okusne, če pri pripravi izberemo čim več različne zelenjave, ki se med sabo po okusu in barvi ujema. Okus zelenjavnim enolončnicam pred serviranjem izboljšamo s parmezanom ali drugim trdim sirom. Zelenjavne enolončnice bi lahko zgostili tudi z ovseno, riževo, ječmeno ali koruzno moko. S tem juhe dobijo značilen okus po moki, s katero so podmetene. V svetu enolončnice pogosto zgostijo z zelenjavnim pirejem določene vrste zelenjave, kot je korenjev, gra- hov, fižolov, lečin in krompirjev. Tako enolončnice zgostimo in jim izboljšamo okus. Enolončnica pa lahko na koncu izboljšamo tudi s kislo smetano ali legirjem oziroma mešanico rumenjaka in kisle smetane. Tako dobijo bolj poln okus, tiste, ki so pripravljen s kislim zeljem ali kislo repo, pa z dodajanjem smetane omilimo. Najbolj znane neoločnice pri nas so ričet, jota ali vipavska juha, pasulj, šare, enolončnice iz drobovine, golaževa juha, bo-grač, prežganka, fižolov golaž, mineštre, krompirjeve enolončnice in druge. Ričet pripravimo tako, da ješrenj preberemo, operemo in čez noč namočimo, prav tako preberemo in operemo suhi fižol in ga posebej namočimo čez noč. Naslednji dan pristavimo ješprenj, dodamo manjši kos prekajene svinjine, lovorjev list in kuhamo 15 do 20 minut, nato prisipamo namočen suhi fižol. Pripravimo rdeče prežganje, tako da na manjši količini maščobe pre-pražimo sesekljano čebulo. Še preden čebula spremeni barvo, dodamo česen, in ko ta zadiši, dodamo paradižnikovo mezgo in malo rdeče mlete paprike, zalijemo s hladno vodo, premešamo, da ni grudic, in prilijemo k ješprenju. Če pripravljamo večjo količino ričeta, damo v pre-žganje rudi malo moke. Nato dodamo jušno zelenjavo, ki smo jo narezali na kocke. Uporabimo korenje, peteršiljevo korenino in gomoljasto zeleno. Korenja naj bo večja količina, peteršilja in zelene pa le za okus. Ko se ješprenj, fižol in zelenjava do tričetrt zmehčajo, vzamemo iz ričeta prekajeno svinjino, jo ohladimo in narežemo na majhne kocke ter vsipa-mo nazaj v jed. Po okusu solimo in popramo. Posebej skuhamo na kocke narezan krompir in ga vsipamo k ričetu tik pred serviranjem. Preden ričet ponudimo, ga potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. In še zelenjavna enolončnica. Pripravimo jo tako, da uporabimo vsaj 4 do 5 vrst različne zelenjave, na primer korenje, gomoljasto zeleno, sveže zelje, PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 317. NAD. Duševno zdr^^je otrok in mladostnikov - 29. nad. Societalni vidiki duševnega zdravja otrok - 2. nad. Revščina, izključevanje in psi-hosocialni razvoj otrok - 2. nad. Pa si danes poglejmo te različne vzroke, zakaj so otroci revežev manjši porabniki kot otroci premožnih tudi družbenih ponudb, ki niso povezane s plačilom. Starši ne vidijo vrednosti v tem, da pošiljajo otroke na različne prireditve in tečaje. Mnogi nimajo energije ali časa, da bi spremljali manjše otroke v prostočasne dejavnosti. Mnogi starši iz socialno prikrajšanih družin mislijo, da njihovi otroci ne sodijo v tečaje in krožke, ki imajo elitni značaj. Marsikdaj revni otroci sami ne želijo biti vključeni, ker ne morejo tekmovati s svojimi vrstniki glede oblačil in opreme. Otrokova revščina in iz nje izhajajoča pri-krajšanost in izključenost lahko vplivajo na otrokovo podobo o sebi. V svetu, v katerem so materialne vrednosti nadvse pomembne, je možno, da otrok prevzame prevladajoče vrednote svojega okolja in ob tem doživlja samega sebe in svoje starše kot manj sposobne in manj uspešne. Revščina prizadeva tudi otrokovo podobo o svetu in marsikateri zelo prikrajšani otrok upravičeno doživlja svet kot krivičen. In kako revščina učinkuje na družino? Revščina je kompleksna stresogena situacija, ki prizadeva celoten družinski sistem. Ob ekstistencialni negotovosti, ob vsakodnevnih skrbeh za preživetje in ob drugih materialno neugodnih življenjskih okoliščinah porastejo napetosti, nestrpnosti, pojavi se vzdušje tesnobe. Strelovod za družinske stiske je lahko otrok kot najšibkejši člen družinskega sistema, zaradi česar prihaja do neugodnega odnosa odraslih do otroka ali do neugodnega ravnanja z otrokom, kot je denimo telesno kaznovanje otrok. V današnjih družbah se vrednost človeka meri z zaposlitvijo in delom, katerega opravlja. Zato je nezaposlenost ena od glavnih oblik marginalizacije in izgube pozitivne socialne vloge. Situacija nezaposlenosti staršev prizadeva družinske odnose. Spremenijo se vloge v družini in povečajo se napetosti. Vse to lahko povzroči družinsko krizo in izgubo podporne funkcije družine. [e o tem pa tudi naslednji~. krompir, cvetačo, grah, por in podobno zelenjavo. Pripravimo jo tako, da čvrsto zelenjavo, korenje, zeleno in por narežemo na tanke rezance in jo na manjši količini maščobe zdušimo, a le toliko, da narahlo upade, nato zelenjavo narahlo pomoka-mo, moko prepražimo in zalijemo z juho ali vodo. K zelenjavi dodamo sol, lovorjev list in vejico žajbla. Nato dodamo raz-cvetkano cvetačo, na rezance narezano sveže zelje in grah. Kuhamo 10 do 15 minut, nato v enolončnico zakuhamo pest riža ali drobnih testenin in kuhamo do mehkega. Testenine in riž lahko skuhamo tudi posebej v slani vodi in jih prisipamo tik pred serviranjem. Enolončnico na koncu izboljšamo s parmeza-no. Nada Pignar profesorica kuharstva Krvodajalci 25. januar: Edvard Dobnik, Sp. Hajdina 46/A, Albert Frcec, Dolena 63/B, Silvo Kokol, Maj{perk 13, Anton Mohorko, Trnovec 11, Robert Bezjak, Bukovci 168, Leon Pi{ek, Hotinjska cesta 75, Orehova vas, Robert Dreven{ek, Kun-gota pri Ptuju 154, Franc Murko, Slovenski trg 10, Ptuj, Janez Plajn{ek, To-varni{ka 1, Kidričevo, Branko Kro{l, Lovrenc na Dravskem polju 2, Bogdan Šimenko, Gru{kovje 11, Danijel Sor{ak, Draženci 35/C, Nada Cimerman, Zabovci 62/A, Robert Kodrič, Stojnci 42, Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj, Milorad Lazič, Rimska pl. 18, Ptuj, Franc Mojzer, Apače 43, Stnako Munda, Lačaves 60, Anton Zelenik, Vintarovci 36, Janez Mur{ec, Ločki Vrh 52/A, Ivan Petek, Žabjak 54, Stanko Kovačec, Zrkovska c. 184/A, Maribora, Franc Galun, Maj{perk 83, Miran Kozoderc, Podlože 3, Janez Mur{ec, Zg. Hajdina 48, Ivan Mazera, Volkmerjeva 22, Ptuj, Ivan Emer{ič, Golobova 5, Ptuj, Vlado Mohorko, Kungota 11, Zoran Štalcer, Vičava 101, Rudi Horvat, Kajuhova 12, Kidričevo, Gorazd Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj, Branko Mohorko, Apače 284, Leopold Kro{l, Draženci 88/A, Lucija Cafuta, Trnovec 2, Bojan Merc, Soviče 12, Sandi Ro{kar, Pobrežje 146/A, Danica Anžel, Na postajo 20, Ptuj, Roman Resman, Kraigherjeva 3, Kidričevo, Mirko Fruk, Apače 221, Janez Bedenik, Kočice 25, Miran Pe{l, Arbajterjeva 8, Ptuj, Du{an Menoni, Lovrenc na Dravskem polju 1, Milan Dreven{ek, Lovrenc na Dravskem polju, Marjan Toplak, Mladinska 4, Kidričevo, Bogdan Avgu{tin, Stari Log 20, Zlatko Kosec, Mo{kanjci 118, Andrej Matja{ič, Krčevina pri Vurbergu, Božidar Vasiljevič, Vrablova 20, Maribor, Bogomir Brumen, Ciglence 59, Martin Šlamberger, Skorba 2/C. 30. januar: Marjan Herga, Črmlja 5/A, Igor Ritonja, Varo{ 9, Tatjana Skoliber, Obrež 14, Miran Plejn{ek, Rucmanci 30, Andrej Vugrinec, Markovci 33/A, Stanko Rep, Nova vas 1, Borut Šegula, Jur{inci 48, Ale{ Doli{ka, Videm 2, Lovro Rap, Laporska c. 13, Poljčane. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Valentin ima kljui od korenin čeprav je prvi oznanjevalec pomladi Valentin s ključem od korenin že v deželi, kurenti pa bodo kmalu iz nje izgnali zimo, in četudi je v ozračju že čutiti duh po pomladi, je zemlja za setev in kalitev vrtnih semen še prehladna, pa tudi Matija s svojim vremenskim pregovorom naznanja, da ob izteku svečana led razbija, če pa ga ni, pa ga naredi. Torej se ni konec zime. V SADNEM VRTU se pričenja obdobje zimske rezi peškarjev. Rez pričenjamo pri starejših drevesih, mlajša pa odložimo na nekoliko kasnejši čas. Zimska rez mora biti zaključena pred začetkom vegetacije, preden se prične brstenje. Za rez in oblikovanje drevesne krošnje morajo biti sadjarju dobro poznane vrste in vloga vej ter čemu in kako jo vzgajati. Sadno drevo oziroma njeno krošnjo z rezjo oblikujemo in prilagajamo po sortnih lastnostih in danostih rastišča z osnovnim namenom, da dosežemo usklajeno ravnovesje med rastjo in rodnostjo. Z vzgojno rezjo si prizadevamo drevesni krošnji omogočiti čim večjo osvetlitev in zračnost, da bo sleherni brst, list in kasneje plod deležen dovolj svetlobe za zdravo rast in kakovosten razvoj plodov. Pred rezjo drevo ocenimo glede na njeno stanje in sposobnost, vrsto, sorto, starost, vzgojno obliko, prehranjenost in zdravstveno stanje, da se pravilneje odločimo za manjši ali večji poseg rezi. Pri rezi in oblikovanju drevesne krošnje naj si sledi naslednji vrstni red izrezovanja vej: prvenstveno odstra- nimo poškodovane veje, po potrebi znižamo vrh in izrezujemo večje veje, ki preraščajo in s tem zasenčujejo nižje rastoče. Izrežemo poganjke, ki rastejo na hrbtni in trebušni strani ogrodne veje, stranske mladike pa naj služijo za nadomestni rodni les. Enoletnih mladik ne krajšamo, ker se iz njih razvije metlasta rast bujnih nerodnih boho-tivk. Ravnovesje med rastjo in rodnostjo vzpostavljamo po položaju vej, pri čemer upoštevamo, da navpične praviloma le rastejo, poševne zaradi počasnejšega pretoka rastlinskih sokov rastejo in rodijo, vodoravne in upognjene pa zaradi počasnega pretoka rastlinskih sokov le-tega kopičijo za tvorbo rodnih brstov, zato pa počasi rastejo in izdatno rode. Po razmeroma sušni in topli zimi lahko pričakujemo zgodnjo deževno pomlad, ki bo nudila ugodne razmere za razvoj glivične bolezni bres-kove kodravosti. Če smo v preteklih letih imeli pri breskvah in nektarinkah pojav močnejših okužb s to neozdravljivo rastlinsko boleznijo, je priporočljivo izvesti pred brstenjem vmesno škropljenje med jesenskim in spomladanskim z enim od bakrenih pripravkov v koncentraciji, kot so zapisana v navodilih proizvajalca. Škropimo le v suhem in mirnem vremenu. V OKRASNEM VRTU nekatere zgodnejše vrste okrasnih cvetnic, med katerimi je največ zel-natih, izredno naglo napredujejo v vegetaciji. Vremenske razmere, pa tudi talna toplota je v za-vetnejših vrtnih legah povsem pomladanska, kar ima za posledico prezgodnji vznik. Pojav prezgodnjega vznika spremljamo in takšne rastline zavarujemo pred premočnim soncem, pa tudi morebitno nenadno ohladitvijo, še zlasti pred mrzlimi vetrovi. Za zastirko lahko služi smrekovo vejevje, slama, praprot ali vlaknata folija. Sušno obdobje zadnje dni in močno jugozahodno ve-trovje je zemljo izsušilo, kar lahko ima škodljive posledice za sadike okrasnih drevnin, ki smo jih sadili v pretekli jeseni oziroma v zimskem času, da se bi jim izsušila koreninska gruda. Izsušitvi koreninske grude so še posebej izpostavljeni iglavci in zimzeleni listavci, ki tudi pozimi vegetirajo, zato ogrožene rastline po izsušitvi po potrebi zalijemo. V ZELENJAVNEM VRTU talne razmere še ne omogočajo setve in sajenja vrtnin na prosto, ker je zemlja še prehladna za kalitev večine vrst vrtnih semen. Jušna zelenjava, ki smo jo pripravili za ozimnico v svežem stanju, je porabljena, to pa lahko nadomestimo s posevkom izvrstne naglo rastoče zelenjavnice vrtne krese. Kot zelenjadni-ca je v kuhinji vsestransko uporabna kot sveža solata, kot dodatek raznim namazom, jušna di-šavnica, cenjena pa je tudi kot zdravilno zelišče. Za pridelovanje je skromna rastlina glede na ras- tišče, ni zahtevna na zemljo, čeprav bolje uspeva v dobri humozni in zračni, pa tudi na svetlobo ni zahtevna, saj uspeva tudi v senčnih legah. Odlikuje se po izredno kratki kalilni dobi, saj pri sobni temperaturi 20 °C vzkali že v 1 do 2 dneh, njena rastna doba pa je 10 do 14 dni, ko jo že lahko žanjemo. Pridelujemo jo lahko kadarkoli: med letom na gredicah na prostem, v sivem zimskem obdobju pa v plitvih posodah v ogrevanih prostorih ali na okenskih policah. Posoda naj bo najmanj 5 cm globoka in jo za vsako ponovno setev napolnimo z novo mešanico dobre humozne zemlje. Krešo sejemo zelo gosto, kar 5 gr na kvadratni decimeter površine, pokrijemo z do 2 cm debelo plastjo enake prsti, nekoliko stisnemo in pokrijemo s papirjem ali drugo zastirko, ki pa jo takoj odstranimo, ko se pokažejo kalčki. Približno 14 dni po setvi, ko rastline dosežejo višino 6 do 10 cm in obrastejo stebelca dobro razviti listi, je godna za rezanje. Če je ne režemo prenizko, se bo ponovno obraščala in jo tako lahko večkrat žanjemo, podobno kot solato rezivko. Najbolje uspeva na okenski polici, kjer pa posodo z rastočimi rastlinami kreše obračamo, da se stebla ne pretegnejo in ne rastejo poševno proti svetlobi. Zaradi bujne vegetacije je potrebno doraščajočo krešo zalivati tudi dvakrat dnevno. Po biokoledarju so ugodni dnevi za setev, sajenje in druga opravila z rastlinami, ki jih pridelujemo zaradi korenike, od 10 do 13. ter od 20. do 22. februarja, zaradi plodov od 8. do 10. ter od 17. do 20. februarja, tiste, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 15. do 17., in zaradi cveta od 13. do 15. ter od 20. do 24. februarja. ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE Janja se navdušuje za delo v turizmu Janja Petek je doma iz Dornave. Obiskuje osmi razred tamkajšnje osnovne šole. [olanje želi nadaljevati v srednji turistični šoli, zatem pa bo se bo po vsej verjetnosti odločila za študij nemškega jezika. V prostem času zelo rada obiskuje druge kraje in bere knjige. Janja je že bila pri kozmetičarki. Ima mešani tip kože. Je ena tistih najstnic, ki ima probleme s kožo, zato jo bo toliko bolj morala pravilno negovati in večkrat letno obiskati kozmetični salon. Postopek nege je kozmetičarka Neda Tokalic izvedla s pomočjo preparatov Thalgo za mešani tip kože. Končala ga je z nanosom zaščitne kreme. V frizerskem salonu Stanka je za Janjino novo pričesko poskrbela frizerka Danica Zorcic. Lase ji je najprej pobarvala z intenzivno barvo, mešanico ko- ralno in zlato rdeče barve Wella, ki sta se med seboj mavrično prelivali. Z novo barvo je le še bolj poudarila njeno romantičnost, zapeljivost, drugačnost, skratka njeno osebnost kot celoto. Pri striženju je uporabila kombinacijo trdih in mehkih rezov. Piko na "i" pa je naredila z mladostnim in razgibanim stylingom. Nina Škerlak se je pri Janji odločila za svetel make up glede na njeno pričesko in živahen Janja prej ... , in pozneje karakter. Izbrala je svetle vijolične tone, ki jih je kombinirala z belimi. Za očrtanje vek je uporabila črno črtalo, nato pa je nanesla še senčila. Poudarila je trepalnice, na ustnice pa nanesla rahlo obarvan glos. Janja je najstnica, ki se najraje oblači v športna oblačila, ki so najpogosteje črne barve. Ker se v oblekah ne počuti dobro, so strokovnjaki modnega studia Barbare Plavec zanjo izbrali mladostna oblačila v prodajalni Benetton Emone - Merkurja Ptuj v Murkovi ulici. Oblekli so jo v hlače capri iz tankega ozkega žameta v čokoladni barvi, ki jih je dopolnil mehak pulover iz melirane volne v bež in rjavi barvi mladostnega kroja. Za popestritev je bila rjavo-oranžna karirasta rutica, ki se je lepo ujela z novo barvo Janjinih las. Glede na to, da je še zelo mlada, o resni garderobi ne razmišlja, zato ji še naprej priporočajo športna oblačila in obutev z nizko peto. Izogiba naj se širokim hlačam in svetlim barvam. Zelo se ji podajo intenzivne barve, črno pa naj izbere le v kombinaciji s katero od živih barv. V športnem studiu Olimpic je strokovni vodja prof. Vlado Čuš za Janjo izbral program Olimpic za mlada dekleta, pri Janja v oblačilih iz prodajalne Benetton Emone - Merkurja Ptuj v Murkovi ulici. Foto: Črtomir Goznik čemer je upošteval tudi njene želje. V programu bo poudarek na oblikovanju želene postave in dobrem počutju. En mesec ga bo koristila brezplačno. MG Popust Frizerstva Stanka v februarju TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (CiLE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 36. Potep v Cuenci Pokrajina med Quitom in Cuenco je slikovito raznolika, zato vožnja ni dolgočasna in še kar hitro mine. Cuenca je ekvadorsko najprijetnejše mesto in po velikosti tretje največje. V njeni bližini je inkovska utrdba, ki je v Ekvadorju najboljše ohranjena inkovska stvaritev. Mesto ima močno zgodovinsko tradicijo, ki se nanaša na inkovski imperij. Pomembno je postalo potem, ko je enajsti izmed vsega skupaj trinajstih in-kovskih vodij umrl zaradi neke epidemije. V bistvu je bil prav Huayna Capac na neki način krivec za konec in propad in-kovske civilizacije. Pred svojo smrtjo je razdelil imperij med dva vladarja - med polbrata Ata-hualpo na severu v Cuenco in Huascarja na jugu, v inkovski center Cusco (Peru). Med njima je prišlo do nasprotij, ki so se končala kot borba za oblast, v kateri je Atahualpa premagal Huascarja in ga kasneje dal usmrtiti. Med tem je na kontinent prišel Španec Pizzaro, ki pa mu zaradi notranjih nemirov Ata-hualpa ni posvetil dovolj pozornosti. Atahualpa je Pizzara prisrčno sprejel, ne zavedajoč se zahrbtnega namena Španca, ki je prišel po zlato. Pizzaro je zmedenost na inkovskem teritoriju izkoristil in krvavo, s puškami in na konjih (niti pušk niti konjev Inki niso imeli) pobijal in uničeval Atahualpove vojščake. Inkovskega voditelja je zaprl in izoliral. Kasneje je Atahualpa po dogovoru s Piz-zarom poizkusil kupiti lastno Ob koncu inkovskega imperija je bila Cuenca središče Inkov. Ruševine na fotografiji so vse, kar je od takrat ostalo prostost s sobo, polno zlata, in dvema sobama, polnima srebra. Med tem je Atahualpa nekako sporočil in dal ubiti Huascarja, saj je še zmeraj verjel, da bo po izpustitvi vladal imperiju. V upanju po prostosti se je kot zadnje pustil tudi pokristjaniti. Smrti ni pobegnil, s tem je le spremenil krutost te izvršitve. Pizzaro ga je kljub temu ubil. Bila je ena najpodlejših prevar v človeški zgodovini, saj je Piz-zaro kljub obljubi, da se bo po prejetem zlatu, srebru in drugih vrednotah umaknil, nadaljeval krvavi pohod. S prihodom v Cusco 15. 11. 1533 je zapečatil usodo največjemu imperiju novega sveta. Ataualpa je bil zadnji Inka! V času Inkov se je mesto imenovalo Tomebamba. Ime je zadržala le reka, ki teče skozi današnjo Cuenco. Od Atahual- povega doma in inkovskih ostankov je danes vidnega bolj malo, za to so poskrbel španski kolonialisti, ki so brisali in rušili vsakršne sledi predhodnih civilizacij. Okrog njegovega doma je danes le nekaj skrbno zavarovanih rovov in kamnov. Vsa inkovska zapuščina kjerkoli po Južni Ameriki je v primerjavi z Machu Pichom zanemarljiva in bolj simbolično spominja na in-kovsko kulturo. Cuenca je mesto z veliko zelenja, številnimi parki in kolonialnimi stavbami, ki jih dopolnjujejo razne cerkve ter dve katedrali. S skoraj zanemarljivo nizkimi življenjskimi stroški, ki jih narekujejo cene hotela, hrane in okolica, je to idealen kraj za sprostitev in uživanje. Še posebej je prijeten občutek počitka po skoraj dvomesečnem odkrivanju vseh novosti. Je naj- primernejše mesto za nakupe raznih spominkov in je nasploh raj za zapravljanje. To je najbolje zaznala moja denarnica, saj je denar kar hlapel. V tistih dneh so bile regionalne volitve, zaradi katerih je vso mesto praznovalo. Bile so številne zabave. Te so v očeh tujca podobne naši maškaradi, vendar so skupine vsakih oblačil natančno etnografsko definirane in imajo globji zgodovinsko tradicionalni pomen. Tako že majhne spremembe na vzorcih oblačil, ki jih ob površnem pogledu niti ne opaziš, lahko pomenijo bistvene pomenske drugačnosti (razlike). Nazivi maske jim zato niti ne ustrezajo. Zanimivo je, da so Francozi edini evropski narod, ki potrebuje za vstop v Ekvador vizum. Konflikt med državama izhaja še iz druge svetovne vojne, ko so Francozi prepovedali uvoz banan iz Ekvadorja. Ekvador ZIMSKA SOLA V NARAVI 14. januarja ob 9. uri smo se odpravili na Roglo. Bilo je čudovito. Ko smo pri{li tja, smo se po nekaj minutah čakanja odpravili v apartma, ki smo ga imeli rezerviranega za prtljago in smuči. Še preden smo stopili na smuči, nam je Rogla prirasla k srcu. Potem pa smučanje!!! To je bilo {ele lepo! Prelepa zasnežena pokrajina in ljudje, željni idile. Prvi dan smo smučali samo popoldan, drugače pa tudi dopoldan. No, zvečer po smučanju se nam je prilegla večerja. Tako so minevali dnevi. Vsak dan smo imeli na sporedu {e kaj razen smučanja. V ponedeljek smo plavali, v torek smo se rekreirali v telovadnici in gledali diapozitive ter žrebali startne {tevilke. Zanimivo je bilo tudi v sredo, saj smo se odpravili z baklami do 30 m visokega stolpa, ki omogoča {iren pogled na Pohorje in okolico. Najbolj v{eč pa nam je bil četrtek. To je bil dan, ko smo imeli tekmovanje. Ni bil važen rezultat, ampak sodelovanje. Zvečer smo bili v večnamenski dvorani, kjer je vsaka "soba" predstavila svoj program. Nato je pri{el na vrsto disko. Plesali smo, peli in se zabavali. Žal je vsemu lepemu sledil petek, zadnji dan zabave in smučanja. Povsod je lepo, toda doma je najlep{e. Tega smo se zavedali in tako z lažjim srcem le od{li proti domu. Še prej pa smo se ustavili pri koči na Pesku, kjer smo preizkusili vožnjo s sanmi na konjsko vprego. Nato smo čisto zares krenili proti Ptuju, kjer so na{ že nestrpno pričakovali star{i. Bilo je lepo in vsi bi zimovanje ponovili {e kdaj, čeprav je ta dogodiv{čina neponovljiva. Nina, Nika, Nejc in Matjaž, 5. a, OŠ Breg DEDKI IN BABICE SO PRAZNOVALI Dedki in babice so pri{li v {olo, da bi proslavili dan starej-{ih občanov. Mi smo se pred nastopom oblekli v obleke, ki so jih nosili nekoč. Pri{el je čas, da nastopimo. Najprej je vse občane in občanke pozdravil Anton Šalamun. Potem smo začeli plesati, peti in brati. Na koncu je {e vse pozdravil ravnatelj osnovne {ole Ormož Bojan Burger. Nato so imeli kosilo in pri{el je tudi ansambel, ki jih je zabaval do večera. Na to proslavo je pri-{el tudi moj dedek in je bil nad vsem zelo navdu{en. Opazovala sem jih med nastopom. Videla sem, kako so zadovoljni, da smo jih tako lepo sprejeli in da smo pripravili za njih kulturni program. Niso samo mali otroci potrebni pozornosti in ljubezni. Tudi dedki in babice so srečni, če je pozornost namenjena njim. Vendar te pozornosti ne bi smeli biti deležni samo enkrat na leto. Da jih imamo radi, bi morali vedeti vsak dan. Tamara Štuhec, 5. c, OŠ Ormož ČE KRILA BI IMELA... če krila bi imela, bi v vesolje odletela, na zvezdah bi sedela in se lepo imela. če krila bi imela, ves svet bi preletela, nad poljano bi lebdela, kakor bela roža bi cvetela. Ves svet in vse stvari hitro bi dojela, nazadnje pa domov po stari, pra{ni cesti hitro bi drvela. A ko starš doma mi zateži, mi misel lepa pribeži, da od doma lahko bi odletela, letela bi, letela,žče krila bi imela. Tea Jazbec, 7. c, OŠ Kidričevo MOJ DEDEK Z mojim dedkom rada hodiva na lov. Včasih ga pogre{am, ko gre v službo. Z njim ulovim veliko rib. Rad jaham njegovega konja. Z dedkom skoraj vedno bereva knjige. Kadar pridem na obisk, je zelo vesel. Ko sva skupaj, nama je lepo. Erik Rihtarič, 2.r., OŠ Gorisnica REKA MI JE PRIPOVEDOVALA Nekega sončnega popoldneva v soboto sem se odločila, da grem pogledat reko. Šla sem pe{, zraven pa sem vzela psa. Ko sem pri{la do nje, sem takoj v njej opazila pet parov starih čevljev. Reka je bila tako umazana, da je nisem več mogla gledati. Obrnila sem se in naredila dva koraka. Takrat sem na- enkrat zasli{ala glasek, ki mi je rekel, da težko diha in da lahko čez nekaj časa umre. S psom sva hitro stekla domov. Na pol poti sem se ustavila in obrnila nazaj proti reki. Takrat sem se zavedla, da je to govorila reka. Hitro sem {e stekla do doma, sklicala so{olce in prijatelje in jim vse povedala. Pri{li so k meni domov, vzeli smo samokolnico, rokavice, lopatko ... in se vsi skupaj odpravili k reki. Vse orodje smo postavili na travo in pričeli čistiti reko. Takrat se je {e enkrat pojavil glasek, ki je spet govoril, da moramo reko nujno očistiti, saj so ljudje s svojim načinom življenja naredili tako zmazano. Reka je videla, da imamo orodje postavljeno na trvi in je utihnila, mi pa smo spet začeli pridno delati. čez nekaj časa smo končali. Ko smo pa končali, smo se {e malo pogovarjali z reko. Nad nami so se pojavili temni oblaki. To je bil znak, da bo deževalo. Odpravili smo se domov. Pred odhodom nam je reka {e pripomnila, da bi se srečevali vsak dan, mi pa smo se s tem strinjali. Začelo je deževati. Stekli smo domov, doma pa smo vse to povedali staršem. Starši pa nam niso verjeli. Otroci pa smo se vsak dan srečevali ob reki. Iris Golob, 3. b, OŠ Dornava POPULARNIH 10 RADIA PTUJ 1. Love don't Cost a Thing - JENNIFER LOPEZ 2. Inner Smile - TEXAS 3. The Call - Backstreet Boys 4. Stan - EMINEM & DIDO 5. What a Feeling - DJ BOBO & IRENA CARA 6. La Passion - GIGI D'AGOSTINO 7. Can't Fight the Moonlight - LEANN RIMES 8. Stuck in a Moment - U2 9. Nobody Wants to be Lonely - RICKY MARTIN & CHRISTINA AGUILERA 10. Thank you; Here wtih Me - DIDO Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v ve~ernem sporedu radia Ptuj in mušice, v aprili rokavice.« Bomo vidli, so rekli slepi... Tejko o vremeni, zaj pa še malo o športi in politiki. Ste vidli, kak je na{ Mitja Kunc prismu~a Sloveniji in seveda sebi brunasto medaljo v slalomi? Naši de~ki so tak dobro vozili, kak da bi meli v Avstriji držovno prvenstvo. Vsaka jim čast. Kapo doj. Samo malo jim je še falilo, pa bi nabri-sali sosede Avstrijce, ki so bli itak ta bojši kokoti na svojem domočem dvorišči. Našemi Mitji in jegovim kolegom je priša čestitat tudi predsednik vlade Janez Drnovšek, saj se naša vloda dobro zaveda, da uspehi naših smučarov v sveti več pomenijo kak medstrankarsko kregaje v naši vladi in parlamenti. Tak je pač, pa če to naša vloda in parlament priznota ali pa ne. V politiki nič posebno novega. Pišejo in poročajo, da majorja Troha vsoki den boj smrt voha. Mogoče pa tudi ne, saj se tudi za jegove nasprotnike nikol ne ve, bodo jutri še živi ali pa ne. Saj tudi pregovor Svetega pisma v prejšem sistemi provi: "Danas jesmo, sutra nismo, tako kaže Sveto pismo." S totim pregovorom se pos-lovlam od vas v želji, da bi vam hitro mina čas do drugega tjedna. Vas podavlja Vaš Lujzek LUJZEK Dober den vsoki den in še noč fcoj! Kak po stari navadi pišem toto pismo v nedelo, ko se je od nos poslovla že skoro polovica februara. Močke se gunijo, pesi se gunijo, ftički se ženijo in ženskam se jenke krajšajo. Tudi moški majo probleme z bližajoče se pomlo-djo. Zvunčki in trobentice so v cvetji. To je provi narobe svet. Zaj bi morala biti najhujša zima, pa je v narovi prova pomlod. Na termometri kože 12 stopinj Celzija in moja Mica mi je že naročila, da moren gate z dugimi rokovi zamejati s krotkimi. Vam rečem in še enkrat rečem, da je to provi narobe svet. V gorici sen že vida pikapolonce, pa tudi čebelice se že posejo na lešnjakih. Vse je narobe. Tudi ose še niso odišle spot ali pa so se prehitro zbudile. Muhe in mušice lečejo po lufti in napo-veduvlejo tisti stori pregovor, ki provi: »V februari muhe INFO - glasbene novice! Valentinovo je dan zaljubljenih in prav ljubezen je najve~krat opevana v dana{njih besedilih. Posebnost je tudi zaljubljenost v glasbo, v katero so pa~ zaljubljeni eni bolj, drugi pa manj. *** Ameri{ko skupino AEROSMITH sestavljajo pevec Steven Tyler, kitarist Joe Perry, kitarist Brad Whitford, bas kitarist Tom Hamilton in bobnar Joe Kramer. Odli~en kvintet je ponovno izbral novo fantasti~no rock himno JADED (*****), v kateri prevladuje izredna rock energija ter standardno iztopajo~ grob vokal gospoda Tylerja. *** [kotski glasbenik ROD STEWART je kariero za~el pri skupini The Faces, vendar je ob delovanju v skupini leta 1971 uspeval tudi kot solist s skladbami A Nod's As Good as a Wink, Maggie May in Reason to Believe. Mojster hripajo~ega petja je ponekod {e popularen s klasi~no balado Run Back into your Arms, ki jo bo zamenjal z opti-misti~no in dokaj dinami~no rock skladbo I CAN'T DENY (***) z novega albuma Human. *** MANIC STREET PREACHERS so ena vodilnih rock zasedb v Veliki Britaniji. Člani te zasedbe so pevec in kitarist James Dean Bradfield, bas kitarist Nicky Wire in bobnar Sean Moore. Talentiran trio predstavlja v novi odli~ni pesmi SO WHY SO SAD (****) precej retorike in prepri~ljivo srednje hitro godbo sodobne indie rock glasbe. *** Italijanski pevec EROS RAMAZZOTTI je lani ponudil novi album Stilelibero in z njega že poznamo hit Fuoco Nel Fuoco. Glasbena založba Menart dela veliko reklamo za italijanskega zvezdnika, ki tokrat prepeva dolgo~asno in mla~no pop/rock pesem UN ANGELO NON E (**). *** ANASTACIA je bila deležna prekomerne popularnosti s skladbama I'm Outta Love in Not That Kind. Simpati~na pevka s popa~enim vokalom me je tokrat popolnoma ra-zo~arala s pesmijo COWBOYS & KISSES (**), saj gre zelo zateženo in delno tudi ~uda{ko pop balado. *** Ameri{ki pevec R. KELLY ima že kup uspe{nic, vendar med najbolj{e in najbolj znane sodijo Sex Me, Your Body's Calling, She's Got That Vibe, Bump N'Grind, I Believe I Can Fly, If I could Turn Back the Hands of Time in I Wish. Gospod KELLY vas bo ganil v soul baladi THE STORM IS OVER (*****). [koda, da nimam vi{je ocene od pet, saj gre za iskreno, hrepene~o ter romanti~no soul balado, ki jo dopolnjuje tudi petje cerkvenega pevskega zbora. *** Nem{ka skupina DOWN LOW pravkar kon~uje snemanje novega albuma, ki bo naslovljen The Next Episode. Kvartet se torej vra~a na sceno s komadom DON'T YOU (***), ki vsebuje atraktivne pasaže sodobnega r&b-ja in hip-hopa. *** Britanska skupina A 1 je naredila genialno medijsko potezo, ko je lani priredila klasiko Take on me skupine A-ha. Fantovski kvintet je sedaj odpel pesem NO MORE (***), ki je ki~asta in glasbeno zastarela pop pesem. *** Irska skupina WESTLIFE je z drugega studijskega albuma Coast to Coast snela že {tiri mega hite z naslovi I Have a Dream, Against All Odds (duet z Mariah Carey), My Love in What Makes a Man. Celinski del Evrope pa je dobil že novo pesem te popularne skupine, ki nosi naslov I LAY MY LOVE ON YOU (****). To je živahna, spevna ter zelo prijetna popevka. *** GIGI D'AGOSTINO {e vlada na nekaterih lestvicah in v vseh diskotekah s komadom La Passion. Italijanski izvajalec je bil ponovno v studiu, kjer se je igral z ra~unalnikom, sintisajzerjem in ritem ma{ino ter naredil ponovno perfek-ten plesni beat za komad 1,2,3 SUPER (****), ki ga je vokalno dopolnil pevec Albertini. David Breznik ERIC CLAPTON RESITCV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: spoli, mrlič, rejka, kavka, Podravka, prestol, Ameln, Araks, sinkopa, TIC, Torinec, ISO, PL, žir, Severina, čoba, ara, urano-pilit, vol, verz, urezi, IT, pižame, Golte, AN, ZRN, Onega, kornati, areal, racak, Ana, rti, OM. UGANKARSKI SLOVARČEK ADAN = španski tekač na dolge proge (Jose) ALCOTT = ameriška pisateljica (Louisa May, 1832 -1888, Dekleta) AMO = španski filmski režiser (Antonio del, 1911, Mati, poslušaj mojo pesem) LECAVELE = pravo ime francoskega književnika Ro-landa Dorgelesa (Roland) ORIOLA = portugalsko mesto južno od Evore. ŠINK = baritonist v narod-nozabavnem ansamblu Slovenski muzikantje (Igor) TAGET = starorimski bog, Jupitrov vnuk TNT = norveška rockovska skupina, ustanovljena 1981 VRONI = novela nemškega pisatelja Paula Heyseja iz leta 1899 Aforizmi by Fredi V šoli so mi napolnili gla^o Ko mu je kapnilo, ga je kap. predvsem s tem, da imam *** prazno glavo. Le najbolj lahkoverni pijejo *** krš~eno vino brez pripomb. Kdor sedem debelih krav *** zamenja za zlato tele, u~aka Lačnega plejboja želja: sedeminsedemdeset suhih "Misica, pogrni se!" krav. *** *** Marsikateremu Rusu je Nekateri moški imajo jajca življenje zvodenelo v vodki. samo, ko jih je treba *** izprazniti. Niti strežno osebje ni vedno *** ustrežno. TEDENSKI HOROSKOP OD 15. DO 21. 2. 2001 / TEDENSKI HOROSKOP OD 15. DO 21. 2. 2001 OVEN 21. 3. do 20. 4. I. DEKADA 21. 3. do 30. 3. Pozornost v ljubezenski ali partnerski zvezi. Imeli boste veliko napetih situacij, žalosti in nervoznih trenutkov. Vzrok bo tičal v obojestranski ljubosumnosti, ki kaj lahko uniči vajino zvezo. II. DEKADA 1. 4. do 10. 4. Dobro sporočilo v poslovni zadevi, dobra pozicija za urejanje financ (najem kredita, sposoja denarja). Če boste razmišljali o novem projektu, bodite previdni, s kom boste podpisovali pogodbe. III. DEKADA 11. 4. do 20. 4. V tem tednu boste predvsem reševali svoje ljubezensko življenje. Novi poskus sprave se vama bo posrečil, če bosta oba sodelovala, drugače pa je veliko vprašanje. Premalo boste skoncentrirani na poslu. BIK 21. 4. do 20. 5. I. DEKADA 21. 4. do 30. 4. Pot, na katero ste stopili, je uspešna. Začetek resnično ne bo prijeten, prej utrujajoč, toda ko bo najtežje, se spomnite, da je to vaša pot v svobodo, pot, ki ste jo izbrali. V poslu ne bo večjih ovir. II. DEKADA 1. 5. do 10. 5. Dovolj ste samozavestni in strokovno podkovani, da uspete sami pričeti nov projekt, vse drugo - tako moralni kot finančni uspeh - pa bo prišlo samo od sebe, samo verjeti morate v sebe in svojo strokovnost. III. DEKADA 11. 5. do 20. 5. Ne dvomite v ljubezen, imejte več zaupanja vase in svojo ljubljeno, pa boste veliko lažje premagovali vse težave. Ne zapirajte se v sebe. Glede poslov se ne obremenjujte, ker se bodo stvari uredile same. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. I. DEKADA 21. 5. do 31. 5. Z načinom, ki ga trenutno uporabljate doma pri razreševanju problemov, ne boste prišli nikamor. Trma in ljubosumje še nikoli nista rešila nobene zveze, tudi vaše ne bosta. II. DEKADA 1. 6. do 11. 6. Ne bodite tako nedostopni, odprite se svoji ljubljeni in ji naravnost povejte, v čem je problem, da ga boste lahko s skupnimi močmi odpravili, le tako boste lahko nadaljevali. Bodite pazljivi pri pogovorih. III. DEKADA 12. 6. do 20. 6. Dovolj ste kreativni, da obdržite svojo ljubezensko zvezo, ki je še vedno prežeta z ljubeznijo in obdana z nežnostjo. Se sploh zavedate, kaj imate in koliko ljudi bi dalo vse za takšno zvezo. RAK 21. 6. do 22. 7. I. DEKADA 21. 6. do 1. 7. IVled prijatelji in znanci ste zaradi svojega humorja zelo priljubljeni, vsi vas radi vidijo v svoji družbi, zato ne bežite, ampak bodite ponosni na to svojo vrlino, ki je dana le malo{tevilnim. II. DEKADA 2. 7. do 12. 7. Ne z egoizmom, z dobroto boste pridobili ljubljeno osebo, to morate imeti vedno v mislih, kadar vas zagrabita sveta jeza in vaša trmoglavost. Ne bi bilo slabo, ko bi se naučili malo več strpnosti. III. DEKADA 13. 7. do 22. 7. S pomočjo svoje modrosti ste si ustvarili srečen in topel dom ter uspešno in materialno zelo obogateno poslovno pot, ki vam prinaša dovolj velik dobiček, da lahko razvajate svoje najbližje. LEV 23. 7. do 23. 8. I. DEKADA 23. 7. do 2. 8. Hudo je, ko postaneš negotov glede svojega otroka, tudi z vami je v tem trenutku tako. Najboljši način, da vso stvar rešite, je, da končno vse okoliščine, ki vas obdajajo, sprejmete. II. DEKADA 3. 8. do 12. 8. Tudi usoda se včasih ugodno poigra z nami in to se je sedaj zgodilo, saj ste končno srečali osebo, s katero imate poleg ljubezni tudi sicer veliko skupnega, poleg tega imata možnost združiti poslovno pot. III. DEKADA 13. 8. do 23. 8. Preden karkoli naredite glede denarja, v miru premislite, katera naložba se vam bo najbolje obnesla, da ne boste na koncu imeli finančnega poloma. V tem tednu boste podpisovali nove dogovore. DEVICA 24. 8. do 23. 9. I. DEKADA 24. 8. do 2. 9. Razumljivo je, da ste pri rojstvu novega projekta zelo negotovi in prestrašeni, saj je vendar v igri velika vsota denarja. Toda vse se vam bo v zelo kratkem času bogato obrestovalo. II. DEKADA 3. 9. do 12. 9. Ne prerekajte se in ne trmoglavite glede poslovne odločitve, ampak se rajši poglobite v papirje in rešujte, kar lahko rešite. Ne imejte slabe vesti, saj ste s tem končno rešili podjetje in delovna mesta. III. DEKADA 13. 9. do 23. 9. V poslovni skupnosti nobena zadeva ne zdrži dolgo. Na žalost se je to zgodilo tudi vam. Sedaj vam ne preostane drugega, kot da uporabite vso svojo strokovnost in se ponovno dvignete. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. I. DEKADA 24. 9. do 3. 10. S svojo prilagodljivostjo ste si uspeli urediti življenje, saj imate zelo trdno in srečno ljubezensko zvezo, ravno tako pa ste uspešni v svojem poslu, kjer boste v tem tednu urejevali nov projekt. II. DEKADA 4. 10. do 13. 10. Ne bodite v skrbeh glede svoje nove poslovne poti, pravilno ste se odločili, saj ste dovolj učinkoviti, da dosežete vse, česar ste se lotili. Ne smete pa pozabiti, da imate dovolj kreativnosti za vse nove podvige. III. DEKADA 14. 10. do 23. 10. Ljubezenske in čustvene bolečine najbolje pozdravimo z obilico dela, ki črpa našo energijo, da nimamo več časa misliti na to, da nas bolita duša in telo, zato le izkoristite naslednje dni. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. I. DEKADA 24. 10. do 2. 11. Zelo učinkoviti ste, saj ste začeli osvajati ljubljeno osebo, čeprav ste bili polni negotovosti. Ta vaš optimizem se vam je obrestoval, sedaj imate srečen dom. Mir doma vam daje moči za posel. II. DEKADA 3. 11. do 12. 11. Kljub temu da je pot, na katero stopate, sicer prijetna, toda polna pasti in nevarnosti, vam je ne bo težko prehoditi, ker imate ob sebi ljubljeno osebo, ki vas bo podpirala. V prihodnjih dneh ne podpisujte ničesar. III. DEKADA 13. 11. do 22. 11. Kljub temu da ste zelo uspešna poslovna oseba, ki ji uspeva vse, česar se loti, ste znali ohraniti svoje družinsko življenje nedotaknjeno. A bi bil že čas, da se malo oddahnete. Odpočijte si, pustite se razvajati. STRELEC 23.11. do 21. 12. I. DEKADA 23. 11. do 2. 12. Če želite uspeti v poslovnem svetu, boste morali svojo taktiko čisto spremeniti. Brez tveganja in diplomacije vam ne bo uspelo. Preden stopite na novo pot, naredite dober strateški načrt. II. DEKADA 2. 12. do 12. 12. Se vam ne zdi, da se včasih preveč posvečate podrobnostim in s tem izgubljate energijo? Malo manj se smilite samemu sebi in bolj zaupajte v usodo, ki vam je v tem trenutku resnično naklonjena. III. DEKADA 13. 12. do 21. 12. Poslovno vam je končno "steklo" in v izobilju boste imeli tako moralnih kot finančnih uspehov. Na poti ste, da postanete to, kar ste si že dolgo želeli - uspešni in poznani. Težje bo zadržati ta vrh. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. I. DEKADA 22. 12. do 31. 12. Malo manj ljubosumja in malo več prijateljstva, pa bo vaša ljubezenska zveza spet takšna, kot je bila oziroma si jo želita oba s partnerjem. Ne pozabite, da se tudi s kompromisi daleč pride. II. DEKADA 1. 1. do 11. 1. Imate uspešno poslovno-prijateljsko zvezo, s katero izredno optimistično in samozavestno poslujete, zato bi bilo škoda, da karkoli spreminjate, ker bi s tem samo izgubili in boste spet na začetku. III. DEKADA 12. 1. do 20. 1. Kar se posla tiče, imate izredno velik uspeh, tudi glede novega projekta vam je usoda naklonjena, saj vam bo prinašal velik dobiček. Treba je samo še naprej zaupati v sebe in svoje kvalitete. VODNAR 21. 1.do 19. 2. I. DEKADA 21. 1. do 30.1. Diplomacija in dvomi so stalni spremljevalci v poslovnem svetu. Treba se bo s tem sprijazniti in začeti razumeti tudi to plat poslovnega življenja, drugače se lahko od tega poslovite. II. DEKADA 31. 1. do 9. 2. Kljub temu da se vam trenutna pričakovanja niso izpolnila, se ne obremenjujte, ker boste vseh skrbi rešeni v zelo kratkem času, samo obupati ne smete in se predajati malodušju. Rajši se oprimite dela. III. DEKADA 10. 2. do 19. 2. Treba se bo spremeniti, drugače skupno življenje ne vodi nikamor, ker trma in dvomi niso dobra podlaga za srečno življenje v dvoje. Tega se dobro zavedate tudi sami, toda sprememb še ne bo tako kmalu. RIBI 20. 2. do 20. 3. I. DEKADA 20. 2.do 1. 3. Vse prepustite času, naj se ljubezen razvija sama od sebe, spontano, saj ste končno našli osebo, s katero imate veliko skupnega in vam življenje v dvoje ne bi bilo v breme, prej v veselje. II. DEKADA 2. 3. DO 10. 3. Preveč se obremenjujete s podrobnostmi, saj so vam vse skrbi že načele zdravje, zato bi bilo zelo dobro, da gledate na življenje bolj veselo, kar bi se vam poznalo in obrestovalo tudi na poslovnem polju. III. DEKADA 11. 3. do 20. 3. Ne bodite tako negotovi, ker vas to vodi samo v egoistično smer. Rajši začnite uporabljati svojo intuicijo in poslušati svoj notranji jaz, ki vam hoče samo dobro. To velja tako za osebno življenje kot za posel. I Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. {t. 090-43-94. PTUJ / PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM MESTNE OBČINE Najboljša sta Gregor in Nadja V petek je v avli šolskega centra na Ptuju potekala zabavno-športna prireditev ob podelitvi priznanj najboljšim športnikom, športnicam, najboljšim osnovno- in srednješolskim športnim društvom, najzaslužnejšim športnim delavcem, državnim prvakom in državnim reprezentantom v kolektivnih športnih panogah, najuspešnejšim trenerjem, najuspešnejšim ekipam ter na koncu najboljšim športnicam in športnikom. V bistvu je ta prireditev namenjena športnikom, ki so v minulem letu dosegli dobre in predvsem odmevne rezultate. Vse je z obiskom počastil zlati olimpijec in najboljši športnik Slovenije strelec Rajmond Debevec, ki je bil deležen burnega aplavza. Ta prireditev na Ptuju poteka že po ustaljenem ritmu in programu. Obiskovalcev je bilo kar precej, vendar opažamo, da jih je vsako leto manj, in kaže, da bo potrebno tudi kaj spremeniti glede scenarija in mogoče še česa. Sicer pa o tem mogoče kdaj drugič. Kandidatov za najbolše je bilo veliko, a samo eden je lahko najboljši. Pri podelitvah so v bistvu najbolj izpostavljeni športniki in športnice, toda v njihove uspehe je vtkano delo glede športnih strokovnjakov in organizatorjev športa. Da postaneš najboljši, je potrebno delati, delati in ponovno trdo delati oziroma garati. Danes je nekje čisto v ozadju misel: "Važno je sodelovati in ne zmagovati!", kaj šele samo "zdrav duh v zdravem telesu". Vse je na meji gla-diatorstva. Vedno več denarja se obrača v športu, toda to ni nič novega, tudi ne pri nas. Športniki niso več popolni amaterji. Nekateri so prag uspešno preskočili, še posebej tisti, ki so v - vsaj za ljudi - atraktivnejših športih. Toda rezultati so bili in bodo merilo. Na prireditvi je bilo veliko nekdanjih športnikov in športnic, ki so na različne načine po-doživljali proglasitev najboljših. V pogovoru z njimi smo videli, da s stanjem v ptujskem športu niso zadovoljni, toda kljub vsemu so izredno veseli dosežkov tekmovalcev in tekmovalk. Pri dekletih je priznanje in laskavi naslov športnice mestne občine Ptuj pripadlo Nadji letošnjem letu je svetovno prvenstvo v Mariboru in temu bo podrejeno vse moje delo. Ni lepšega, kot je zmaga na domačih blazinah." Prvič pa je priznanje za najboljšega športnika MO Ptuj za leto 2000 pripadlo kolesarju, članu KK Perutnina Gregorju Gaz-vodi, ki nam je na kratko povedal: "Vsak športnik je vesel, če prejme to laskavo in prestižno nagrado. S tem je nekako poplačan trud na treningih, ki se potem manifestirajo skozi dobre rezultate. Moja želja v letu 2001 je, da bi se najprej dobro pripra- Najboljša športnika Ptuja sta Nadja Slblia in Gregor Gazvoda. Foto Langerholc Šibila, članici kluba borilnih veščin Ptuj, in to že drugič. Svetovna prvakinja v kikboksu je povedala: "Seveda sem vesela priznanja, ki sem ga dobila že drugič, kar je velika čast. Trdo sem delala, da sem dosegla dobre rezultate. Moj glavni cilj v vil, nato pa bomo videli, kako bo šlo naprej. Sem tudi reprezentant in upam, da bo se vse dobro izšlo." Izbor najuspešnejših športnikov je opravila komisija, ki jo sestavljajo člani strokovnega sveta in sveta Športnega zavoda Ptuj REKREACIJSKA LIGA V KOSARKI — 11. KROG Derbi ekipama Starš in Cirkovc V 11. krogu sta bila dva derbija. V prvem so v razburljivi končnici slavili gostje iz Cirkovc proti ekipi Veteranov. Devet sekund pred koncem je zadel oba prosta meta Jože Kolarič in postavil končni rezultat tekme, čeprav so imeli Veterani možnost za podaljšek, vendar Izu-din Kanlič ni zadel. V drugem derbiju so gostje iz Starš premagali ekipo Majšperk, ki se je upirala samo v prvi in zadnji četrtini, vendar je bilo to premalo za uspeh. Ekipa Taluma je visoko izgubila proti Oračem, Ptujska Gora pa še eno tekmo več proti "bikom". Tekma med ekipama Neman in Kidričevim ni bila odigrana. Rezultati: Veterani - ŠD Cir-kovce 74:76, ŠD Majšperk -KK Starše 69:85, Talum - Orači Ekipa Cirkovc z najboljšim strelcem rekreacijske lige Jožetom Kolaričem (št. 16) 49:86, ŠD Ptujska Gora - KPŠ Breg Bulls 59:72, Neman - ŠD Kidričevo neodigrano. Lestvica najboljših strelcev 1. KK STARŠE 11 11 0 +208 22 2. ŠD CIRKOVCE 11 9 2 + 197 20 3. ORAČI 11 8 3 + 189 19 4. ŠD MAJŠPERK 11 8 3 + 76 19 5. TALUM 11 5 6 + 6 16 6. VETERANI 11 5 6 + 3 16 7. KPŠ BREG BULLS 11 3 8 - 109 14 8. NEMAN 10 3 7 - 152 13 9. ŠD KIDRIČEVO 10 2 8 - 92 12 10. ŠD PTUJSKA GORA 11 0 11 - 326 11 — dani koši: 1. Jože Kolarič (Cirkovce) 327 košev, 2. Izudin Kanlič (Veterani) 267 košev, 3. Branko Novak (Majšperk) 232 košev, 4. Edi Hojnik (Kidričevo) 210 košev, 5. Mitko Siračev-ski (Talum) 203 koši. Lestvica najboljših strelcev — povprečje: 1. Jože Kolarič (Cirkovce) 36,3 košev, 2. Izudin Kanlič (Veterani) 26,7 košev, 3. Branko Novak (Majšperk) 21,1 košev, 4. Edi Hojnik (Kidričevo) 21 košev, 5. Mitko Siračev-ski (Talum) 18,5 košev. Radko Hojak išpSt^ in je upoštevala kriterije, ki jih opredeljujejo pravila za izbor športnika leta. Pokale najboljših osnovnošolskih društev je prejela osnovna šola Olga Meglič iz Ptuja. Med osnovnimi šolami iz drugih občin, ki tekmujejo v okviru medobčinskih tekmovanj, je pokal dobila OS Gorišnica, za izjemne dosežke v minulem šolskem letu so pokale prejeli še OS ljudski vrt Ptuj, OS Dorna-va in OS Juršinci. V konkurenci srednjih šol so pri dijakinjah bile najboljše učenke iz gimnazije, pri učencih pa Poklicna in tehniška elektro šola. Priznanja zaslužnih športnih delavcev so prejeli: Leopold Ambrožič, Aeroklub Ptuj, Miro Dajčman, Modelarsko društvo Aviotech, Slavko Dokl, Boks klub Ptuj, Slavko Golob, Planinsko društvo Ptuj, Zoran Hvala, ŠD Grajena, Robert Menoni, ŽOK Elektrologisti-ka Ptuj, Zlatko Metličar, DTV Partizan Ptuj, Milan Petek, NK Podvinci, Borut Sagadin, Strelski klub Ptuj, Edvard Stegar, KBV Ptuj, Igor Soštarič, KMN Poetovio Ptuj, Joco Tarbuk, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Borut Tement, Karate DO klub Ptuj, Marjan Vidovič, Gimna-stično društvo Ptuj, Martin Vo-grinec, NK Ptuj, Vanja Zajc, Plavalni klub Terme, Andrej Murko, Judo klub Drava Ptuj, Vrtec Ptuj. Priznanja nosilcev državnih prvakov in reprezentantov v ko- Častni gost prireditve je bil Rajmond Debevec, dobitnik zlate olimpijske medalje in slovenski {portnik leta 2000. lektivnih športnih panogah so prejeli: Danijel Polanec, Klub jadralnih padalcev Cirrus, Matija Potočnik, Strelski klub Ptuj, Mirko Vindiš, AK Ptuj, Andrej Voglar, AK Ptuj, Boris Klin-ger, Mitja Emeršič in Aljaž Zajc, vsi NK Ptuj, Denis Rus, JK Drava Ptuj, Dušan Rakuš in Dejan Zavec, oba BK Ptuj, Mitja Mahorič, KK Perutnina Ptuj, Štafeta 4x100 metrov AK Ptuj, Maja Volgemut, Kristjan Slodnjak in Dorotej Klinc, vsi KBV Ptuj, Dani Rus, JK Drava Ptuj, Sašo Pučko, BK Ptuj, Aldo Ino Ilešič, KK Perutnina Ptuj, Marjan Majcen, JK Drava Ptuj, Jurček Horvat in Sabina Koletnik, oba KBV Ptuj, in Ivana Fekonja, Gimnastično društvo Ptuj. Pokale za najboljšega trenerja so prejeli: Milan Baklan, ŽRK Ptuj, Robert Pintarič, KK Perutnina Ptuj, Bogdan Jug, Aero klub Ptuj, Vladimir Sitar, KBV Ptuj, in Jožef Malek, Strelski klub Ptuj. Najuspešnejši ženski ekipi sta bili Teniški klub Ptuj in ŽRK Ptuj; pokale za najuspešnejše ekipe v moški konkurenci pa so prejeli Kolesarski klub Ptuj, Aero klub Ptuj, Judo klub Drava Ptuj in Strelski klub Ptuj - mladinska ekipa. Posebno priznanje sta prejela Aleksander Kelnerič iz Planinskega društva Ptuj kot udeleženec himalajske odprave in paraolimpijec Srečko Majce-novič. Najboljša športnica za leto 2000 v MO Ptuj je postala Nadja Sibila iz KBV Ptuj, druga je bila Petra Podgoršek, Aero klub Ptuj, tretja Ajda Brumen iz Teniškega kluba Ptuj, četrta Tanja Žuran - Putura, JK Drava Ptuj, peta Alenka Peteršič, Strelski klub Ptuj, in šesta Maja Mlinarič iz AK Ptuj. Najboljši športnik za leto 2000 v MO Ptuj je postal Gregor Ga-zvoda iz Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, drugi je bil Milan Jurič iz Aero kluba Ptuj, tretji Marcel Fekonja iz KBV Ptuj, četrti Dejan Vogrinec iz Judo kluba Drava Ptuj, peti Davorin Gabrovec iz KBV Ptuj in šesti Matej Sibila iz KBV Ptuj Danilo Klajnšek KOLESARSTVO Rogina ponosno odlUno Tudi ta konec tedna je bila na sporedu kolesarska dirka po okolici Poreča. Na krožni dirki kategorije 1.5 UCI je startalo 108 tekmovalcev in prevoziti je bilo potrebno 141,5 kilometra dolgo progo. Tokrat je bilo videti večjo sproščenost in nasmejanost tekmovalcev pred startom kot pa prejšnji vikend. S startom v nedeljo ob 11. uri se je pričel ponovni boj za nove UCI točke. Lepo sončno vreme brez vetra je nudilo kolesarjem dobre pogoje za zelo lepo predstavo. Po prevoženem tridesetem kilometru je uspel prvi pobeg trojici kolesarjev, ki si je kaj hitro uspela privoziti večjo prednost pred zasledovalci. Trojka ubežnikov Demarin (Perutnina Ptuj), Varva-ruk (Ukrajina), Batič (Krka-Telekom) je delovala izredno homogeno ter si samo v enem krogu pridobila prednost štirih minut in štirideset sekund. Tekmovalci v ozadju so bili ponovno zelo presenečeni nad tako velikim naskokom vodilne trojke. Velika zasledovalna skupina jih je držala na enaki razdalji vse do dveh krogov pred ciljem. Takrat so prve napade pripravili danski tekmovalci, in sicer tako intenzivno, da je enemu izmed njih uspelo narediti več kot dvajset sekund prednosti pred veliko skupino. Ta poskus pa je dodobra ujezil vse tekmovalce ostalih ekip in pričeli so se ponovi pobegi posameznih kolesarjev. Takšne akcije pa so začele hitro zmanjševati prednost prvih treh kolesarjev, ki je zelo kopnela. Lov za prvimi tremi je bil tako silovit, da so jih krog do cilja zasledovalci ujeli. Prava drama v ospredju skupine se je šele začela, ker so vse ekipe hotele iskati dobre pozicije za ciljni sprint ter narekovale močan tempo. Ekipo Perutnine Ptuj je vse do cilja vodil Mitja Mahorič, ki je pripravljal izhodiščno mesto Marinu in Rogini. Ko so bila mesta v ospredju porazdeljena se je ritem dirke začel zelo poviševati in pričela so se prva taktiziranja.V elika hitrost, ki so je dosegli, je dala slutiti, da se bodo pričeli prvi padci. Na srečo se je izšlo tako, kot to znajo pravi mojstri kolesarstva. Najboljšo izhodišče je Demarin je bil v prvi skupini ubežnikov imel mladi Marin (PP), ki je dolgo časa vztrajal ob boku najboljšega šprinterja Klemenčiča (Vini Caldirola). Zmanjkalo mu je prostora za njegov šprinterski manever, da bi dosegel mesto na sto-pnikčkah. Čisto na drugi strani pa je imel nekaj prostora za šprint Rogina, ki ga je zelo hitro in spretno izkoristil ter za nekaj centimetrov zgrešil mesto med prvimi tremi. V cilju so bili videti zadovoljni, saj bi jim z nekoliko več sreče lahko uspelo še več. Tako je Rogina (PP) osvojil 4. mesto in novih 8. UCI točk, Marin (PP) pa je končal na 16. mestu. Rezultati dirke: 1. Zoran Klemenčič (Vini Cal-dirola), 2. Milan Eržen (Krka-Telekom), 3. Arno Kaspert (Avstrija), 4. Rado Rogina (PP), 16. Matej Marin (PP), 25. Matjaž Finžgar (PP), 28. Gregor Gazvoda (PP), 31. Boštjan Krevs (PP), 48. Mitja Mahorič (PP), 49. Andrej Čeh (PP), 50. Tomislav Dančulovič (PP), 57. Marjan Kelner (PP), 89. Massimo Demarin, 95. Andrej Omulec (PP). Tekst & foto Samo Glavnik ODBOJKA / 1. A DOL M IN Z 1. A DOL MOŠKI Rezultati 15. kroga: Merkur Bled - Granit 3:0, Fužinar GOK IGM - SIP Šempeter 3:0, Olim-pija - Žurbi Team Kamnik 0:3, Pomurje - Salonit Anhovo 3:2, Maribor Stavbar - Consulting Brezovica 3:1. 1. ŽURBI TEAM KAMNIK 15 12 3 38 2. MERKUR KRANJ 15 13 2 37 3. FUŽINAR GOK IGM 15 9 6 28 4. POMURJE 15 10 5 26 5. MARIBOR STAVBAR 15 9 6 26 6. SALONIT ANHOVO 15 8 7 25 7. OLIMPIJA 15 6 9 20 8. GRANIT 15 3 12 13 9. SIP [EMPETER 15 4 11 8 10. CONSULTING BREZ. 15 1 14 4 MERKUR BLED -GRANIT 3:0 /25:19, 25:20, 25:14/ GRANIT: Kavnik, Pušnik, Rajh, Pivko, Z. Bračko, M. Bračko, Jurak, Lampret, Jesenko. Odbojkarji Merkurja z Bleda, državni prvaki in trenutno dru- gouvrščeno moštvo v moški prvi ligi, so brez večjih težav premagali bistriški Granit. Gostje so igrali dobro le do polovice iger, potem pa kot da jih je zmanjkalo. Zmaga domačih je zaslužena, granitovci pa lahko zadnje tri kroge odigrajo neobremenjeno, saj so praktično rešeni vprašanja glede obstanka v ligi. 1. DOL @ENSKE Rezultati 15. kroga: Utrip Šempeter - Elektrologistika Ptuj 3:0, Venus Frupi Šou - HIT Nova Gorica 0:3, ZM Ljutomer - Formis Bell Miklavž 3:0, TPV Novo mesto - Kemiplas Koper 0:3, Nova KBM Meltal Maribor - Ljubljana 3:0. 1. NOVA KBM MELTAL MB 15 15 0 45 2. LJUBLJANA 15 12 3 33 3. KEMIPLAS KOPER 15 11 4 33 4. HIT NOVA GORICA 15 8 7 31 5. UTRIP [EMPETER 15 9 6 25 6. ZM LJUTOMER 15 7 8 24 7. TPV NOVO MESTO 15 5 10 14 8. FORMIS BELL MIKLAV@ 15 3 12 9 9. VENUS FRUPI [OU 15 2 13 6 10. ELEKTROLOG. PTUJ 15 1 14 5 UTRIP ŠEMPETER -ELEKTROLOGISTI-KA PTUJ 3:0 /25:14, 26:22, 25:13/ ELEKTROLOGISTIKA PTUJ: Murausova, Horvatova, Mohorkova, Ivanovičeva, Čreš-narjeva, Fištravčeva, Ornikova, Vindiševa. Pričakovan poraz v Šempetru proti domači ekipi Utrip je dokončno zapečatil usodo ptujskih odbojkaric glede izpada iz prve lige. Težko je bilo verjeti, da bi odbojkarice Elektrologi-stike presenetile, saj so v tem trenutku domačinke zanesljivo kvalitetnejša ekipa in so tudi visoko na prvenstveni razpredelnici. Nekaj več odpora gostij je bilo v drugem nizu, medtem ko so prvo in tretjo igro zanesljivo dobile domače odbojkarice. Danilo Klajnšek KICKBOXING Svetovno pr^venstvo v Mariboru V Mariboru je v hotelu Habakuk je potekala redna letna skup{~ina Kick boxing zveze Slovenije, na kateri so bili prisotni delegati enajstih klubov, ki so ~lani te zveze, in {tirje predstavniki klubov, ki so se na novo v~lanili v zvezo (Koper, [entilj, Celje in Kranj). Tako je sedaj v zvezi devetnajst klubov in dru{tev. Poleg rednih zadev in poročil je bila na skupščini sprejeta pomembna odločitev za ta šport, in sicer da je Mariboru potrjena kandidatura za organizacijo svetovnega prvenstva v disciplinah semi in light kontakt pod okriljem organizacije WAKO. Da je prišlo do tega, je delegate vodila odlična organizacija prireditve Tomaže Barada, ki je potekalo lansko leto in je v mariborsko športno dvorano Tabor pritegnila okrog 4000 gledalcev. Tako bo svetovno prvenstvo potekalo v Mariboru od 17. do 21. oktobra 2001. Na skupščini so potekale dodatne volitve zaradi enega izpraznjenega mesta v predsedstvu zveze. Izvoljen je bil Tomaž Barada iz kluba Branik Hwarang Maribor. Delegati so tudi potrdili načrt pokalnih in državnih tekmovanj. ODLIČEN ZAČETEK PTUJSKIH KIKBOKSARJEV V Zagorju je v soboto potekal prvi turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini semi kontakt za mladince in mladinke ter ~lane in ~lanice Na prvenstvu je sodelovalo 109 tekmovalcev in tekmovalk iz 11 slovenskih klubov. Tekmovalci KBV Ptuj so bili uspešni, saj so skupno osvojili kar enajst prvih mest; mladinci in mladinke: Erik Jerič /do 48 kg/, Robi Simo-nič /do 56 kg/, Sandi Kolednik /do 71 kg/, Sabina Kolednik /do 50 kg/ in Darja Šmigoc /do 60 kg/; ~lani in ~lanice: Milan Breg /do 57 kg/, Davorin Gabrovec /do 63 kg/, Sebastijan Kristofič /do 69/, Matjaž Vindiš /do 94 kg/, Renata Polanec /do 50 kg/ in Nadja Šibila /nad 65 kg/. Druga mesta: mladinci in mladinke: Jurček Horvat /do 48 kg/, Matej Šamperl /do 63 kg/ in Mateja Gabrovec /do 55 kg/; med ~lani: Robi Rajh /do 76 kg/ in Matej Šibila /do 94 kg/. Tretja mesta: mladinci in mladinke: Zvonko Ribič /do 71 kg/, Kristjan Slod-njak /nad 71 kg/ in Mojca Emeršič /nad 60 kg/; ~lani in ~lanice: Andrej Vindiš /do 74 kg/. Na tem turnirju so nastopili tudi tekmovalci iz Majšperka. V mladinski kategoriji so tretja mesta osvojili: Denis Jug /do 48 kg/, Tomi Marčin-ko /do 63 kg/ in Sabina Šerbak /do 55kg/, med ~lani: Damjan Kaučevič /do 57 kg in Dejan Šafran /do 89 kg/. Danilo Klajnšek SAM HITROPOTEZNI TURNIR V GORIŠNICI V soboto, 3. februarja, je ŠD Gorišnica organiziralo tradicionalni šahovski turnir, ki sovpada s starim krajevnim praznikom - spominom padlim pri Topla-kovi domačiji. Pred turnirjem je svoje spomine na ta dogodek strnil g. Ozmec, nato pa je zbrane pozdravil župan občine Gorišnica Slavko Visenjak. Turnirja se je udeležilo 14 igralcev iz Ptuja, Spuhlje, Les-kovca in ŠD Gorišnice. Prepričljivo je zmagal Robert Roškar, sledil mu je starejši brat Zlatko, na tretje mesto pa se je uvrstil Janez Vrbančič. Prvi trije so za nagrado prejeli unikatne steklene pokale. Tomaž Kralj TURNIR ZA POKAL OBČINE VIDEM 10. februarja je Športno društvo Leskovec organiziralo močan odprti šahovski turnir posameznikov za pokal občine Videm. Gre za tradicionalno šahovsko prireditev, ki jo že peto leto organizirajo prizadevni organizatorji šahovske sekcije pri tem društvu. Turnirja se je udeležilo 13 šahistov iz bližnje in daljne okolice, ki so se pomerili med sabo v sedmih kolih tekmovanja. Po izredno zanimivih in dramatičnih šahovskih partijah, je prvo mesto in velik pokal občine Videm za leto 2001 osvojil Igor Iljaž, ki je zbral 6 točk, drugo mesto je pripadlo Du{anu Maj-cenovi~u, prav tako s 6 točkami, tretji pa je bil Martin Majce- novi~ z osvojenimi 4,5 točkami, vsi iz Kidričevega. Sledijo: Janez Vrbančič 4,5 točk, Janko Lešnik 4 točke, Franc Vidovič 4 točke, Bogomir Toplak 4 točke, Marjan Feguš 3 točke, Marjan Vidovič 3 točke, Jože Zavec 3 točke, Jože Kmetec 3 točke, Danilo Jelen 2 točki in Robert Meznarič 1 točka. V. Mlakar MALI NOGOMET / LIGE MNZ PTUJ 1. SLMN Rezultati 12. kroga: M. Meteorplast Ljutomer — GIP Beton Zagorje 3:5, Lesna Litija — Poeto-vio Mila Tomaž 8:3, Mizarstvo Širovnik — Maxi Club Celje 2:2, TF Beton Koper — Sevnica 1:3, Naja Ljubljana — Puntar Tolmin 2:4. Vrstni red: Lesna 32, Sevnica 25, GIP Beton 23, M.Meteorplast 20, Naja 16, Puntar 15, TF Beton 13, M.Širovnik 8, Poetovio Mila Tomaž 8, Maxi Club 5. LESNA LITIJA - POETOVIO MILA TOMA@ 8:3 (6:2) Strelci: 1:0 Širca (4), 2:0 Tesko (5), 2:1 Gašpa-rič (6), 3:1 Perendija (9), 3:2 Bohinec (10), 4:2 Ibrišimovič (11), 5:2 Kristan (17), 6:2 Županec (20), 7:2 Tesko (27), 7:3 Magdič (27), 8:3 Indof (40). Poetovio Mila Tomaž: Bedrač, Magdič, Hab-janič, Presečnik, Bohinec, Gašparič, Janžekovič, Cvetko, Jurčec, Prapotnik, Pintarič. Trener: Bojan Cunk. Igralci Tomaža so tokrat gostovali v Litiji pri vodilni in verjetno najboljši malonogometni ekipi v Sloveniji, Lesni iz Litije. Domači so že v uvodnih petih minutah povedli s 2:0, sledil je zadetek Gašpariča za 2:1 in nato še ena stoodstotna priložnost kapetana Tomaža, a je ostala neizkoriščena. Domači so preko Perendije drugič povedli z dvema zadetkoma razlike, gostje pa preko Bohi-neca še drugič znižali izid na le zadetek razlike. Drugih deset minut prvega polčasa je bilo v znamenju domačih strelcev, ki so zadeli še trikrat in ob polčasu povedli 6:2. V drugem polčasu so Litjani preko Teska in Indofa še dvakrat zadeli, za Tomaž je poraz ublažil Magdič. Ob koncu preičakovana in zaslužena zmaga Lesne, ki ima res odlično ekipo z dvema izkušenima igralcema Tankom in Teskom, kar bi moralo zadostovati za osvojitev naslova državnih prvakov. 2. SLMN - VZHOD Rezultati 14. kroga: Marco Polo — Dobovec 6:10, Slovenske gorice — Oplotnica 10:5, Draža vas — Leskovec 2:5, Vitomarci — Križevci 8:6, Napoli Pernica — Dolane 13:5, Pušenci — Mak Cola 2:10. Vrstni red: Napoli 40, Dobovec 33, Oplotnica 24, Marco Polo 22, Leskovec 19, Mak Cola 19, Solvenske gorice 19,Vitomarci 18, Draža vas 18, Dolane 11, Križevci 10, Pušenci 9. KDO BO PRVAK? S srečanji devetega kroga v skupini A in zaostalim srečanjem v skupini B se je končal prvi del tekmovanja v obeh ligah malega nogometa, ki ga organizira MNZ Ptuj. V skupini B je po pričakovanjih prvo mesto osvojila ekipa ptujskih nogometnih sodnikov. Bolj negotovo je bilo v skupini A, kjer so se za uvrstitev v končnico borile tri ekipe. Moštvo Avtoelektričarstva Bračič je točke dobilo brez boja, zato pa je bilo bolj zanimivo srečanje med ŠD Juršinci in ŠD Rim. Zmagali so prvi in se tako uvrstili v finale. Sedaj se bodo štiri ekipe borile za naslov prvaka in zmagovalec si bo pridobil pravico nastopa v kvalifikacijah za popolnitev 2. SLMN - vzhod. Rezultati 9. kroga skupine A: ŠD Rim - ŠD Juršinci 0:1, Avtoelektričarstvo Bračič - Avtoli-čarstvo Kac- Julija 3:0 p.f., Gostišče pri Antonu - Draženci 2:2, Pizzeria Bar 29 - Macho Juršinci 2:1, Kozminci Šega - Studio Real 2:2. 1. AVTOELEKTRIČAR. BRAČIČ 9 8 0 1 62:13 24 2. JURŠINCI 9 8 0 1 32:16 24 3. ŠD RIM 9 7 0 2 33:14 21 4. AVTOLIČARSTVO KAC-JULIJA 9 5 1 3 25:13 16 5. PIZZERIA BAR 29 9. 4 0 5 32:33 12 6. MACHO JURŠINCI 9 4 0 5 28:29 12 7. GOSTIŠČE PRI ANTONU 9 3 2 4 26:34 11 8. STUDIO REAL 9 2 1 6 22:30 7 9. DRAŽENCI 9 117 14:49 4 10. KOZMINCI ŠEGA 9 1 0 8 21:49 1 Zaostalo sre~anje 9. kroga - skupina B: Re- mos - Club 13 2:3 1. MDNS PTUJ-TAMES 2. DESTERNIK 3. BUTIK IVANA 4. CLUB 13 5. RICKS CAFE 6. PC CLIKER 7. PANTERA LOVRENC 8. LANCOVA VAS 9. REMOS 10. TELEKOM 38:12 42:21 24:22 36:37 32:28 26:31 22:31 21:36 21:28 17:32 Polfinalna para: Avtoelektričarstvo Bračič - De-strnik, MDNS Ptuj Tames - ŠD Juršinci Danilo Klajnšek ZLMN ORMO@ Izidi 10. kroga v 2. ligi: Zadnja šansa — AŠ Prednost II 3:4, Podgorci — TSO 6:2, Litmerk — Borec 4:3, Kog — Mladost Miklavž II 0:0, Cvetkovci — Avtop. Novak 6:2, Pušenci vet. — Trsn. Žiher 1:3. 1. TRSN. ŽIHER 10 8 1 1 36:20 25 2. CVETKOVCI 10 7 0 3 45:28 21 3. KOG 10 5 4 1 35:20 19 4. PUŠENCI VET. 10 6 1 3 36:27 19 5. AŠ PREDNOST II 10 6 1 3 37:33 19 6. MLADOST MIKLAVŽ II 10 5 3 2 27:18 18 7. LITMERK 10 5 2 3 32:24 17 8. ZADNJA ŠANSA 10 3 1 6 33:49 10 9. PODGORCI 10 3 0 8 35:45 9 10. AVTOP NOVAK 10 2 0 8 37:44 6 11.BOREC 10 2 0 8 29:51 6 12. TSO 10 1 1 8 19:45 4 Uro{ Krsti~ OBČINSKA LIGA VIDEM Rezultati 9. kroga (8.2.)^ŠD Zg. Pristava - NK Videm mladina 4:1 Šturmovec - NK Leskovec člani 1:3, ŠD Lancova vas - KMN Majolka 1:10, NK Tržec kadeti - NK Tržec člani 3:8, ŠD Pobre-žje - NK Leskovec mladina 8:0, NK Videm člani - ŠD Majski Vrh 3:3 Rezultati 10. kroga (11. 2.): NK Videm mladina - ŠD Majski Vrh 3:2, NK Leskovec mladina -NK Videm člani 0:3, NK Tržec člani - ŠD Pobre-žje 0:3, KMN Majolka - NK Tržec kadeti 13:1, NK Leskovec člani - ŠD Lancova vas 3:3, ŠD Zg. Pristava - Šturmovec 2:5 1. KMN MAJOLKA 10 10 0 0 103:20 30 2. ŠD POBREŽJE 10 7 2 1 52:18 23 3. NK VIDEM - ČLANI 10 6 2 2 52:27 20 4. ŠTURMOVEC 10 6 1 3 44:28 19 5. ŠD LANCOVA VAS 10 6 1 3 41:39 19 6. NK LESKOVEC - ČLANI 10 4 1 5 34:50 13 7. ŠD MAJSKI VRH 10 3 2 5 37:43 11 8. ŠD ZG. PRISTAVA 10 3 1 6 31:48 10 9. NK VIDEM - MLADINA 10 3 1 6 28:50 10 10. NK LESKOVEC-MLADINA 10 3 1 6 33:58 10 11. NK TRŽEC - ČLANI 10 2 0 8 18:40 6 12. NK TRŽEC - KADETI 10 0 2 8 28:80 2 Darko LAH PLANINSKI KOTIČEK Planinsko -smuiarski izlet na Roglo Planinsko društvo Ptuj vas v soboto, 24. februarja, vabi na izlet na Roglo, kjer bodo na voljo najrazli~nej{e zimske aktivnosti. Vabljeni ste vsi ljubitelji pohodni{tva, smu~arski teka~i in smu~arji. Lahko izbirate med planinskim pohodom do razglednega stolpa na Ro-gli in naprej proti Domu na Pesku. Ljubitelji sankanja lahko vzamejo s seboj sanke, saj so na voljo sanka{ke proge. Smu~arjem te-ka~em se obeta tekaška tura proti Ribniški ko~i in nazaj. O smu~arjih pa tako ni potrebno izgubljati besed, saj je Rogla v zadnjih letih poznana kot najbolj{e slovensko smu~i-š~e. Odvisno od vaše izbire aktivnosti je potrebno s seboj vzeti ustrezno opremo (smu~i, sanke itd.). Udeleženci se zberemo na železniški postaji Ptuj, od koder bo ob 7.30 uri odhod posebnega avtobusa. Vrnitev je predvidena okrog 18. ure. Prostih je 50 mest. Cena izleta znaša 1500 SIT za ~lane PD in vklju~uje prevoz, organizacijo in vodenje. Mladi planinci bodo pla~ali 1300 SIT, ne~lani 1800 SIT. V ceno ni vklju~ena cena smu~ar-ske vozovnice. Le - ta znaša: celodnevna 4000 SIT za odrasle, 2800 SIT za otroke ter 3600 SIT za upokojence in študente. Cene poldnevnih vozovnic: odrasla 2800 SIT, otroška 1900 SIT in upokojenci ter študentje 2500 SIT. Če bo za smu~anje dovolj velika skupina, je možno dobiti tudi skupinski popust. Prijave sprejemamo v društveni pisarni do torka, 21. februarja. V primeru slabega vremena ali pomanjkanja snega se izlet prestavi! Izlet vodijo vodniki PD Ptuj: vodja izleta Tone Purg bo vodil pohodnike in smu~arje teka~e, ob pomo~i Tadeje Radek, smu~arske u~itelji-ce, ki bo poskrbela za smu~arje. Vabljeni vsi, ki želite z nami deliti zimske radosti! Tadeja Radek STRELSTVO S. SIMONIČ -ZMAGOVALEC TURNIRJA ZA KADETE V nedeljo, 4. februarja, je bil v Ljubljani peti turnir za kadete. Zmagovalec med posamezniki je bil najboljši slovenski kadet Simon Simonič (SD Jur-šinci) s 366 krogi. Boštjan Fras iz SK Ptuj je bil s 347 krogi četrti, Simon Druzovič iz SD Juršinci s 328 dvanajsti. Med kadetinjami je bila Staška Benko s 310 krogi peta, Saška Cafuta z 262 osma in Nina Pavlin z 245 deveta (vse SD Jur-šinci). Ekipno je SD Juršinci dosegla četrto mesto. SI TRETJE MESTO ZA S. SIMONIČA V Ljubljani potekal 4. pozivni turnir za sestavo slovenskih reprezentanc v streljanju. Še najbolj zanimivo in uspešno je bilo v streljanju z zračno pištolo za strelca iz strelske družine Kidričevo Simona Simoni~a, ki je s 663,8 kroga zasedel tretje mesto, peti je bil Bo{tjan Simoni~ z 657.4 nastreljanimi krogi. Šesti je bil Mirko Moleh iz strelske družine Juršinci z 656,7 krogi. V ženski konkurenci je Majda Rau{l iz strelske družine Juršinci osvojila drugo mesto s 461,3 krogi, Staška Benko pa je nastreljala 329 krogov. V konkurenci mladincev je prvo mesto prav tako odšlo v Juršince. Osvojil ga je Simon Simonič s 560.5 nastreljanimi krogi. Danilo Klajnšek NOGOMET Priprave v polnem teku ALUMINIJ -KOROTAN 1:2 /0:2/ STRELCI: 0:1 Vidojevic /27/, 0:2 Todorov /32/, 1:2 Emeršič /88/ ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Golob, Sambolec, Prapotnik, Perkovic, Pucko, Franci, Ceh, Hojnik, Majcen. Igrali so še: Šeremet, Emeršic, Frangez, Kancler, Jev_enic, Gojkovic. KOROTAN: Kuzma, Mil-jatovic, Romih, Švab, A. Baranja, Jakirevic, Todorov, Barun, Kujovic,S. Baranja, Vidojevic. Igrali so še: Slavec, Pirc, Majce-novic, Miškic, Šahmanovic, Sto-cko, Galic. V prijateljskem nogometnem srecanju v Kidricevem so se nogometaši Korotana iz Prevalj precej namucili, da so zmagali proti domacemu Aluminiju, ki je v primerjavi s srecanjem z ljubljansko Olimpijo igral veliko bolje. V prvem polčasu so gostje dosegli dva bolj nakljucna zadetka, drugace pa kljub rahli terenski iniciativi niso imeli izrazitih priložnosti. V drugem polcasu je tudi po številnih menjavah igra bila hitra. Gostje so imeli malenkostno terensko pobudo, vendar so se njihove akcije zakljucevale na robu kazenskega prostora doma-cih. Svoje priložnosti pa so imeli tudi nogometaši Aluminija, saj so veckrat zelo lepo premagali gostujoco obrambo, vendar so se po pravilu prehitro odlocali za strele proti vratom gostov. Dve minuti pred koncem srecanja pa je Kidricanom le uspelo doseci zadetek preko Milana Emeršica, ki se je po dolgem casu pojavil v ekipi; tudi vratarju Dinu Šere-metu je to bil prvi nastop po vec kot šestih mesecih. Oba sta bila namrec poškodovana. ALUMINIJ -OLIMPIJA 1:6 /1:1/ STRELCI: 0:1 Kmetec /4/, 1:1 Ceh /45. iz 11 m/, 1:2 Cime-rotic /50/, 1:3 Cimerotic /58/, 1:4 Jolic /75/, 1:5 Cimerotic /83/, 1:6 Bezjak /84. avtogol/. ALUMINIJ: Dukaric, Koren, Golob, Prapotnik, Sambolec, Perkovic, Pucko, Franci, Majcen, Ceh, Hojnik. Igrali so še: Trop, Kancler, Jev_enic, Bezjak, Frangeš, Korez. Trener : Branko Horjak. OLIMPIJA: Handanovic, Ste-fanovic, Mirtic, Ošlaj, Agic, Jukic, Fridl, Muniši, Kosic, Ra-kovic, Kmetec. Igrali so še: Kr-žišnik, Jolic, Cimerotic, Puc, Jamina, Grabic, Granic, Karape-trovic. Trener: Bojan Prašnikar. V svojem tretjem prijateljskem nogometnem srecanju so nogometaši Aluminija gostili ekipo ljubljanske Olimpije, v kateri sedaj uspešno igrata nekdanja nogometaša Aluminija Franc Fridl in Marko Kmetec. Gostje iz Ljubljane so prišli z vsemi najboljšimi. V hladnem in vetrovnem vremenu so nogometaši Olim-pije povedli že v 4. minuti, ko Trener Aluminija Branko Hor-jak je bil po srečanju s Koro-tanom zadovoljen je žoga prišla do Marka Kmet-ca, ta pa je z mocnim in natan-cnim strelom po tleh premagal nemocnega domacega vratarja. Nogometaši Olimpije so imeli rahlo terensko premoc, vendar do konca prvega polcasa niso vec dosegli zadetka. To pa je uspelo domacim nogometašem. Kapetan Aluminija Robert Hojnik je lepo preigral gostujocega obrambnega igralca v njihovem prostoru, ta ga je zrušil in sodnik Šegu-la je pokazal na belo tocko. Aleš Ceh je bil uspešen realizator. V drugem polcasu je bil odlo-cilen vstop napadalca Sebastija-na Cimerotica v igro. Ta je hitro dvakrat zadel in tako je Olimpi-ja imela visoko vodstvo, ki ga je povišal še Jolic in na koncu še domaci igralec Bezjak, ki je zadel lastno mrežo. Zmaga Olim-pije je bila pricakovana, enako tudi njihova igra, medtem ko smo z igro nogometašev Aluminija lahko bili zadovoljni samo prvih petinštirideset minut, nato pa je bilo storjenih prevec napak, da ne bi ostali nekaznovani. ALUMINIJ - GLADY LEBRING 6:0 /3:0/ STRELCI: 1:0 Kancler /28/, 2:0 Jevdenic /43/, 3:0 A. Ceh /44/, 4:0 S. Ceh /61/, 5:0 Emeršic /75. iz 11 m/, 6:0 Emeršic /80/ ALUMINIJ: Dukaric, ancler, Sambolec, Prapotnik, Pucko, Golob, Gojkovic, Jevdenic, A. Ceh, Hojnik, Emeršic. Igrali so še: Šeremet, S. Ceh, Frangež. Nogometaši Aluminija iz Ki-dricevega so brez vecjih težav premagali avstrijski Glady Le-bring. Kljub temu da niso nastopili v kompletni sestavi, so zaigrali zelo dobro. Ustvarili so si veliko priložnosti za zadetek, in ce bi bili nekoliko spretnejši v zakljucku akcij, bi lahko zmaga bila še veliko višja. ŽELEZNIČAR -NK PTUJ ASFALTI PTUJ 1:0 /0:0/ STRELEC: 1:0 Plošnik /48/ NK PTUJ ASFALTI PTUJ: Golob, Muršec, B. Emeršic, Bratec, Zdelar, Sluga, Arsic, Strgar, Jurišic, B. Toplak, Krajnc. Igrali so še: Klinger, M. Emeršic, Vo-grinec, Zajc, T. Toplak, Krepek. Nogometaši ptujskega tretje-ligaša so odigrali prvo pripravljalno srecanje. V Mariboru so se pomerili z ekipo Železničarja. Novi trener Ptujcanov Drago Grbavac je dal priložnost vsem igralcem. V enakovredni igri, na trenutke so bili gostje celo boljši, so vec srece imeli domaci nogometaši, ki so zmagoviti zadetek dosegli v 48. minuti. PTUJ / OBISKALI SMO JADRALNI KLUB Velike vode premamile tudi ptujske jadralce številni ptujski jadralci, ki se že več desetletij ukvarjajo z različnimi oblikami motonavtike, potapljanja, podvodnim ribolovom pa tudi z morskim jadranjem, so lansko leto ustanovili svoj klub - Jadralni klub Ptuj. Kot je v imenu kluba na nedavnem občnem zboru povedal Milan Čuček, eden najaktivnejših članov, so z njegovo ustanovitvijo uresničili želje številnih Ptujčanov, ki so želeli doživeti morje tudi z druge - globoke strani. Ob tem na Ptuju deluje tudi navticno društvo Ranca, ki ve-cino svojih aktivnosti izvaja na ptujskem jezeru. Na Jadran je posegalo le v okviru tekmovalnega športa, tekmovanja mladih v jadralnem razredu Optimist. Vedno vec Rancinih clanov pa se je v zadnjem casu pricelo ukvarjati z navtiko na vecjih plovilih in jadrati oziroma križati po Jadranskem morju. Ustanovitev kluba je bila zato le logicna posledica razvoja dogodkov. Trenutno ima Jadralni klub Ptuj že vec kot dvajset skiperjev, ki so sposobni na veliko morje prepeljati že kar lepo število jadranja željnih Ptujcanov. Najbolj znani ptujski skiperji so: Kuhar, Po-žlep, Pavlicev, Klobucar, Vob-ner, Koter, Nahberger, Cerjak, Tumpej, Plohl, Štalcer, Medved, Cucek st., Cizerl, Cucek ml., Šalamun, Zupanic, Bockaj, Ro-gina, Slana, Ljubec, Novak. Ob prekaljenih jadralcih velja omeniti tudi številne prijatelje jadralcev, ki obvladajo razlicne jadralne vešcine, ki so na jadral- nih turah še kako pomembne. Lansko leto je Jadralni klub izšolal in izposobil večje število novih skiperjev. Uspelo mu je uspešno izpeljati prvo "ptujsko" množično jadranje s 27 jadralci. To bo osnovna naloga kluba tudi v bodoče, kot jadralni poligon pa še vedno ostaja Jadransko morje, čeprav posamezni člani vse bolj posegajo tudi v druga morja. Štirje člani so lansko leto opravili tudi 20 oziroma 30-dnevno oceansko šolo jadranja v morjih od Avstralije do Madagaskarja v Indijskem oceanu. Skupaj z njimi bodo v letih 2002 do 2005 organizirali tudi klubska jadranja v morjih od Floride do Brazilije. Lani so ptujski jadralci v osmih etapah, ki jih beleži njihovo poročilo v manj kot enoletnem delu, prejadrali več kot 2400 morskih milj, nekaj ptuj- Ptujski jadralci na Lastovu septembra lani skih posadk pa je opravilo zahtevne etape. Posebej so na občnem zboru 27. januarja letos omenili udeležbo Asje in Darka Stropnika na eni izmed etap hrvaške Cigre na poti okoli sveta od Barcelone do Gibraltarja ter posadko pod vodstvom skiperja Zdenka Medveda, ki je preja-drala etapo od Zadra do Dubrovnika in nazaj. Daleč največ morskih milj, kar 1200, pa si je lansko leto v 20 dneh nabrala posadka jadralcev Koter, Vobner, Toplek, Rola, Cuček st. s prijatelji iz Maribora, ki je jadrala na etapi Zadar - Italija - Grčija - Italija - Zadar. Zahtevala je veliko zahtevnih priprav in praktičnega uposabljanja. V tej etapi jadranja so Ptujčani štirikrat prejadrali Jadran in se skozi Otrantska vrata spustili tudi v "veliko" morje. Najmnožičnejši projekt ptujskih jadralcev pa je bilo jadranje z jadrnicami Bavaria 36, Elan 38 in Elan 431 v septembru, ko je 27 jadralcev prejadralo 220 milj na relaciji Murter-Primošten-Vis-Lastovo-Korčula-Hvar-Brač-Trogir-Primošten-Murter. V okviru te etape so se udeležili tudi praznovanja 1000-letnice Lastova. Velik zalogaj bo za klub v letu 2002 organizacija prve ptujske regate z najmanj 10 jadrnicami oziroma 100 jadralci. Tudi v letošnjem letu bodo ptujski jadralci aktivni na velikih vodah. Pripravljajo več jadranj. Iz pobrane članarine bodo v glavnem izvajali program izobraževanja. Jadralni klub Ptuj, ki ga vodi Milan Zupanič, ima sedež na Vrazovem trgu na Ptuju, kjer ima sedež tudi podjetje enega od njihovih aktivnih članov. MG STARSE - GEREČ-JA VAS UNUKSPED 1:1 /0:0/ STRELCA: 0:1 Ciglar /60/, 1:1 Štrok /85/ Nogometaši iz Gerecje vasi so priprave priceli pred štirinajstimi dnevi. Novi trener je Karli Breznik. Do tega srecanja so nogometaši Gerecje vasi odigrali srecanje s Pesnico /2:2/ in v Rogozi z domacim tretjeligašem, ki so ga premagali s 5:0. Tokrat so v Staršah igrali neodloceno kljub številnim priložnostnim, saj jih njihovi napadalci niso realizirali. SREDISČE -HAJDINA 1:1 /1:0/ STRELCA: 1:0 Kolenc /35/, 1:1 Fridauer /60/ V središcu sta se v prijateljskem nogometnem srecanju pomerila domace Središce, clan 1. lige MNZ Ptuj, in tretjeligaš Hajdina. V enakovrednem sreca-nju so prvi povedli domaci nogometaši, za goste pa je izenacujoci zadetek dosegel Davorin Frida-uer, ki je prišel k Hajdini iz ki-dricevskega drugoligaša. Danilo Klajnšek HOLERMUOS — SENKOVEC 4:0 (2:0) Strelci: 1:0 Mesaric (3), 2:0 Habjanic (20), 3:0 Prapotnik (69), 4:0 Habjanic (83). HOLERMUOS — NAFTA LENDAVA 2:5 (1:1) Strelci: 0:1 Tobias (13-ag), 1:1 Gašparic (29), 2:1 Jurcec (28), 2:2 Zver (54), 2:3 Varga (62), 2:4 Godina (73), 2:5 Tratnjek (90). Ormožani so odigrali dve prijateljski srecanji in iztržili poraz ter zmago. Poraženi so igrišce zapustili proti drugoligašinji Nafti, ceprav so Lendavcani odpor domacih strli šele v drugem pol-casu. V drugem srecanju je v Ormožu gostoval hrvaški ligaš blizu Cakovca in visoko izgubil. V SOBOTO TURNIR V ORMOŽU Ormožane caka v soboto in nedeljo mocan domac turnir — Pokal Holermuos 2001, kje bodo v soboto ob 10.30 uri igrali proti Muri iz Murske Sobote, ob 14.30 uri se bosta pomerila Dravograd in Slaven Belupo iz Koprivnice. V nedeljo bosta na sporedu dve srecanji, ob 10.30 uri srecanje za tretje mesto in ob 14.30 zakljuc-ni finalni dvoboj. Ob 16.30 uri sledi podelitev priznanj. Uroš Krstić ATLETIKA Sluga in Mlinariieva državna prvaka Tudi pozimi športniki ne mirujejo. Atleti, ki so bolj vajeni zunanjih pogojev, so pri koncu tekmovanj v dvoranah. V Celju je v atletski dvorani stadiona Kladivarja potekalo državno dvoransko prvenstvo za mladince in mladinke. Od ptujskih atletov so nastopili sprinterji in skakalci. Ptujcani tudi tokrat niso ostali brez prvih mest oziroma naslovov državnih prvakov. Državna prvaka sta postala skakalca v višino Davorin Sluga s presko-cenimi 200 centimetri in Maja Mlinaric s 169 preskocenimi centimetri, kar je njen osebni rekord. Davorin Sluga je skakal zadovoljivo. Upoštevati je potrebno, da je pred kratkim staknil lažjo poškodbo kolena na odriv-ni nogi, za namecek pa se ga je lotila še gripa. Letos prvo leto tekmuje med starejšimi mladinci in je v svoji konkurenci resni-cno razred zase, in tudi takrat, kadar skace povprecno, še vedno zadostuje za zlato medaljo. Caka ga državno clansko prvenstvo, kjer bo poizkušal osvojiti medaljo. Maja Mlinaric je v pravem trenutku pokazala, kaj zmore, in je ponovila lanski uspeh, ko je kot pionirka prav tako zmagala. Trenutno je 169 preskocenih centimetrov tudi najboljši sezonski rezultat v absolutni konkurenci. Vsekakor pa je uspeh Maje toliko vecji, ce upoštevamo dejstvo, da je komaj prvo leto mlajša mladinka in je zmagala v višji starostni kategoriji. Caka jo še državno prvenstvo za mlajše mladinke in clanice, kjer bo prav tako poizkusila vzeti kakšno od medalj. V skoku v višino je skakal tudi Bojan Zemljari~ in s presko-cenimi 186 centimetri zasedel peto mesto. Njegova dnevna forma ni bila najboljša, saj ima osebni rekord 195 centimetrov. Ana Starkl je z preskocenimi 145 centimetri osvojila osmo mesto; je pa še tudi mlajša mladinka. V teku na 60 metrov je Rok Solina s casom 7,14 sekunde postavil svoj osebni rekord in zasedel cetrto mesto (je še mlajši mladinec in trenutno v zelo dobri formi) ter za malenkost zgrešil medaljo. Ga{per Malek je s casom 7,29 sekunde zasedel enajsto mesto in postavil osebni rekord. V teku na 60 metrov sta nastopila še Urban Verti~, ki je s casom 7,54 sekunde izboljšal svoj osebni rekord, in Nina Ceh, ki je dosegla cas 8,74 sekunde. V Ljubljani je v nedeljo potekalo državno prvenstvo za pionirje in pionirke. Ptujsko ekipo so povecini sestavljali mlajši pionirji, zato ni bilo veliko možnosti za kakšno medaljo. Dosežki pionirk: Ksenja Cu~ek je v teku na 60 metrov dosegla cas 9,06 sekunde in skocila v daljavo 423 centimetrov. Maja Skaza je dosegla cas 9,38, Lea Gabrovec 10,12 in Katja Mr{nik 10,17 sekunde. Pri pionirjih pa se je Roku Bezjaku uspelo prebiti v finale, vendar je bil diskvalificiran zaradi dveh prehitrih startov. Rok Grdina je tekel 9,12 sekunde. Glede na številcnost udeležbe /posebej v sprintih/ in majhnost ptujske ekipe so v AK Ptuj z izkupickom zelo zadovolni. Pohvala gre trenerjem Milanu Cimermanu, Gorazdu Raj her ju in Andreju Petrovi~u za dobro in strokovno tempiranje športne forme tekmovalcev. Še posebej pa razveseljuje dejstvo, da so vsi atleti, ki so nastopili na DP v Celju, še mlajši mladinci ali prvo leto starejši mladinci ter bodo tako imeli priložnost tekmovati v mladinski konkurenci še naslednje leto in z dobrimi rezultati in uvrstitvami razveseljevati ljubitelje "kraljice športov". Danilo Klajnšek SPORT IN POSLOVNA SPOROČILA MALI NOGOMET Uienci Dornave v polfinalu V velenjski športni dvorani je potekal četrtfinalni turnir v malem nogometu za učence sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Zraven OŠ Dornave so na turnirju nastopile še ekipe OŠ France Prešeren iz Črenšovcev, lanski finalisti tega tekmovanja, OŠ Anton Aškerc iz Velenja in OŠ Lesko-vec pri Krškem. Ekipa Dornave. Foto: Langerholc Mladi Dornavčani so imeli kar renomirane nasprotnike, ki so vsi veljali za favorite in napredovanje. Vendar pa je potek turnirja pokazal, da so se učenci iz Dornave povsem zasluženo uvrstili v polfinale tekmovanja. V svojem prvem srečanju so gladko premagali vrstnike iz Črenšovcev s 4:0. Z domačini so igrali neodločeno 2:2. Na srečanju so dvakrat vodili, izenačujoči zadetek pa so prejeli v zadnjih trenutkih igre. Edini poraz na tem turnirju so doživeli od ekipe Leskovec. Dolgo časa je bil rezultat izenačen, Leskovčani pa so zmagoviti zadetek dosegli v 20. minuti igre, vendar pa ta poraz ni vplival na napredovanje v polfinale. Drugo mesto, ki so ga osvojili učenci OŠ Dorna-ve, pomeni napredovanje, kar je vsekakor velik uspeh za ekipo, ki jo uspešno vodi športni pedagog Uroš Langerholc. OŠ Dornava je nastopila v postavi: Janko Ratek, Dejan Ko-kol, Igor Čerpnjak, Benjamin Rakuša, Darko Majcen, David Golob, Damir Zagoršek, Kristjan Ratek, Primož Brenholc, Alen Felicijan, Gorazd Maroh. Danilo Klajnšek PLAVANJE Drugo mesto za Pernata V Ljubljani je potekalo absolutno državno prvenstvo v plavanju. Na njem je uspešno nastopil tudi plavalec Matjaž Pernat, letošnji udeleženec evropskega mladinskega prvenstva. Matjaž bo letos prvo leto tekmoval med mladinci. V Ljubljani je v disciplini 200 metrov prsno s časom 2:19,49 osvojil drugo mesto. Za državnim mladinskim rekordom je zaostal samo štiri desetinke sekunde. V disciplini 100 metrov prsno je zasedel šesto mesto s časom 1:05,41, v disciplini 50 metrov prsno pa je bil prvi v B finalu, kar je na koncu pomenilo deveto mesto s časom 30,60 sekunde. Danilo Klajnšek AVTO ŠOLA URŠKA d.0.0. Obveščamo bodoče voznike, da smo se preselili v nove prostore. Najdete nas pri avto servisu DOMINKO VW Zadružni trg 8. Tečaj CPP bo v: - ponedeljek 19.2.2001 ob 16. uri Prijave na telefon: 02/775-31-31; 041/748-313; 031/748-313 Ob nakupu Econa vam podarimo tiskalnik! TRON Eœno AMD 700 Duron 700 MHz / 128kB, 64 MB RAM PC 133, VGAAGP Riva TNr2 M6416 MB, trdi disii 20 GB com 52 X, dislietiiili 1,44 MB, zvočna liartica steroo, mi^ia s podloga, tipkovnica, zvočniki 120W Programska oprema: -Windows MESlo CD, Šali Fritz 4.0 OEM SLO I 166.900," 1 + darilo maM LEXMARK Z12 Comtron vam ta mesec nudi, VGA AGP nVidia TN12 M64 32 MB.....................15.990,- SU VGA PCI nVidia TN12 M64 32 MB......................17.990,- SU Disk 20,4 GB Samsung 5400 rp..............31.990,- SIT MONITOR IG StwSemria 77511 Osnovni podatki: 17' Resolucija: 1024x768@85H2 ^0-70kHz V-50-160HZ MarIborirgovIna-TrgSvobode 5,tel.: 02/2523-008,inprnbecointron.sl CeUe - Maribotska 86, tel.: 03/490 62 20, ceSconibiin.si Murska Sobota - $loni9(ova 17, tel.: 02/5371150, insecomtron.$i MariboHjprava/prod^ -TržaS» 21, tel.: 02/3003 500, comtn)neconitron.sl Pridižujemo si pravico do sprsmombe oen In konfiguracij. comcTOn NAPREDNA RAČUNALMISKA TEHNOLOGUA Cene vkljuiiuj^ DDV In veljajo do konca alog, ob gotovlnskeni plaSllu. MALI NOGOMET V polfinalu ekipi iz Murske Sobote športni zavod Ptuj je v sodelovanju z OŠ Gorišnica izvedel četrtfinalni turnir v malem nogometu za učenke sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Dekleta so na tem in prejšnjih turnirjih pokazala, da jim tudi nogomet ni tuj in da nič kaj ne zaostajajo za sovrstniki. iz OŠ Podlehnik so bile blizu finala. Srečanje so izgubile šele po streljanju sedemetrovk. V finalu sta se pomerili ekipi osnovnih šol iz Murske Sobote, ki sta se uvrstile v polfinale tekmovanja. Blizu uvrstitve v finalu je bila najprej ekipa Go-rišnice, ki je v sre~anju z ekipo II. O[ Murska Sobota bila vseskozi boljša, vendar pa jim ni uspelo dose~i zadetka. Ob tem je potrebno poudariti, da so njihove tekmice lani osvojile naslov državnih prvakinj. Tudi učenke Rezultati: OŠ Gorišnica - II. OŠ Murska Sobota 0:1, Podleh-nik - III. OŠ Murska Sobota 2:3 /po streljanju sedemmetrovk/; za 3. mesto: OŠ Gorišnica - OŠ Podlehnik 2:0; za 1. mesto: II. OŠ Murska Sobota - III. OŠ Murska Sobota 6:0. Danilo Klajnšek ŠPORTNE NOVICE Kegljanje Tekmovanje nadaljuje tudi kegljači v II. ligi OKZ Marobor. V tej ligi nastopa tudi druga ekipa Drave, ki se je pomerila z ekipo Invalid in srečanje izgubila z 1:7 /2348:2440/. Posamični izidi ptujskih kegljačev in kegljačic /gre za mešano ekipo/: N. Fridl 370, B. Premzl 407, M. Kramber-ger 399, D. Kozoderc 397, M. Kozoderc 394, M. Čeh 381 podrtih kegljev. Trenerski seminar Društvo nogometnih trenerjev pri MNZ Ptuj organizira strokovno licenčni seminar za nogometne trenerje za pridobitev licence B in C, kar je pogoj za vodenje moštev v letu 2001. Seminar bo v soboto, 17. februarja, ob 8.30 uri v Šolskem centru Ptuj. Danilo Klajnšek VEDEŽEVANJA pogovori v stiski. srečne št., sanje 090-42-22 uubezen, delo, denar. posl zadeve šola, pomoč pri reševanni težav partnerstvo. stikl pokličite in zaupajte izkušenim in priznanim. Ideal s.p._NON-STOP 185 SIT/min AVTOCENTER° Škoda & Lada • splošna popravila vseh tipov motornih vozil • generalna popravila motorjev • manjša kleparska popravila • rezervni deli za avtomobilske znamke ŠKODA in LADA PTUJ 2250, Langusova 29 Tel.: 02/746-55-51 Gsm: 041/588-137 SERVIS IN PRODAJA (S> HYunnni 25% popust pri gotovinskem nakupu zimskih gum iz zaloge za osebni in kombi program Nudimo Vam še: - prodaja In sen\s vozil HYUNDAI - avtomehanična popravila vseh vrst vozil - trgovina z rezervnimi deli In avtoplašči - avtooptika - avtopralnica - vulkanizerstvo Kolarlč Branko s.p., Ormoška 81 a 2250 PTUJ, Tel.: 02/778 44 01 smiboc SALON POHIŠTVA Spuhlja 79a, PTUJ Telefon: 02/ 775 41 01 • regali, sedežne garniture • spalnice, otroške sobe • kuhinje, jedilnice • pisarniški program Možnost plačila s plačilnimi Icarticami. Do 35% popusti pri gotovinsiteni plačilu! Plačilo tudi na obroke! NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA ^ i ( I B€LCONTiCrl I ^ rimski popust'- POSLOVNA SKUPINA Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853 Sjover^ m OKNA ■ VRATA ■ SENČILA ■ ZIMSKI VRTOVI ■ GARAŽNA VRATA ■ POLICE Energijsko varčna okna Standardno vgrajena stekla termopan s plinom, k=1,1 W/m2K Z vgraditvijo naših oken ste upravičeni do državne subvencije DANA BESEDA OBVEZUJE Enaka, a različna. Letnik 2000. Letnik 2001. Je razlika? Ni razlike? Seveda je! Razlika je celo večja, ker so prihranki za vozila letnik 2000 sedaj še bolj mikavni! Zaradi tega nas velja čim prej obiskati. PORSCHE KRr£UT IM LEASING Ponudba vozil in modelov je omejena. Volkswagen {S^ Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Volkswagen Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj, tel./fax: 02/783 55 11 DIREKTNA PRODAJA Audi PORSCHE ^ področni prodajalec: Elektro Ivančic s.p. Tel.: 041/739 197 ZAKONSKO PREDPISANE MERITVE Elektroinštalacij in strelovodov izvajam. Montaža in servis domofonov-avdio-video. RAČUNALNIŠKI TEČAJI GALA MS Windows 1 MS Word \ ^ MS Excel i i MS Project | IjVISiOutiGOk I - Internet -1 Info: 749-34-12,041/924-055 i POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Mali oglasi ZARADI selitve prodam spalnico in otroško sobo za dva otroka. Telefon 041 260-198. ZAPOSLIM ve~ KV zidarjev in PK delavcev v gradbeni{tvu ter sprejemam naro~ila za manjša gradbena zidarska dela. Franjo Pu~ko, s.p.,, Cvetkov trg 3, Ptuj, telefon 041 728-944. PREVOZI premoga iz Velenja, zelo ugodno. Možnost pla~ila na ~eke. Telefon 6291-915. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik. NA PTUJU smo ustanovili farmo južnoameriških ~in~il. Naša farma deluje že 10 let. Če se ho-~ete ukvarjati s to dejavnostjo pokli~ite na telefon 041 770-081 ali 02 4713-941. NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. POZOR, vinogradniki! Sidra, objemke, natezalnike dobite pri Kovinarstvu Metli~ar vsak dan od 7. do 19. ure. Potr~eva 28, Ptuj, telefon 771-28-61. ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo seka-nec, pesek, gramoz. Telefon 745-08-51, Prevozništvo Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj. PRODAM bika, težkega 100 kg. Telefon 753-19-41, po 16. uri. KUPIM parcelo v okolici Ptuja do 10 arov. Informacije na telefon 02 719-5181, po 16. uri, ali 041 440-700. V NAJEM vzamem delavnico od 30 do 40 m2 v Ptuju ali bližnji okolici. Telefon 031 684-696. PRODAM malo rabljeno nakla-dalko 19, obra~alnik in puhalnik, neregistriran moped na 5 prestav ter dvostanovanjsko hišo v Sen~aku. Telefon 758-03-61. ODDAM psi~ko, staro devet tednov. Telefon 753-2691, zve-~er. KUPIM kravo ali telico in trosi-lec hlevskega gnoja. Telefon 02 80-36-541. PREKLICUJEM spri~evalo OŠ Korena, leto 1969, na ime Ivan Novak, Kr~evina pri Vurbergu 7. NA PTUJU prodamo 4-sobno stanovanje. Telefon 771-84-91. KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-5011 ali 041 897-675, NON-STOP V SODELOVANJU s Tehno-unionom, d.d., Ljubljana vam trgovina Elektro-Partner Vida Pernar~i~, s.p., Cankarjeva 5, Ptuj, telefon 02 779-40-51, nudi najugodnejšo prodajo gospodinjskih aparatov Candy. Akcija: Candy - vgradni pomivalni stroj A 9007, hladilnik z zamrzov. CIC 32 LE, vgradni štedilnik ter ste-kloker. ploš~o PVD 605 X in samostojna pom. stroja CD 242, CD 353 S, hladilnik z zamrz. CFD 240, pralni stroj CI 121 XT (1200 vrtlj./min.), PS CE 1049 T (1000 vrtlj./min.) ter pralno-sušilni stroj Alise 085. Možnost pla~ila na 6 obrokov - ~eke. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje. Dobrodošli v naši trgovini. V NOVI PIZZERIJI v Cirkula-nah iš~emo strežno osebje in peka pizz. Informacije na telefon 02 2516-049, 031 855-709. Igor Posedi, s.p., Mladinska 14, Maribor. ZAPOSLIMO samostojnega mizarja. Nudimo lep OD. Telefon 02 629-64-16, 02 629-64-17. Želod Knechtl in drugi, d.n.o., Mladinska 17, 2204 Miklavž. AVTO-RAK, ugodno prodamo: astra 1.4 I karavan, 1994, tipo 1.4 IE, 1994, golf 1.3, 1990, pony 1.3 GLS, 1990, kadet 1.4 LS, 1990, clio 1.4, 1999, honda accord 2.0 I, 1992, tempra 1.6 IE SX, 1996, lanos 1.5, 1999, astra 1.6 IGL, 1992, megane 1.6 E RT scenic, 1997, brava 1.2, 1999, audi 100 2.3,1992, audi A6 2.8 E quattro, 1994, kia sep-hia 1.6 GTX, 1996, megane 1.6 E RN, 1997, clio 1.2, 1999, ZX 1.4, 1992, lantra 1.8 GLS karavan, 1997, WV transporter 2.4 D, 1992, mazda C 1.5 I, 1996, astra 1.6 I, 1992 ... Ugodni krediti do 5 let, posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, pla~ilo takoj. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 64, Ptuj, telefon 02 78-00-550. DAJEM v najem bife in diskoteko v Gorišnici in stanovanje. Telefon 041 630-616. PRODAM garažo pri Rimski pe~i. Telefon 772-46-01. PRODAM kalano suho kostanjevo kolje. Telefon 768-56-01. UGODNO PRODAM seno, ob-ra~alnik za seno in dva fotelja z mizico. Telefon 740-90-05. Za šolsko leto 2001 /2002 razpisujemo za izvajanje praktičnega izobraževanja v dualni organizaciji poklicnega izobraževanja 3 učna mesta za poklic PRODAJALEC. Prijave sprejemamo do 28. 2. 2001 na naslov: Polje - dom, d.o.o, Podlehnik 13, 2286 Podlehnik. Informacije na tel. 00 799 00 80. 2000 MARIBOR, Vrbanska c. 30 V šolskem letu 2001/2002 bomo na Srednji kmetijski šoli Maribor zraven programov KMETIJSKI TEHNIK (4-letni program) in KMETOVALEC (3-letni program) že četrto leto vpisovali: VRTNARSKI TEHNIK — 4-letni program VRTNAR — 3-letni program VRTNARSKI TEHNIK — PTI (3+2) Informacije o vpisu dobite na tel. 02/ 251 30 11. FASADE DEMIT STYROFAX-ROFIX Izolacija - stlropor -volna - pluta zaključni omet -silikat putz - edi, putz beli - barvni alu vogalniki - bele obrobe - barvanje fasad vsa druga sllkopleskarska dela IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Sllkopleskarsivo in fasaderstvo «041 646 067 ali 062 754 4010. DEMIT FASADE in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204 02 766 90 91. vedeževanje tanja 090-4351 ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 78-24-981 annaiiiiiPiT^ĚfS^ Tel./fax: 782-3001, tel.: 780-5910 UGODNO PRODAMO: APPLAUSE 1.6 X-1991 -450.000,-PEUGE0T106 1.1 3V -1995 - 750.000,MB 260E-1988-1.100.000,-MB 300D avtomatik -1992 -1.850.000,-THEMA 2.0 16V-1993-950.000,-GOLF 1.6 JX-1991 -550.000,-MONDEO 2.0 GHIA -1993 -1.099.000,-R5 CAIMPUS-1992-380.000,-CX 22 SV-1988-200.000,-XM 3.0 V6-1991 -600.000,-PUNT0 55S 5V-1995-800.000,-CINQUECENTO 900 -1994 - 550.000,-IMEGANE classic 1.6 RT-1997-1.400.000,-TIPO 1.6 scioneri 5V -1995 - 850.000,- Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3A, Ptuj GRADNJA ZA ZNANEGA KUPCA. Si želite stanovanje v zelo mirni soseski tik ob gozdu, s samo šestimi sosedi, s ~udovitim pogledom na mesto Ptuj? Potem pokli~ite telefon 040 289-534. ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 i\1ožnost piačiia na obroi