29
Interpelacija našega poslanca princa Windisch-
gratza
v zbornici poslancev 22. januarija o nadlogah delavcev v idrijskem rudniku.
Ta interpelacija, stavljena do c. kr. ministra poljedelstva, pod katerim stoji rudnik idrijski, in podpisana od vseh naših poslancev in še mnoaih druzih, glasila so je tako-le:
„Pri c. k. rudniku v Idriji dela 600 do 700 večidel oženjenih delavcev deloma v jamah, deloma pri pečeh. Ti rudarji, katerih delo ne tirja le silnega telesnega napenjanja, ampak je zarad soparice živega srebra tudi zdravju na vso moč škodljivo, so se prejšnja stoletja iz omenjenih vzrokov večidel za trdno sprejemali v službo in so dobivali v starosti, ali če so onemogli, nekoliko, če tudi le pičlo pokojnino. Delavci so si zaslužili po 50 do 70 krajcarjev na dan in so smeli svojo ne ravno številno govejo živino pasti po razprostrtih cesarskih gozdih, katero pravico so jim bili podelili prejšnji vladarji v svoji modri in previdni skrbi za delavce, ter jim dali priliko, da so mogli krave rediti in mleko vži-vati, kar škodljivi vpliv živega srebra, kakor je znano, močno zadržuje.
To pašno pravico so brez ugovora vživali od leta 1544. do 1871.
Še ie sedanje vodstvo ni le dnine od leta do leta zmanjševalo, tako da si zdaj delavec zaslužile še 25 do 40 kraje, odraščeni čez 20 let stari rudarski sinovi pa komaj po 15 kraje na dan, ampak jim je vzelo tudi pravico pasti.
Prošenj rudarjev, da bi se jim ta pravica pustila še naprej , c. kr. ministerstvo poljedelstva ni uslišalo, pač pa jim je v svojih odlokih od 21. avgusta 1874. in 7. junija 1875. leta obljubilo, „da se bode njih zdravstvenim zadevam drugače pomagalo in kakor hitro mogoče rešilo tudi vprašanje o zbojšanji zaslužka".
Pa dozdaj se ni zgodilo ne to, ne uno. Zdravstvene razmere so marveč tako slabe, da je zmerom po 30 do 50 delavcev, tedaj 5 do 8 odstotkov bolnih, plače pa so tako pičle, da rudarjem po sklepu mesečnega   računa  in   po  odbitih  stroških  za  žitof
30
katero dobivajo v cesarskih magazinih po trdni (limito) ceni, včasih komaj še pol krajcarja ostane kot zaslužek celega meseca, ali pa da ostanejo cel6 cesarskemu eraru še kaj na doigu.
Tudi delavcem na „geding" v jami se je zaslužek »koro za polovico znižal. A ko pa rudarji prosijo poboijška, jim c. k. rudarsko vodstvo žuga s tem, da bode tuje delavce najelo, domačim pa delo vzelo. Res je c. kr. rudarsko vodstvo ope-karje in zidarje iz Italije naročilo ter jim plačuje po 1 gold. 50 kr. na dan še cel6 zdaj po zimi , ko imajo boje težko primernega in  tolike plače  vrednega dela.
Vsled težkega in zdravju Škodljivega dela in vsled pomanjkanja zadostnega živeža delalci vedno belefaajo in 1874. 1. je bila vsied lakote med njimi nastala celo vročinska bolezen; sploh so delavske družine že tako oslabene, da pri nabiranji vojaških novincev v zadnjih letih nobeden izmed njih ni bil po-tr j en k vo j akom.
Ker tako brezobzirno ravnanje nasprotuje človeškim čutilom , in zlasti ker tudi silno škoduje časti in veljavi državni, ako c. kr. uradi c. kr. rudnikih tako ravnajo, podpisani prevzviŠenega gospoda c. k. ministra poljedelstva vprašajo:
1.    Mu je h žalostni stan delavcev v idrijskem rudniku in njih zatiranje in brezobzirno izžemanje po c. k. rudarskem vodstvu idrijskem znano?
2.    Misli li kakor hitro mogoče to odpraviti in delavcem pomoči, da bodo mogli vsaj po človeški živeti?**