?oStifTna p1a?ana * trotovfnf
LETO LVIII
V Ljubljani, v petek 17. oktobra 19*50
ŠTEV.	i. izdaja Ceno 1 Din
Naročnina mesečno 25 Din, zn inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo )40Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/Ill
SCOVENEC
Cek. račnn: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; •lurajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011, Pruga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299^
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočno 2996. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Moč lepega
V	časih suše je treba kopati globoke vodnjake, je rekel duhovit človek. Vsi hrepenimo po kulturi, ki naj bi nas prešinila docela, ki naj bi nc bila samo vrhnja obleka, ampak vsebina lepe duše in njen izraz obenem. Racionalizem pVejšnjih pokolenj, ki so vodila našo usodo, pa nas jc tako poplitvil, da se šc danes, ko z vsemi silami skušamo najti sami sebe v svojem resničnem narodnem in krščanskem bistvu, na vsem našem prizadevanju pozna neka nesifjurncst, mrzlota in nejasnost. Treba je, da sc z vso dušo polopimo v krščansko kulturo, da sebe v njej preustvarimo in jo vsemu našemu narodu odkrijemo kot edini vir njegovega življenja.
Mi dolgo nismo vedeli, kaj je resnična kultura, ki tmo jo zamenjavali z »izobrazbo« ali, kakor temu danes pravimo, »prosveto«. Ta prosveta je proizvod razumarske ете, ko se je napolnjevala glava s povprečnim znanjem z vseh polj, ko se je učilo, poučevalo in dre-siralo, nič pa vzgajalo; ko je srce ostalo prazno, namesto globine pa gojila ošabnost napolinteligenta. To pa prava izomika ni; omika goji dušo, krepi voljo, iztanjšuje vest in izoblikuje značaj. Ničesar ni imel narod in nima od napihnjene, a neznačajne inteligence; pač pa ga ohranjajo, krepc in dvigajo duše čistega srca in misli. To pa, kar take duše ustvarjajo, naj bo na političnem polju, v gospodarstvu in tehniki ali pa v duhovnih vedah in umetnosti, bo kakor Najsvetejše z oltarja sijalo po vsem slovenskem domu, bo vsakemu slovenskemu človeku, naj bo še tako neznaten, resnično v korist in bo narod vodilo višje in višje — dočim je mnogo, kar se je naredilo dosedaj, bilo od danes do jutri, nas često ni dvigalo, ampak celo posurovelo ali pa je ostalo na površju, kar posebna velja o proizvodih lepih umetnosti. Ce že govorimo o prosveti, potem je treba gojiti prosveto, ki ji bo središče lepota in svetost duše.
V	to smo poklicani posebno zato, ker smo izpovedovalci krščanskega, . katoliškega gledanja življenja. Katoliki smo sc vedno borili; poleg asceta je stal vedno borec; poleg ponižnega molivca v cclici junak na areni javnega življenja. Danes velja borba v prvi vrsti, kakor pravi nek velik mož sodobnega katolicizma, za resnično katoliško kulturo proti barbarizmu na duhovnem in nravstvenem polju. To borbo pa moramo danes voje-vati le s pozitivnim ustvarjanjem v oblasti duha, bogateč naš narod, da bo veliko vedel in znal pa tudi veliko premogel kot narod poštenih in kremenitih mož, ki pri vsej praktičnosti v svojem vsakdanjem življenju ohranjajo požrtvovalen idealizem za svoje največje rodne in moralne dobrine, kakor drugi veliki narodi sveta. Noben narod se ne ohrani, če ima same premetene kramarje, izkušene kon-junkturiste in izvrstne plezalce po lestvi ka-rijere, ampak vsakemu jc treba veliko mož globoke vere v nadtvarnc vrednote duha in srca.
V	tej vzgoji naroda igra danes morebiti najvažnejšo nalogo lepa knjiga. Nobena stvar ne pridobi tako srca ko knjiga resničnega umetnika besede, ki ne prikazuje samo življenja, ampak ustvarja tudi lepo mišljenje; ki nc služi Astarti, ampak Madoni; iz kojega čiste umetnosti govori velik človek z vsem neugasljivim hrepenenjem za popolno rcsnico in dobroto. Hvalabogu imamo danes baš iz katoliške kulturne srede umetnike najvišje kvalitete: Claudcla, Jammcsa, Bernanosa, Si-grid Undsetovo, Hervviga, Le Fortovo, Bel-loca, Chestertona in nešteto drugih, da nc omenjamo velikanov katoliškega mišljenja iz minulega stoletja. Pa tudi sami imamo danes proizvode najčistejšega in najsilnejšega iskanja in izraza pa koprnenja po Najvišjem v vesoljstvu in v človeškem srcu, vredno, da se postavi v eno vrsto z najboljšim v slovstvu ostalega človeštva.
Mi smo vpliv in učinek lepe knjige doslej premalo cenili. Mojstrsko delo literature bolj vpliva ko pridiga in prodre tja, kamor beseda iz ust voditelja in vzgojitelja duš nc seže. Zavedajmo sc zato ogromne moči in pomena lepe knjige za oblikovanje človeške duše v krščansko lepoto. Morebiti bomo na tem polju in po tej poti dosegli šc mnogo več nego •mo po drugih.

izjave
o namenu svojega potovanja in o sovjetskem dumpingu
Belgrad, 16. okt. m. Francoski trgovinski minister g. Flandin, ki je prispel včeraj v Belgrad, je imel danes daljše razgovore z našimi nficijolnimi krogi. Ob 1 popoldne jo g. minister sprejel v francoskem poslaništvu predstavnike časopisja in jim v prisotnosti tukajšnjega francoskega poslanika g. Darda dal izjavo o nainenu svojega potovanja po Evropi in posebej o svojem bivanju v Belgradu. Gosp. Flandin je izjavil:
^Predvsem vam moram naglasiti svojo veliko navdušenje nad Belgrailoni in njegovim razvojem. Prepričan sem, da se bo vaša pre-stolica tudi v bodoče tako lepo razvijala, da bo v ponos Jugoslaviji. Pri svojem bivanju med vami sem imel predvsem daljše razgovore z sunanjim ministrom dr. Marinkovičem, s katerim se poznava že i i Ženeve, razgovarjal sem sc tudi s svojim kolegom, vašim trgovinskim ministrom g. Domctrovičem, s katerim bova te razgovore še nadaljevala zvečer. Pri tej priliki sein govoril o vseh gospodarskih vprašanjih, ki interesirajo naši dve prijateljski državi, Francijo in Jugoslavijo. Popolnoma rnio sc sporazumeli v vseh točkah, ter ugotovili potrebo gospodarskega sodelovanja med obema državama. Ravno tako smo govorili o vprašanjih, ki posebno zanimajo agrarne države v zvezi s konferencami v Sinaji in Varšavi in z ozirom na predstoječo konferenco agrarnih držav, ki se bo v kratkem vršila v Bukarešti. Razpravljali smo predvsem o sklepih gospodnrske konference, ki so jo vršila marca meseca v Ženevi. Ugotavljam, da ima Francija velik interes na tem, da se ta vprašanja rešijo, in da pride predvsem do popol-
nega sporazuma med državami na bližnjem Vzhodu. Mi želimo, da se sporazum ustvari v vseli vprašanjih in bo Francija premagala vse napore v tej smeri. To je tudi naravno, ker je že itak francoski zunanji minister g. Briaud podal obširne smernicc za gospodarsko sporazumevanje v Evropi, v svojem predlogu o evropski konfederaciji, to seveda v okviru Društva narodov. Namen mojega potovanja je bil, da nadzirani francoske atašeje pri francoskih poslaništvih in som v to svrho obiskal že Prago in Budimpešto, sedaj pa sem prispel v Belgrad in odpotujem nato v Carigrad, Sofijo in Atene. Razume, se, dn sem to priliko izkoristil, da se na licu mesta poučim o vseh vprašanjih cnrinske, finančne, agrarne, industrijske, to je splošno gospodarske politike.«
Nato so mu časnikarji stavili nekatera vprašanja. Na vprašanje, ali bo prisostvoval konferenci v Bukarešti kot ofieijelni zastopnik francoske vlade, ali kot opazovalec, jc g. minister odgovoril:
'Niti eno, niti drugo, to jc v slučaju, da se bom v Bukarešti nahajal ob priliki tc konference. Moje potovanje in datum za potovanje je bil že davno prej določen, kakor je bila sklicana konferenca v Bukarešti.<
Na vprašanje, kakšno je njegovo mišljenje oziroma mišljenje francoske vlade o sovjetskem dumpingu. je odgovoril:
»Moje mišljenje iu to jc tudi mišljenje francoske vlado, je to, da je potrebno podvzeti mere za zaščito domače industrije in poljedelstva. Se pred mojim odhodom je francoska vlada sprejela posebne odredbe, ki sc tičejo le zaščite in ki omejujejo uvoz blaga iz sovjet-
ske Rusije. Poudarjam pa, da nc gre morda za kakšno gospodarsko vojno proti sovjetski Rusiji, uiti za kakšne izjemne korake. To je samo v zvezi z našim sistemom, kjer prevladuje načelo svobodne trgovine, (ločini je v sovjetski Rusiji vse državen monopol. Ne moremo dopustiti, da v taki neenaki konkurenci naš poljedelec, industrijalec in trgovec trpi in hi moral prodajati svoje blago ceneje. Taki ukrepi so povsem normalni v vseh državah, ki morajo ščititi svojo poljedelce in industrijalce.«
Nato se je g. minister Klaudin ljubeznivo poslovil od zastopnikov časopisja. Zvečer je imel šc daljše sestanke s trgovinskim ministrom g. Demetrovičem, nakar jc zvečer odpotoval proti Bukarešti.
Banket na čast min. Flandinu
Belgrad 16. okt. AA. Minister za trgovino io industrijo je dal ob 8.30 na palubi ladje »Vojvoda Mišič« svečan banket na čast francoskemu trgovinskemu ministru Flandinu. Razen ministra, nie-gove gospe in spremstva ter francoskega poslanika na našem dvoru in osobja poslanstva bo banketu prisostvovalo z jugoslovanske strani več visokih osebnosti, med njimi zunanji minister g. Vo-jislav Marinkovič z gospo, opolnomočcni minister Konstantin Fotič, šef oddelka ministrstva zunanjih zadev Miroslav Jankovič, šef centralnega presbiroja Milan Marjanovič, več načelnikov ministrstev in naši delegati za konferenco v Bukarešti.
Agrarna konferenca v Bukareštu
Belgrad, 16. okt. AA. Nocoj ob 23 odpotujejo v Bukarešto na konferenco agranih držav, ki se začne 18. t. m., kol delegati naše države načelnik ministrstva za kmetijstvo Vladimir Stojkovič, inšpektor ministrstva za trgovino in industrijo Miroslav Pilja in šef zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Juraj Tomičič. Konfercnca je nada-
ljevanje prejšnjih konferenc agrarnih držav, ki so ..e začele na inicijativo jugoslovanskega ministra za trgovino in industrijo g. Juraja Demetroviča. Delegati potujejo do Ttim Severina z ladjo »Vojvoda Mišič«, s katero potuje istočasno francoski zunanji minister Flandin s spremstvom.
Avstrija se pripravlja na volitve
Stranke kandidiralo mlade ljudi — Agitatorji iz inozemstva
Dunaj, 10. okl. z. Ker poteče 19. I. ni. rok za vlaganje kandidatnih list, sc vse stranke intenzivno bavijo s sestavljanjem. O tem se doznava samo to, da bodo stranke postavile kolikor mogoče nove in mlade ljudi za kandidate, starejši politiki se bodo umaknili. Kandidaturo je. odklonil krščanski socialist Matejka. ravno tako tudi urednik Ar-beiter Zeitung*. Austerlitz. Največje težave pri sestavljanju liste pa ima dr. Schober, ker noče, da bi kandidirali profesionalni politiki, temveč hoče mlajše ljudi, znane intelektualce. On sam se nc bo spuščal v volivno borbo in ne bo sodeloval pri političnih zborovanjih. Ravno lako izjavljajo ludi
drugi jioliliki, dn nočejo prevzeti vseh bremen na svoja pleča.
Bodoči teden je leden volilne borbe. K volilnim zborovanjem je povabljenih več uglednih političnih prvakov iz, Nemčije, med njimi ludi predsednik državnega zbora Loebe, ki jc hotel govoriti 26. oktobra na velikem zborovanju na Dunaju, kar pa je policija zabranila. Govori se tudi, da pride več socialističnih prvakov iz Češkoslovaške, živahno agitacijo s.o razvili predvsem komunisti, ki Irdijo, da bodo dobili na račun socialistov najmanj pet mandatov. Zdi sc verjetno, da bo dr. Schober na Dunaju pridobil. V takem ugibanju se nestrpno pričakuje 9. november.
• f Vladimir Gortan
Danes je minulo leto, odkar je bil v Puliti na vojaškem strelišču po obsodbi izrednega tribunala ustreljen Vladimir G o r't a n.
Gori a nova dokazana krivda je bila v tem, da je goreče ljubil Istro in njen narod. Svet je izvedel, resa jc bil obdolšen, ni pa mogel izvedeli, da li jc inkriminirani fin izvršil on, ker je bila razprava tajna. Po pravici vidi svet v njem žrtev, ki je padla za narodne kulturne pravice istrskih Slovanov.
Zato se le žalostne obletnice spominjajo vsi Jugoslovani, Gortanovo ime pu je zajrisno v naši zgodovini kot prve v vrsti ostalih, ki so izgubili življenje za svoje brate. Italijanski narod se spominja te dni desetorice rodoljubov, lei so v Mantovi padli od avstrijskih krogelj, mi se spominjamo in sc bomo spominjali Gorlana in tovarišev, Id so mu sledili v smrt za narodovo pravdo.
Slava in neminljiv spomin!
„Samo pot miru vodi do svobode"
Vetih govor kanclerja Braniti ga — Pred glasovanjem za zaupnico
Briiningovemu kabinetu
Berlin, 16. okt. as. Po današnji tretji seji drž. zbornice, lahko ugotovimo, da sc razvija delo parlamenta normalno. Odločitev bo sicer padla šele jutri ali pojutrišnjem, ko sc bo glasovalo o predlogih za nezaupnico vladi, toda včeraj je bil že izvoljen zbornični predsednik in danes je kancicr Briining prečital vladno deklaracijo brez motnje. Razprava o vladni deklaraciji sc je preložila na jutri. Predlogi o spremembi dnevnega reda so bili danes z veliko večino odklonjeni.
Sejna dvorana in tribune so bile prenapol-1 njene in v predsedniški loži se je nahajal tudi ja- j ponski princ Takamatsura s svojo soprogo. Držav- j ni kancler Briining, ki jc bil sprejet s strani komunistov s klicem: »Dol z diktatorjem lakote!«, jc začel svoj govor z opisom težke gospodarske krize v Nemčiji in po vsem svetu. Izjavil je, da je predpogoj za rešitev vladnega programa, da ostanejo v veljavi zasilne odredbe, ki jih jc izdal 26. julija državni predsednik. Te zasilne odredbe bodo omogočile uravnovesenje državnega proračuna in s tem izvedbo socialnih nalog. V preteklem letu je znašal defecit okoli ene milijarde. Novi davki se nikakor niso mogli uvesti. Radi tega si jc morala vlada od-pomoči s posojili, in sicer se jc morala obrniti na inozemstvo, ker ni bilo mogoče dobiti doma denarja radi bega nemškega kapitala. Posebno podrobno se je pečal Briining s politiko cen. Rudarski minister jc v pogajanjih, ki jih je začela vlada, že izjavil, da bodo cene od 1. decembra naprej padle za 6%. V zadevi agrarne krize jc nemška vlada omejila uvoz inozemskih produktov v Nemčijo.
Zunanjepolitični del njegovega govora jc bil kratek. =Končni cilj nemške notranje in zunanje politike je, doseči zopet nacionalno svobodo,« je dejal Briining. »Pot za dosego nacionalne svobode je ena edina in to pot miru. V pustolovsko politiko sc vlada nc more spuščati. Reparacijskc dolžnosti
ne sinejo biti povod, da med nemškim narodom pada nravstvena in nacionalna podlaga. Mednarodna banka za reparacijska plačila ima nalog, da v slučaju plačilnih težkoč določa protiukrepe. Zal, da inozemstvo šc ni razumelo potrebe tc določbe.«
Na koncu svojega govora se jc Briining dotaknil razorožitvenega problema. Ne da se odrekati, da sc pogoji versaillskc pogodbe, ki govorijo Nemčiji v prid. nc izvršujejo. Prisiljeni razorožitvi Nemčije še ni sledila prostovoljna razorožitev drugih držav.
Pariz, 10. okt. AA. Po poročilu iz Berlina jc bil nacionalist Graf izvoljen za tretjega podpredsednika parlamenta.
Demokratski listi se pohvalno izražajo o ponovni izvolitvi poslanca Loebeja za predsednika parlamenta, ki je zmagal nad svojim protikandidatom Schultzem. Ta zmaga jc po mnenju demokratskih listov dokaz za to, da ne more biti govora o meščanski desničarski fronti, ki bi stala pod Hitlerjevo komando.
Pruska vlada dobila zaupnico
Berlin, 10. okt. as. Z večino 35 glasov je bil danes predlog za nezaupnico pruski vladi pred pruskim deželnim zborom odklonjen. V zadnjih letih je bilo sicer mnogo sličnih predlogov odklonjenih, vendar pa je imelo današnje glasovanje večjo važnost radi tega, ker narodni socialisti zahtevajo po svojem velikem volivnem uspehu v državni zbor nove volitve na Pruskem, pri čemet jih podpirajo vse desničarske stranke, med njimi nemška ljudska stranka in pa gospodarska stranka. Vendar je ostala opozicija z 108 glasovi v manjšini proti 233 glasovom, s katerimi jc razpolagala vlada social. demokratov, ccntnima in demokratov.
150 članov indskega kongresa aretiranih
London. 16. okt. AA. P« nalogu indijskega j podkralja so močni policijski oddelki zavzeli I in konfiscirali palačo indijskega nacionalnega kongresa v Bombažu. Pri tej priliki jc. bilo aretiranih 150 članov kongresa. Obtoženi bodo zaradi veleizdaje. V zvezi s tem dogodkom jo bila proglašena obča stavka. Nacionalistično vodstvo je imenovalo nove člane kongresa.
Nov narodni praznik v Italiji
Rim, 16. okt. AA. Vlada je sprejela zakonski načrt, ki se z njim proglaša 28. oktober za narodni praznik. 28. oktober je obletnica fašističnega pohoda na Rim. Istočasno se ukinja praznik 20. septembra, ki so z njim doslej proslavljali obletnico osvoboditve Rima leta 1870. Ta praznik je ukinjen, ker je postal s podpisom lateranskc pogodbe brez ролмша. Mesto 20. septembra bodo odslej praznovali 11. februar kol obletnico podpisa lateranske pogodbe,
Danes opozarjamo na:
Iz politike Evropa se postavlja v bran sovjetom
str. 2
Rom. politična kriza (Izv. dopis) str. 2 Otvoritev nemškega parlamenta (Izvi-••«••«« str* Jd
str. a str. 4
rcn dopis)
I/, domačega življenja Strašen zločin nečloveškega sina Volitev ciganskega kneza . . •
I/ kulture Premijera dr. Dornikovc »Jute« v Mariboru ..........str, 7
I/ gospodarstva Izvoz iz Slovenske krajine . . str. 7
Evropa se hoče braniti
Francija začeta organizirati obrambno fronto prod sovjetom — Isto mišljenje
od Baltika do Črnega morja
Pari«. tO. okt. fr. V socialistični stranki se je
»-lavi! predlog, <ia naj stranka interpetira ministrskega predsednika o pomenu potovanja ministra flnndlna i>o vsej Evropi ter da se mu stavi konkretno vprašanje. če je res namera francoske vlade, ila se postavi na četo gospodarske organizacije, ki l)i bila naperjena proti sovjetski Rusiji. V socialističnih krogih vlada veliko ogorčenje vsled te nove usmeritve francoske politike. Socalisti poudarjajo, da je Francija gospodarsko tako ustrojena, dn itak no pride v poštev kot večji konzument za inozemsko poljedelstvo in se zato lahko desinteresira na gospodarski "krizi Vzhodne Evrope. Socialistično in {komunistično časopisje besni od jeze. ter prtsdbaeiva vladi, da se je postavila v službo velikih knezov in ljelih gardistov. Vailtanl-Courtier (komunist) piše v »La Vie Ouvrierct, da francoska vlada sauio navidezno <lela za svoje politične zaveznike v srednji Evropi, medtem ko ji je le na tem, da reši uvoje kapitaliste pred rusko konkurenco. Pietri ra/motriva v *L,Humanite; isti problem ter pristavlja. <ia hna flandin samo namen izrabiti sedanjo revščino srednjeevropskih držav v korist 1'raucoskiii veleiuduatrijcev, ki bi radi na cenen način zavzeli srednjeevropski trg pod zastavo protiboljševiške borbe. Frac-nija ne more koosumirati poljedelskih pridelkov teh držav, ker sama za svojo potrebo dosti proizvaja.
Socialistična ofenziva je spregleclna. Poljedelce države vedo, kaj pomeni za njihov obstoj seda-
nja ruska trgovinska politika. Sovjeti izrabljajo
doma svoje delavce s prisilnim delom zato, da morejo vreči v Evropo kolikor mogoče cene pridelke. Te države imajo pravico, da ee branijo, osobito da branijo svoj kmetski stan. Inicijativa Francije, ki je prav za prav neiuteresirana, je zatorej velikodušna in odgovarja njenim tradicijam, ker se je vsikdar zavzela za slabejše narode. Zato prevladuje mnenje, da vladi ne bo težko odgovoriti na socialistično očitke, posebno sedaj ne, ko bo minister Flandin lahko poročal, kako navdušeno je povsod bila sprejeta njegova ideja.
V finančnih krogih se govori, da je nedavna ponudba, ki jo je slavila neka francoska skupina Jugoslaviji, in ki tiče železnic, v zvezi s Flandino-viin potovanjem po Evropi, ter da bi dovolitev industrijskih kreditov v zameno nakupa industrijskih pridelkov bila ena nalega organizacije, katero si je francoski trgovinski minister zamislil.
Praga, 16. okt. d. Praški listi ne kažejo prevelikega navdušenja za organizacijo proticovjetske fronte, kakor imenujejo akcijo, ki jo votli francoski trgovinski minister M. Flandin. Češki listi, ki tolmačijo ишепје induslrijoev in gospodarstvenikov, naglašajo, da je Češkoslovaška tudi industrijska država, ki že ima svoj stalen trg v centralni Evropi in na Balkanu in ki ga nmra braniti. Če bi Flandi-nova protSovjetska fronta res hotela postati koristna, potem bi ee morale industrijske države med seboj dogovoriti glede trga, in sicer tako, da bi
Češkoslovaška preveč ne trpela. Po Informacijah, ki ,iih je mogoče dobiti v okolici trgovinskega ministra izgleda, da se Češkosli»«*i<>i »r-i"i tv.lj na-gibljo načrtu jugoslovansko• romunske carinske zveze, ki je bila sklenjena na konferenci v Sinaji, ker v tem slučaju bi si zasigurala stanoviten trg za svojo industrijo, medtem ko bi v širši organizaciji morala računati s francosko in nemško konkurenco. To so bili razlogi za izjavo, ki jo je podal dr. BeneS v svojem včerajšnjem ekspozeu, in ki podčrtava jasno, da se ČSR približuje sinnjskim idejam.
Bukarešta, 16. okt. d. Politiki z veliko nervoz-nostjo pričakujejo prihoda francoskega trgovinskega ministra Flamlina, ki se nahaja sedaj v Belgradu in ki bo poselil tudi Romunijo. Oficijozna :.La Rou-manie« liatflaša važnost tega poseta za romunsko gospodarstvo, ki dolgo ne moro več vzdržati. Nekateri listi namigavajo, da bo morda po!robno preveč časa za uresničenje zamisli francoskega ministra, ki je lepa, a ki bo zadela na veliko težkoč. Zato bi bilo vseeno potrebno, da se izpelje jugoslovansko-remunska carinska zveza kot predhodnica one velike zveze, ki jo organizira francoska vlada.
Moskva, 16. okt. (Izv.) Izvestju« posvečajo veliko pozornost delovanju, ki ga je razvil Flandin v imenu francoske vlade. Sedaj bo francoska težita industrija, tako не izražajo, lahko pod palriotlčno pretvezo in s strašilom sovjetske revolucije podjarmila tudi gospodarsko one zemlje, katere že obvlada politično.
Romunska politična kriza
B u k a r e š t, 14. oktobra.
One 10. t. m. je sestavil Mironescu novo romunsko vlado 1-zjavil je takoj dopisnikom romunskih Hstov, da jo je trebn smatrati samo kot nadaljevanje in zamenjavo prejšnjega kabineta. To je res, in nihče ni dvomil, da bo vsaj v najbližji bodočnosti vodila romunsko politiko samo nacionalna kmečka stranka. V leni oziru bi se prav malo spremenilo. če bi stal na čelu vlade namesto Mironescu-ja Mihalake ali katerikoli drugi strankin voditelj. A rešitev ministrske krize še ne pomeni rešitve one splošne politične krize, v znamenju katere se mukoma razvija romunsko politično življenje.
Odkar je zasedel uovi kralj prestol, so kljub uradnim ugovorom stalno poročali listi o koucu Ma-niujeve vlade. Njena oetavka res ni nikogar utegnila presenetiti. Dežela bo potrebovala dolga leta napornega dela, da bi se otresla vseh napot iz preteklosti. Kmečka stranka ni mogla storiti čudežev, in tako je moralo nastopiti splošno razočaranje. Kljub vsemu še tako resnemu prizadevanju ni bil Maniu v stanu pomiriti duhove ter končati denarne ozir. gospodarske neprilike. Zato je pričel mladi kralj takoj |к> povrntku v domovino poskušati ustvariti novo koalicijsko vlado v znamenju narodnega eninsha. A oeebno in strankarsko sovraštvo je preprečilo vse njegove načrte. Nacionalna kmečka stranka, kateri pripada pretežna večina državnih (poslancev, za nobeno ceno ni hotela žrtvovati svojega }x>litičnega vpliva. Seveda bi lahko krona raz-puHtilu parlament pa razpisala nove volitve, ki bi morebiti utegnile izboljšati stališče sedanje opozicije. Vendar ni hotel kralj iz umljivih vzrokov pričeti svoje vlade s slično odredbo. Oziral se je na ugled držttve v inozemstvu in tudi upošteval ono priljubljenost, ki jo uživa Maniu. voditelj nacionalne stranke, na Transilvanskem, Nikakor ni kazalo vnovič poostriti komaj ublaženo razmerje meti starimi in novimi pokrajinami. Maniujeva vlada je ostala na krmilu. Med tem so dobile notranje politične razmere naravnost preteč značaj.
Dokler so vodili romunsko politiko državniki k, hiš«' Bratianu, ni kazala posebnega navdušenja za izdatno pomoč inozemskega kapitala. Nacionalno kmečka stranka je zavzela v tem vprašanju na-nprotno »tališče. Toda sklepanje zunanjih posojil je naletelo na resne zapreke. Slednje so celo obrodile kmečka gibanja, protižidovske izgrede. Nezadovoljstvo na kmetih je naravna posledica splošnega ob-ubožanja vsled nazadovanja cen poljskih pridelkov. V ostalem pa .»o poostrile položaj spletke pri volitvah po Maniuju premaganih političnih nasprotnikov, pred vsem liberalcev, ki so se ponižali do demagoškega hujskanja, da bi otežkočili stališče vlade. Nacionalno neetrpni, kratkovidni politiki desničarskega tabora so tudi pohiteli, da ribarijo v kalni vodi. Na Romunskem je zavladala ostra napetost. ki je onemogočila mirno finančno-gospodar-вко politiko.
Naposled so otežkočili itak mučni položaj kabineta načelni spori med njegovimi člani: kmečko (MihaInkejevo) in nacionalno (transilvansko Maniu-jevo) stranko. Nacionalno kmečki politiki so bili složni, dokler so v .vrstah opozicije napadali ob-eovražene zastopnike stare Romunske. A čim so zmagali, so nastali med njimi nepremostljivi spori, ker se nikakor ne krijejo kmečke koristi z onimi transilvanskih nacionalistov. Ta notranja razdvojenost v vladi jc ovirala izvajanje nujno potrebnih relorm in postal« neposredni vzrok ministrske krize. Med krono in ministrskim predsednikom je Izbruhnil načelni nesporazum. Nista se mogla zedi-nfti v vprašanju o načinih pobijanja nacionalne nestrpnosti in sredstvih za olajšanje težkega kmečkega položaja.
Naposled je poklical kralj iz Pariza v Buka-reSto Titulescuja, in kakor vedno je pomenil prihod tega najbolj spretnega ter previdnega romunskega diplomata razgovor o možnosti nadstrankar-eke vlade. Toda ta pogajanja so vnovič ostala brez uspeha. Vladajoča nacionalna kmečka stranka ne mara dati oblasti iz rok, opozicija pn ne kaže nobenega vefHja do postranske, podrejene vloge v okviru koncentracijske vlade. Tudi pod Mironescu-Jem je otdal politični položaj v bistvu nespremenjen. A vprašanje je, kako dolgo bo mogla nova vlada kljubovati notranjim neprilikam. Ce bo izkazala isto neodločnost kakor dosedanja Maniujeva, se bo teiko uveljavila. Težavne romunske razmero kričijo po jako odločni in avtoritativni oblasti.
Maniu odpotuje v inozemstvo
Bukarešta, 16. okt. p. Bivši predsednik vlade Maniu je bil v oprostilni avdienci pri kralju, nato je odpotoval na svoje posestvo, v nedeljo prisostvuje 10 letnici univerze v Cluju, v ponedeljek pa odpotuje na Dunaj v snnatorij. Se to leto bo posetil na svojem potovanju Pariz, Berlin, Prago, Varšavo in Belgrad. V političnih krogih se trdi. da se bodo na kraljevo željo zvišale plače častnikom za 30%.
Dunaicka vremenska napoved. Piei«žno Jasno, topleje. Južni vetrovi pojenjajo/
Baldtvm za zaščitno carino
Gospodarstvo imperija naj se tako preuredi, da bo samemu
sebi zadostilo
London, 16. okt. AA. Konservativni voditelj Ilaldwiii je poslal predsedniku organizacije konservativne stranke pismo, v katerem pojasnjuje program, ki ga bodo predložili konservativci svojim volivcem pri prihodnjih splošnih volitvah.
Ta program vsebuje tole: strogo varčnost, znižanje davkov, reformo zavarovanja proti brezposelnosti, zaščitni sistem za domače industrijske proizvode proti inozemski konkurenci s takojšnjo uvedbo zaščitnih carin, preprečenje dumpinga s strani inozemstva, zagotovitev primernih een žita angleških poljedelcev, organizacijo imperijalnega in angleškega žitnega liga in skupno akcijo z dominijoni za gospodarsko enotnost britskega imperija.
(llede zaščitnih carin Baldvvin naglaša, da bi koristile angleški industriji, omilile brezposelnost in ojatile zaupanje delodajalcev in delavcev v gospodarsko enotnost imperija.
Baldvvin meni nadalje, da je nujno potrebna takojšnja in odločilna akcija in da ne predlaga več ljudskega glasovanja ali pa dru'»e volitve. Nato govori Raldvvin v pisnni o predlogu, naj se uporablja domače žilo za angleški kruh in preskrbi angleškemu farmerju primeren trg za njegovo žilo in na-glaša, da bi ta sistem v polni meri dosegel to, česar ne bi popolnoma dosegle zaščitne carine na
rusko ali inozemsko žito. Tako bi se rešilo lo vprašanje rednim trgovskim polom in bi odpadla potreba po ustanovitvi uvoznih svetov za nakupe, katerim se konservativci odločno protivijo.
Snowden o angleškem gospodarstvu
London, 16. okt. as. Istočasno z vladno deklaracijo Briininga v Berlinu je finančni minister Snowden imel na nekem banketu govor, v katerem jo pedal sliko smernic svoje politike <n svoje misli o bližnji bodočnosti. Že preveč dolgo čaka Anglija na oživitev angleške trgovine, a kljub temu se v sedanjem trenutku ne sme uveljaviti pesimizem, ker je la velika ovira pri reševanju perečih vprašanj. Rrezdvomno je, da je Anglija razmeroma na boljšem, nego druge industrijske države. Anglija je v zadnjem času obdržala svojo produkcijo na isti višini, kakor je bila doslej, v nasprotju z Nemčijo in Francijo. Vlada se je mnogo pobrigala, da so se uresničili razni gradbeni načrti, da se je s tem dobila možnost za omejitev brezposelnosti. Za usiva-ritev možnosti dela je v zadnjih 16 mesecih dala 130 milijonov funtov. To je znak, da je politika Anglije dobra.
Nepričakovan zagovornik nemških zahtev
Pariz, 16. okt. V radikalnem listu »Vietoire« izjavlja Guftav Hevre, da je edina mo nost, da se prepreči nova vojna, revizija versaillske mirovne pogodbe. Zahteva, da mora Francija: 1. črtati re-paraerjske dolgove, 2. odreči se plebiscitu v saar-skem ozemlju, 3. vrniti Nemčiii francoske mandate v Togu in Kamerunu, 4. revidirati nemške vojne statute, 5. pustiti Nemčiji svobodno oboroževan e, 6, intervenirati, da se Poljska cdreče ko idorju in 7. doseči garancijo Francije in Nemčije za mir v Evropi.
Motivna agitacija z revolverji
Varšava, 16. okt. as. Zaradi včerajšnjega spopada meti Pilsudskijevimi pristaši in socialisti so so danes maščevali ti na ta način, da so napadli vladne uradnike z revolverji, štiri osebe so mrtve, dve pa težko ranjeni.
Varšava, 16. okt. as. Nekateri narodni poslanci opozicije, ki so bili aretirani dozdevno zaradi atentata na Pilsudskega, so bili oproščeni.
Stavka v Berlinu
Berlin, 16. okt. AA. Delavstvo 276 kovinskih tovarn je še vedno v stavki. Število stavkujočih znaša 126.000. Stavka je bila odrejena v protest proti znižanju mezd na osnovi izreka arbitražnega razsodišča. Stavkujoči delavci so šli v nemi povorki po glavnih ulicah mesta.
Proces proti Slovencem decembra
Trst, 16. oktobra, u. Današnji »Piccolo« poroča iz Rima, da se bo pričel meseca decembra proces pred izrednim državnim sodiščem proti 57 Slovencem, od katerih jih je 27 pobegnilo čez mejo in bodo sojeni in contumaciam.
Iz „Službenih novin44
Belgrad, 16. okt, m. Današnje »Službene no-vine« objavljajo: Za knjigovodstvo pri banski upravi v Banja luki je napredoval Ludvik Kranjc. V naše državljanstvo je sprejeta dr. \Vichtinghau-sen Vanda, ki je že prisegla. Za asistenta na histološkem institutu unive ze v Ljubljani je imenovan dr. Hubert Pehani v 9-1., prej suplent na gimnaziji v Ptuju.
Švedski konzul v Zagrebu
Ljubljana, 16. okt. AA. švedski konzulat v
Zagrebu razglaša, da je prevzel posle častnega konzula g. dr. Vrbanič Milan.
Uradni prostori se nahajajo v Ilici štev. 25, uradne ure za stranke so od 9—12 in od 16—18, razen nedelje in praznikov.
Belgrajske vesti
Belgrad, 16. okt. AA, Počenši z dnem 15. t. m. vodi posle poslaništva avstrijske republike v Belgradu kot začasni odpravnik poslov g. Ervin Hiigel, svetnik v poslaništvu.
Belgrad, 16. okt. AA. Na podlagi čl. 129 zakona o uradništvu in ostalih dr*avn:h uslužbencih civilnega reda je minister za prosveto postavil za predsednika strokovnega sveta pri ministrstvu za prosveto g. Momčila Milošcviča, načelnika splošnega oddelka ministrstva prosvete.
Občinska seja
v Novem mestu
se je vršila danes ob 17 popoldne. Kot prva točka dnevnega reda je bilo imenovanje ulic in cest v mestu in Kandiji. Na podlagi ankete, ki jo je sklicalo županstvo dne 25. septembra, so bili sprejeti na današnji seji sledeči predlogi: cesta v Kandiji od mostu do Žabje vasi se naj imenuje Zagrebška, cesta, od tu dalje proti Godni vasi Karlovška cesta, cesta čez Grm Trdinova cesta, cesta proti moški bolnišnici Šukljeva cesta, od bolnice dalje proti Šmihelu Šmlhelska cesta, a proti Ragovu Ra-govska cesta, cesta od starega mostu mimo Mo-zetičeve hiše Resljeva cesta, ulica od Zagrebške ceste proti Grmu se imenuje Skalickega ulica, pot zu hišo g. Habla naj bi bila Prešernova ulica in ulica mimo kandijskega sejmišča Šlemburjeva ulica. V mestu samem je tudi veliko prekrščenih cest in ulic. Teko n. pr. se imenuje ulica za Košakovo gostilno Gerbešiče-уа ulica, nova cesta mimo nove osnovne šole in gimnazije je krščena za Seidlovo cesto, nekdanjo Karlovško cesto so prekrstili v Pugljevo cesto, sedanja Dolga ulica bo Vrhov-čeva ulica, ulica za staro gimnazijo in mimo frančiškanske cerkve dobita ime po Del"!i in Jenku, Cesarska ulica se prekrsti v Ulico 6, septembra,
Ljubljanska cesta ostane, le da se podaljša do Bršljina, čez Kapiteljski hrib bo Tavčarjeva cesta, Po Ketteju dobi ime novi park, ki bo napravljen na sedanjem starem pokopališču, cesta v sedanji uradniški koloniji dobi ime Reže-kova cesta, po Otonu Župančiču dobi ime sedanja Križatijska ulica, ulici ob in pred sodnico se bosta imenovali Sodna ulica in Pred sodiščem, v Bršljinu se bo imenovala ulica od Ljubljanske ceste do keramične tovarne Krekova ulica, zadaj za kolodvorom bo FBrslerjeva ulica, ulica proti ženski bolnišnici bo Defranceschijeva ulica. Dalje je bil na dnevnem redu tudi regulacijski načrt Novega mesta, ki je bil razgrnjen v občinski pisarni občinstvu na vpogled. Ker pa ni bilo s »tram občinstva nobenega ugovora, se načrt soglasno odobri.
Zupan predlaga nadalje, da se naj župan-tvo pogaja z moško bolnico za nakup hiše, katero bi porabila za zidanje hiralnice. Kandijsko .sejmišče se zaenkrat še ne bo parcelirulo, ker je namenjeno za druge namene. — Tujsko-prometne razstave v Ljubljani se udeleži tudi novomeška občana, ki bo čez zimo pripravila potreben materijal. Nato je prečital g. župan še reeoluci o, v kateri se zahvaljuje mestna občina češkoslovaškemu narodu ob priliki čečkcs'ovs'krga рги?т!<а za izraze sočustvovanja za naš aarod ob priliki tržaškega procesa.
Otvoritev nemškega panamenta
Berlin, 13. oktobra 1990.
Časnikarske agencije so vas že obvestile o okoluostih, s katerimi je bil združen prvi sestanek novega nemškega zbora. Suha poročila, ki sc na* vadno omejijo le na najbolj izrazita dejstva, iw morejo podati pravilne slike. Tako je zame otvoritev parlamenta bila nekaj nadvse humorisličnega in redkokdaj sem videl nemške poslance, da bi se bili toliko presinejali kot pa danes popoldne,
/x svečan prihod predstavnikov naroda je nudil pestro sliko. Veliko novincev, ki so napenjali prsi in le tu in tam vrgli kak pokroviteljski pogled nad glavami postopačev, ki so se zbirali pred drž, zborom. Stari veterani političnega življenja prihajajo, kot bi šli v gostilno. Nonšalantno so se pomikali po stopnicah, kot da bi prezirali to demokratično ustanovo, ki s« imenuje parlament. Vmes veliko gladko obritih obrazov s štirioglatimi plečeti, trdimi nepremičnimi vratovi, na katerih sedijo okrogle, obrite glave, njihov korak je trd, natančno izračunan. To so bivši oficirji, ki so prešli v politiko. Tu pa tam priteče malomeščansko oblečen zastopnik suverenega naroda s trebušasto aktovko pod pazduho: gotovo kak tajnik stranke ali kak priden delavec, kateremu je politika kruh zemlje in mana z nebes ob enem. Bivši ministri ob spremstvu svojih tajnikov srepo gledajo pred se v nemirnem pričakovanju neurja. Izza vogalov parlamenta gledajo čepice šupojev (stražnikov), katerih je neobičajno mnogo in ki so danes nenavadno sta-siti in mišičasti.
Frick in Ooebels prideta na čelu svoje v kom-panijo formirane grupe, koje komisni čevlji udarjajo enakomerno in jekleno-suho po mokrem fro-toarju,
V dvorani vlada svinčeno ozračje. Poslanci so vsak za svojim pultom, ta obrača kup papirjev, oni si ogledava kraj svoje bodoče slave, tretji dremlje med dvemi pestmi, iiitlerijancev še ni. Ali se bodo sploh udeležili? Na predsedniški tribuni sedi 83 letni Herold, centrumaš, »oče« parlamenta. Njegova impozantna brada, katero mu je prej vetei položil na obe rameni, je sedaj spodobno ležala tja po mizi. Za njim vrsta črnih svečnikov — v Irak oblečenih uradnikov zbornice, pred njim na ministrski klopi Briining, mladi Treviranus, Curtius v brezhibni diplomatični pozi, Stegerwald z glavo na dlani. Klopi se vedno bolj polnijo. Po galerijah vise celi grozdi raznovrstnih ljudi, lože so dekorirane z damami v veliki večerni toaleti z golimi rokami in z blestečimi dragulji. Preko zbornice veje šu-žotanje, le tu pa tam ga prelomi bas kakega novega poslanca, ki se še ni navadil na harmonijo, ki vlada v zboru ljudfkih predstavnikov. Takoj se obrnejo proti njemu tenini pogledi, da mora kloniti glavo v sramoti. Hitlerijancev še vedno ni!
Zbornična ura bije 3, svečano in zvočno, po I hodnikih zažvenketajo električni zvončki, poslanci I se zravnajo, novinarji sežejo po svinčnikih, magne-; zij prasketa, ministri se dvigajo s svečanimi obrazi, i izza predsednikove mize pa se dviga, dviga veli-j kauska, dolga, bela brada, ki vrie tja po zbornici I otroško-inili glas: Gospodje!
Gledališka predstava se lahko začne.
Predsednik nadaljuje s pozdravnim govorom, katerega nihče ne razume, kateremu vsakdo ploska. Tedaj pa se odprejo vrata in Goebels in Frick pripeljeta svojo kompanijo rjavosrajčnikov z všitimi kaveljskimi križci, kratkimi hlačami in tnčči ovitimi v sive omotanke. Hitlerijanci zasedejo najskrajnejšo desnico, Goebels in Frick v prvi klopi. Goebels si je dal porezati svoje majhne brkice, njegov obraz jc od zadnjič bolj shujšan, njegove oči so še bolj zlezle v velikansko glavo. Ko velika brada na predsedniškem prestolu pokliče prvega Hitlerijanca, tedaj se obrne Frick po svoji čeli, ki vstane kot blisk, dvigne desno roko in zavpije: Heil Hitler! Potem zopet bliskovito sede. Pri vsakem svojem poslancu se ista scena ponovi. Razumljivo je, da je smeh, ki se je takoj od spočetka slišal od komunističnih klopi, pridobival proti sredini, postajal vedno močnejši, se naposled razvil v krohot, iz katerega se je slišal globoki ha-lia-ha westfalskega orjaka Sfras-serja. Naposled se je pridružila smelfu še galerija in hihitanje dam. Brada je vihtela zbornični zvonec zaman.
Toda položaj se je polagoma spremenil. Ko je brada poklicala poslanca Heine-ja, so zatulili komunisti: ubijalec! To je bil začetek orgij. Potem je vsak hitlerijanski poslanec sprejel od strani komunistov svoj priimek, na katerega je Frick odgovarjal in ob katerem se je ostala zbornica od srca smejala. Goebels je bil pozdravljen z: nieder, nie-der, in on je takoj tudi vbogal. Moldenhauer je moral poslušati, da sprejema ЗО.СОО mark (420.000 Din) ministrske penzije. Proti koncu seje so se začele klopi prazniti in hitlerijanci in komuuisti so se začeli pomikati proti sredini na veliko jezo brade, ki je neprestano zvonila. Frick hoče govoriti, par krepkih komunističnih rok ga posadi nazaj v klop. Dvorana se še smeji.
Pričakovali smo pravcalega boja, tako razdraženi so bili desničarje in levičarji, rdeče srajce in rjave srajce. Naposled se je brada odločila v velikanskem tuinultu odgoditi sejo, da prepreči pretep.
Poslanci so se potem porazgubili po mestu, kjer je že divjala tolpa hitlerijancev, katero so preganjali socialisti in komunisti. Supoji so vendar prišli do svojega posla. Otvorifev parlamenta je bila duhovito inscenirana humoreska; če pa to ni bila, potem pa je brez dvoma ena sramota za nemško demokracijo, katero je do sedaj spoštoval ves kulturni svet.
Ugrabitelj finskega predsednka prijet
S'ockholm, 10. okt. as, Finski policiji se Jo posrečilo aretirali ugrabilelja bivšega finskega predsedniku Stahlberga in njegove soproge. Glavni krivec jo prejšnji kaplar in sedanji šofer Janne-Jlino. Istolako sla bila aretirana njegova sokrivca.
f SteSan Krhne
Sncči ob 8 jc umrl v splošni bolnišnici v Ljubljani g. Štefan Krhne, računski uradnik pri finančnem ravnateljstvu. Pred dvema dnevoma je šel iskal zdravja v bolnišnico, pa je podlegel kratki, a mučni bolezni. Naj v mirit počival Preostalim naše I iskreno sožaljet
Nove ceste in železnice
Dola za građbo železnic so te dni oddajo.
Iielgrad, 15. oktobra.
Ministrstvo za javna dela je sporazumno z zeleznmkim ministrstvom pred 2 meseci razpisalo dela za nove ceste in železnice. Ta dela nai bi se izvršila v teku 10—15 let.
Po razpisu bi se imele zgraditi naslednje proge: Veles—Prilep, Prigtina—Peč, Koršumljija-Pri-ština, Bihac—Zrmanja, Priboj—Prijepolje, Belgrad —Pančevo, St. Jani—Sevnica, koprivnica—Va-raždin.
Vse te proge so čisto kratke, a potrebne za /.vezo med večjimi progami. Stroški za vse proge bi znašali eno milijardo in 170 milijonov Din.
Poleg teh prog je razpisanih še 450 km novih sest ter popravila za 325 km starih cest. Vse te ceste v južnih krajih države bi stale okrog 700 milijonov Din.
Pogoji za licitacijo so bili zelo strogi, ker je uprava hotela oddati dela le solidnim tvrdkam. Oglasilo se je mnogo ponudnikov.
Danes so odprli in pregledali ponudbe. Javile so se velike inozemske tvrdke: iz Francije, Nemčije in Amerike.
Za zgradbo železnic se je priglasilo osem skupin, sedem tujih in ena domača. Domača le za progo Št. Janž—Sevnica.
Graditev jadranske proge
Belgrad, 15. oktobra.
O pomenu jadranske proge Belgrad—Kotor z ozirom na lokalni in še bolj na mednarodni, tranzitni promet, sem že pred par meseci pisal na tem mestu. Danes šc nekaj podrobnosti o graditvi te tako važne gospodarske in strateške prometne arterije, ki bo vezala bogato obdonavsko nižavje in veo srednjo in v precejšnji meri vzhodno Evropo z Jugom, z Jadranom, s Sredozemskim morjem.
Proga Belgrad—Kotor bo naša po graditve-nih stroških najdražja in po geografskih nasprotjih morda najzanimivejša proga. Ni dolgo tega, ko je gradbeni minister imenoval špecijalno strokovno komisijo, ki naj bi podrobno preštudirala težki gorski teren na delu trase od Kosovske Mitrovice do Kotora. Komisijo sestavljajo poleg železniških strokovnjakov tudi nekateri znani geologi. Člani komisije so ee štirinajst dni mudili na terenu in preiskali vse v poštev vzele varijante. Pravkar zlagajo in študirajo nabrani materija). Ko končajo, bodo gradbenemu ministrstvu predali deklaracijo o najrentabilnejši in najcenejši trasi, ki bo postala po tem definitivna trasa jadranske železnice Belgrad—Kotor. Zadnjo besedo bo dal vsekakor ministrski svet, ki bo pa po vsej verjetnosti istoveten z mišljenjem strokovne komisije.
Rok, za katerega je predvidena dovršitev jadransko železnice, se bo moral na vsak način vsaj malo raztegniti. V zadnjih mesecih je nastopilo več ovirajočih momentov. Vendar je skoraj gotovo, da bo del proge od Kraljeva do Kosovske Mitrovice gotov do sredo nastopnega 1931. leta. To bo druga zveza prestolnice z zgodovinskim Kosovskim poljem.
Ob tej priliki omenjam, da se vprašanje proge Belgrad—Kotor že par let zelo aktivno razpravlja v naši, posebej v srbski javnosti. Nastopila so nasprotslva med posameznimi inženjerji, ki so trasirali progo oziroma posamezne njene varijante in drugimi javnimi, posebej gospodarskimi strokovnjaki Do danes je izšlo že več brošur in obsežnejših knjig o graditvi te proge. Sicer je pa Čisto upravičeno in prav; da sc o tako vsestransko važni državni graditvi, ki po svojih interesih tan-gira tako široko geografsko področje in ki bo obenem zelo važna pridobitev našega celokupnega gospodarstva, razpravlja z vseh mogočih gledišč. Ker lc po vsestranskem njenem študiju jo bo mogočo zgraditi tam in tako, kjer in kakor bo najbolje odgovarjala vsem potrebam.	P.
ZIMSKE SUKNJE
črne, podložene, že od Din 890 naprej dospele pri FRAN LUKIČ. Ljubljana — Stritarjeva ulica 9.
Ne tiščite v tujino!
Dve stihi strašne bede med našimi izseljenci
•k Nosečo matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Frani-Josck-grenčice. Predstojniki vseučili-ških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josek-vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz-Josel«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Francija, 13. oktobra
Sedim v pisarni in sprejemam obiske, ki ne ponehajo cel dan.
:>Ave, vstopite«!
Vstopi delavec, Slovenec, mož v najlej>ši moški dobi, zmučen in .slabo oblečen.
»Dela iščem povsod in ga ne najdem. Prosim pomagajte mi! Imam ženo s seboj; bivava začasno pri znani družini in sem zastavil svojo boljšo obleko, da pridem malo k denarju in da oskrbim za oba vsaj najpotrebnejšo hrano. Prosim, pomagajte mi, ker sem zelo potreben,-
»Kje ste bili dosedaj? Imate papirje v redu?«
»Obiral sem v Nemčiji na Bavarskem hmelj. Precej sem zaslužil. Pa mi je obolela žena, ki še sedaj ni zdrava, in nama je pobrala bolezen ves zaslužek. Obiranje je bilo končano. Drugje pa pri znani nemški brezposelnosti nisem mogel dobiti dela. Pa mi je udarila v glavo misel na Francijo. Res sva jo mahnila sem kar peš. Otroke sva dala v neki dobrodelni zavod do uadaljnega. Imava precej teške pritljage, ki sva jo morala nositi ves čas s seboj. Tako sva bila trudna in slaba, da so še sedaj nisva docela opomogla.
Tu vprašam za delo tu, tam, nikjer nič. Nimam na potnem listu francoskega vizuma; celo nobena občina nama ne dovoli, da bi v njej bivala. Kaj početi? čisto brez denarja v tujini? Pa nikjer dela! Povrh še žena bolehna. Mi je obupati!«
»Kako vam naj pomagam! Francoskega vizuma ne dobite, ako vam ne izstavi kak delodajalec delovne pogodbe, ki jo mora podpisati minister za delo v Parizu, kar iraja po dva do tri mesece. Kaj naj la čas počnete, posebno, ko vam ne dovoli nobena občina bivanja!«:
»Prijatelji Pri najbolši volji vam ne morem pomagati ne do kontrakta, no do dovoljenja bivali v kaki občini. Pa ludi * podporo je težava; številni obiski izčrpajo vsako blagajno, posebno tako kot ■je moja, ker nimam prav od nikoder na razpolago nikakega denarja za podporo rojakov ludi takih ne, ki so v skrajni sili. Trideset frankov rabita z ženo, da se en dan preživita! Druzega vama ne kaže.kakor iti v domovino! In to peš.-
:>Moj Bog, pa 7. bolno ženo in s lako številno prtljago! ...
Zopet trkanje!
Kar štirje hkrati! Dva Slovenca, dva Hrvata; vsi mladi ljudje v najlepših letih.
Dva, en Slovenec in en Hrvat, sta jo pri-mahala deloma peš, deloma z železnico prav iz Nizozemske sem v Francijo.
»Dela iščeva, pa ga ni nikjer dobili. Nimava francoskega vizuma.«
»Pokažite papirje! Vidva imata nizozemski vizum. Zakaj nista ostala tam in delala?«
»Nikjer ni bilo dobiti dela. Kjer sva zanj vprašala, so naju vprašali kaka državljana sva. Ko poveva, da Jugoslovana, so rekli, da za to narodnost ni dela nobenega, da jim je prepovedano, Jugoslovane zaposliti.«
:Kdo bi vendar mogel dati tako prepoved. Nizozemska? Zakaj neki! Naši ljudje so splošno znani kot delavni iu vstrajni! Da bi bila prepovedala domovina, kakor vidva trdita! Ni mogoče tega verjeti. Da bi dala domovina dovoljenje se izseliti v tujo državo, potem bi pa lej prepovedala, ljudi zaposliti!«
»In vidva!« »Midva imava papirje v redu Pa vseeno naju ne sprejmejo na delo, ker še nisva odslužila kontrakta pri delodajalcu, ki nama je kontrakt izstavil. Pravijo: ko mine eno leto, kakor se glasi kontrakt, pridita.«
»Zakaj sta pustila tam delo?
Vzel naju jc |>odjetnik na sezonsko zidarsko delo pri stavbi. Stavbe so sedaj pod streho, mi pa na cesti. Začel nam je kratiti plačilo. Ko sva se temu upirala, naju je vprašal, ali želiva na boljše delo. Da nama je pripravljen izstaviti v tem slučaju čiste papirje, to se pravi vprašal, dati spričevalo, da sva prosta vsakega kontrakta in vsake obveznosti napram njemu. Midva, vesela lega spričevala, sva jjorabila priliko, vzela papirje in šla iskat drugam dela. Hodiva povsod okoli in sva potrošila ves denar, pa nikjer dela, ker še kontrakt ni potekel. Čisti |wipirji nama nič ne jioma-gajo. Nazaj k prvemu gospodarju ne moreva, ker je delo ustavljeno. Kam sedaj? Pomagajte nama, ako morete!«
Taki obiski se ponavljajo dan na dan. Stotine naših ljudi tava po Franciji, Belgiji in Nizozemski in išče dela. Posebno sedaj na zimo, ko mnogi podjetniki radi sezonskega dela zapirajo podjetja, drugi j>a jemljejo v tovarne in rudnike domačine, ki imaijo seveda prednost, ki so bili zaposleni tekom [>oletja doma na polju, kjer jc sedaj delo jiostorjeno. Ljudjo tavajo okoli, deloma lačni in strgani, prosijo ali ee pa podajo na pot prestopkov in zLčinov. Mnogih seveda temu tudi samih krivih radi delomržnosti ali pa pijančevanja
In ti »deseti bratje« so sami nesrečni in v sramoto našemu narodu.
Ljudje, ostanite doma! Le v veliki sili pojdite od doma, j>a le na gotovo delo in dobro opremljeni s potrebnimi papirji.
Junakom
ob 15 letnici obrambe Belgrada
Belgrad, 15. oktobra.
Velika vojska se je dvignila nad mali srbski narod. Iz severozapada so korakale množice. Nad njimi so plapolale visoko dvignjene zastave, ki so kazale jiot proti jugu sinovom daljne, sredi Evrope ležeče države, lioteč zlomiti silo in moč malega, klenega in junaškega, a šo vedno svobodnega srbskega naroda, zakaj sila in število avstrijskih čet sta bila premajhna, da bi zamogla uničiti junaštvo naroda, borečega se za svoj življenjski obstanek. Pohoti teh množic ni bil pohod naroda, ki bi si hotel podvreči zemljo drugega naroda, da si ustvari s tem sebi boljšo gospodarsko življenjsko možnost. Ta pohod je bil pohod ideje germanstva nad slovenstvo, ki se je odražalo še najlepšo v svobodi enega samega slovanskega naroda na jugu Evrope.
In vse množice vojaštva so se zgrnile pred srbsko prestolico. Belgrad se je svetil v poznem jesenskem solncu obdan od tisočerih vojnih čet. Ka-limegdan je kraljeval mogočno in gledal ponosno čez Savo in Donavo na tujca, razvrščal topove, gr-madil strojnico in skupljal množice aeroplanov. Tujec je hitel, čimprej napasti prestolnico, kajti slutil je, da bo mogel samo jio njej prodreti v notranjost srbske države, da si jo osvoji in popolnoma opustoši. In kar je tujec le slutil, je srbski narod preveč dobro vedel. Vedel je, da bo začel krvavi boj, v katerem bo odločena in zapečatena usoda srbske države, ako se sovražniku posreči, osvojiti si prestolnico.
Ni bilo pomišljanja, kdo bo branil prestolnico, j Sami so se odzvali junaki. Dobrovoljci so pristopali ; v redno vojsko, sin mučeniške srbske matere ni ko- i lebal niti za trenutek. In so delili čete, razpostav- | ljali posadke, vozili topove s sladko zavestjo v sr- ! cu, da gre za brambo v dolgih stoletjih zarobljeno i komaj sto let svobodne rodne zemlje. Čutil je častnik v generalskem činu enako kakor preprost vojak, V vseh je bilo polno junaške sile, samozavesti in ognja. Sovrag bo mogel samo čez mrtva telesa v mesto. Vodstvo srbskih čet je to vedelo, zato je stopilo z vso silo v defenzivo prestolnega mesta.
Začel jc boj. Nemška arliljerija je začela bruhati granate, in Belgrad je postal v trenutku bojno polje. Zdelo so je, kakor da se je nad mestom nekje odprl strašen Vezuv, ki bruha in siplje iz sebe smrtonosno goreče kamenje in ognjen dež. Granate so sekale po belgrajskih ulicah, razbijale trotoarje, rušile poslopja. V grozničaveni grmenju toiiov so je stresala prestolnica kakor ob strašnem potresu, ozračje je prevzela čudno težka, dušeča atmosfera. Nemškim topovom in poljskim havbicam so s Ka-leniegdana odgovarjali srbski topovi razbijajoč sovražnikove linije, udarjajoč sredi sovražnih baterij. Prebivalstvo prestolnice jc moralo nasilno zapuščati svoja bivališča. Žene so preplašene begalo iz kraja v kraj vodeč s seboj drobno deco in se med potjo izogibale smrtonosnim topovskim kroglam. Mnogi so ostali v svojih stanovanjih, hoteč kljubovati vsemu in umreti na razvalinah prestolnega mesta. Tem jo bilo treba preskrbovati hrane in marsikdo je od pogumnih v svoji hiši še kuhal in delal, medtem ko je ozračje pretresalo bobnenje napadal-nih topovskih žrel. Tudi časnikarji šo niso pustili svojih mest, tiskarniški stroji so še vedno brneli, vršeč tako najlepše svojo dolžnost.
Dnevi so potekali drug za drugim, napad sovražnika pa je postajal čezdaljo hujši. Granate so padale na Terezijah, udarjale v palače in nizke hišo in zagrinjalo grobovo na belgrajskem groblju. V najstrašnejšem ognju so si napadalci osvajali ped za pedjo prestolniSke trdnjave. Naskok sovražnikov se je razširil in osredotočil na najšibkejša mesta zastražene trdnjave. Srbska vojska, jireinajhna in premalo oborožena, je morala popuščati. Razredčile so sc vrste junakov in čez krvave jarke je udri sovražnik v prestolnico. In šo je bilo silnega boja in stotero in stotero mrtvih trupel, da je zamogel sovražnik dvigniti svojo zastavo na okrvavljenem Kalimegdanu v znamenje, da je padel Belgrad, da je padla prestolnica srbske državo
Bilo je 9. oktobra 1. 1915.
Vrata v srbsko državo so bila odprta, skozi nje so se vsipale ogromne množice sovražnikove
vojske. Srbski narod je moral na Golgoto. Skozt strašno trpljenje, ko jo še v isti zimi moral čez snežene vrhove albanskih gora, je za čas izginila iz zemljevida livrope srbska država. Usojeno mu je bilo, da zagleda v največjem ponižanju in strahotnem trpljenju svoje lepo, krasno Vstajenje.
Danes je minilo od takrat petnajst let in ta doba je prinesla čudovite stvari. Danes vihra na Kalimegdanu, najlepši točki naše jugoslovanske prestolnice, trobojna jugoslovanska zastava. Meštro-vičev Zmagovalec stoji na visokem podstavku sre-po in ponosno se ozirajoč proti krajem, odkoder so pred petnajstimi leti prihrumele množice sovražnikov žvenketajoč z orožjem. Ni bilo usojeno tem množicam, da zdrobe in ugonobe srbski narod, usojeno je bilo. da se dvigne isti narod v vsej svoji moči okrepljen in poživljen z močnim dotokom slovenskega in hrvatskega, da vsi trije stvorijo močno in veliko jugoslovansko državo, da se ustvari državni jugoslovanski narod.
V nemem spoštovanju klonejo danes naše glavo ob vaečastnem spominu onih hrabrih sinov srbske matere, po katere truplih le je mogel tujec v prestolnico in v deželo samo, ne da jo zbriše iz evropskega zemljevida, marveč da posjieši čas, ki je že prihajal, za vstajenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v svoji lepi in močni Jugoslaviji. Boje V.
Merjenje agrarne zemlje
M. Sobota, lt, oktobra.
lire/, pretiravanja se lahko trdi, da v Slovenski krajini žo dolgo ni bilo zadeve, ki bi vzbujala toliko zanimanja kakor vprašanje agrarne zemlje. S leni vprašanjem se že leta sem i>ečajo velspo-sestva in agrarni interesenti. Ponovno je že prišlo do pogajanj, revizij in drugih zapletljajev, ki so zdaj na eni, zdaj na drugi strani vzbudili ie?oijo in ogorčenje. Nekaka čuvarica nad celim delom je Agrarna zadruga v Črensovcih, katera je prerpre-čila že marsikatero nakano, ki bi bila v 4odo ubogega interesenta.
Točasno se vrši merjenje agrarne zemlje. V okolici M. Sobote, Beltinec je žo končano. Sedaj se meri zemlja v okolici Črensovec, Polane itd. Ob tej priliki zopet prihaja do izraza ogorčenost ljudstva. V prvi vrsti nalaga merjenje samo interesentom materijelno breme; zahtevajo namreč od njih, da plačajo po oralu 100 Din. Narod je ubog, da nosi celo sol, petrolej in druge vsakdanje potrebščine na račun in tako te zahteve no more izpolniti. Predsednik Agrarne zadruge g. Jožef Klekl je naslovil na merodajne činitelje j>rošnjo, da gredo ubogemu ljudstvu na roko, v kolikor jo le mogoče. Drugo, kar razburja ljudi, je način, kako se deli zemlja. Ker so o tem sklepali domači ljudje, je pri iKidelitvi zemlje v mnogih slučajih odločalo sorodstvo, boterstvo, prijateljstvo itd. Taki izvoljenci so dobili boljša zemljišča, revežem, ki bi morali priti v jioštev v prvi vrsti, pa se je podelila zemlja zadnjo vrste. Radi lega je dobila Agrarna zadruga od zapostavljenih interesentov od vseh strani pritožbe, ki jih je odstopila višji pristojni oblasti.
Od rešitve agrarnega vprašanja je odvisna življenjska usoda desettisočev, radi tega je potrebno, da so reši t<J vprašanje po principih pravičnosti in socialne ljubezni. Izključen pa mora bili jiohlep ]>o dobičkarstvu. Oblast prosimo, da stori potrebne korake tako sedaj pri merjenju, kakor tudi pri nadaljnjem razvoju tc nad vse važne zadeve.
Strašen zločin
nečloveškega sina
V Osijeku jc bila te dni končana razprava proti 26letnemu Jo.-ku Vreikuliču, ki jo ubil svojega rodnega očeta. Joško se je namreč hotel od družine ločiti ter je od očeta zahteval gotovo količino žitu, koruze in drugih živil. Oče in drugi bratje pa zahtevi niso marali ustreči in -o zato v hiši bili večni prepiri. Joško jc sklenil, du bo očeta ubil.
Neke noči ga je res počakal na temnem dvorišču. Ko se je oče zjutraj ob 4 dvignil, da bi šel krmil svinje, kot je lo delal sleherni dan, ga je sin i/, zasede udaril s sekiro in mu razklal glavo. Potem je očeta potegnil v hlev, ga vrgei jiod konje, katere jc odveza! in jih s pretepanjem prisilil, da so skakali po mrtvem očetu. S tem je hotel svoj /ločim markirati ter vzbuditi vtis, da so očeta poinandrali konji. Nato jc šel nečloveški sin klicat v hišo svoje brate ter jih opozoril, da po dvorišču letajo odvezani konji. Ko je brat vprašal po očetu, je Joško skomiznil z rameni, češ. da ne vc, kje da je.
Na-poslcd so očeta našli \ hlevu. Sprva so res mislili, da so ga poteptali konji. Orožniki pa so usmerili preiskavo tudi v drugo smer, ker so vedeli, du sc jc Joško večkral ртсЈМта! z očetom. Res so orožniki našli na podstrešju okrvavljene hlače in Joško je naposled priznal svoj zločin. Sodišče v Sisku je obsodilo nečloveškega sina v smrt na vešalih.
Kranjec Mihael:
Zgodba
Kadar sem se vrnil na počitnice, me je vedno povabil k sebi. Prinesel ic jabolčnico na mizo ali izafoelo; postavil pred mene kruli m meso iz čeibra.
»Jej«, mi jc prigovarjal in najprej sam odrezal kos kruha in mesa, ki bi človek z njim lahko šel ves dan k težakom. »Jabolenicu ,|e /a poletje dolmi. Malo reže po goltu, pa to nič nc de. Kar oddahneš si, ko odtrgaš steklenico.« Nato je pil .in jaz sem gledal, kako gurta po vratu. Ko je odložil steklenico, jo je obrisal z Uanjo in nato jc zbrisal šc sebi brke :in usta r rokavom. »Kozarca ni,« mii jc razlagal, ko sem sc oziral po oknih. »Tc. vražje ženske so ga razbile. Vse razbijejo, kar jc pn hiši.«
»Z ženskama jc menda res kriz.«
»Nič ni z našimi; čo ženska ni, kakor mora hiti, pa ni nič z njo. No skuha ti, kot se spodobi in nc jx>spravi, kakor je prav. Pri vsem vpije, kot sedem možkih.« Potem mii jc pa razlagal, da brez ženske spet ni nič (saj je vdovec): namreč brez prave ženske.
Ko je hčere pomožil, se mu je naravnost dolgočasilo. Kadar me je dobi! v nedeljo, me jc vlekel v gostilno. Kako da je zdaj samotno pri njih. Saj niso bile nič prida one tn. pa Katica je vsaj pela včasih. Tisti otrok |xi jc vedno pel. Zdaj pa je nesrečna. Kaj pn jc vedno rekla: tega )Ki tega. Mladi ljudje nc znajo misliti. Naj ima zdaj. Domov pn ne vzame nobene. Ni jih silil. Kakor so hotele, naj bo. Kaj hi človek vedno srce poslušal. In jtus sem pritrjeval. Ko sem sc pa lani v jeseni vrnil, sem zvedel, da sc ženi.
»Ženim sC in sc l>om oženil.« je dejal in si smkal brke. Brki so mu stali kot lionved-
skemu huzarju in nosil je črn žametast klobuk primerno nad desno uho potisnjen. Roke jc držal v hlačnih žepih in suknjič jo imel razpet. »Pridi popoldne.' Du ne bo dolgčas. Na večer pride k meni in se potem porazgovorimo. Le čemu bi tako živel.«
Popoldne je čital »Novine«, menda tako iz dolgočasja. V kotu pa je ležal bral, ki se jc bil pred dnevi vrnil iz mesta, k jer je delal že nekaj let. Ta njegov brat je bil mlajši in ker je bil slabo obdeljen, ji; moral jki svetu. Zadnja leta se je vračal včasih, da pogledu dom, kar pa je balo vedno začetek sporu med njima. Prišel je tako za proščenje ali za božič in mi hotel nekaj d mi nikamor.
»Kaj le ne pogrešajo?«
»Rekli so, kadar se vrnem, bo prav
»In kdaj se misliš?«
»Ne vem —.«
To je onega skrbelo. Le čemu se ne vrne; in čemu je sploh prišel. Pri vsem pa se je zučel zanimati za gospodarstvo. Zjutraj jc kar vprege I in sc odpeljal.
In vsako leto so se ta vračanja podaljševala, dokler ni sklenil letos, da kar ostane.
»In zakaj nc pojdeš v službo?«
»Čemu bi hodil v službo, ko je donm dovolj dela. Saj li titak ne moreš vsega sam ob-delavali. lil sploh, čemu bi hodil po svetu, ko imam dom.«
->Kot imaš —«
»Malo sobo.«
Zdaj je zrnje \ njej —c
»Spravimo ga v žitniico.« In sploh, rud bi se ženil.« Nato jc starejši bušil v smeli.
Kaj si pil?« je govoril glasno, sili kani sc boš ženil? v malo sobo? Misliš, da bo šln kakšna v tisto luknjo? še malo nc. In sploh v teh letiih sc boš ženil.«
»Mlajši sem od tebe.«
■»Seveda,« je priznal oni; ampak jaz imam
dom, jaz imam posestvo: njive: najboljše tu okoli, najlepše travnike in log. Ti imaš stilno tisti breg. ki je šc vedno v vodi. In kaj bosta jedla in iz česa bodo otroci živeli? Misliš, da se bodo pasli?«
»Saj ni treba, da imava otroke.«
->Kaj ti veš, ali bodo ali uc. To je v božjih rokah.«
»Pa saj ti imaš dovolj krompirja in zrnja. Čemu bi lo vse živini polagal.« Pravili so, da je vsak dan tako poti 11 cm vrelo med njima. Vstajala sta zgodaj in si kuhala vsak na enem ognjišču in pazila, da se začimba nc prisniodi. kar bi enemu dalo priliko za muzanje. In ee jc mlajši pel. je starejši žvižgal.
»Nikar nc prijemi j i za plug!« jo zjutraj branil starejši, »znam sam orali. Ti ne veš, kako globoko je treba.«
»Ti boš sejal. Meni pregosto uide.«
Ko sta se zvečer vračala, sta govorila, kje je bilo k loti to in to boljše. Pšenica tu itak ni bila nikdar posebno lepa. Koruza naj 1н>. Tako po vseh svetlih bo treba obrniti. In doma je IHiteni eden kuhal, drugi |>a je bil pri živini.
»Nadelal sem se«, . je priznal starejši. »Hrbet me boli.«
»Kaj jki misliš I Ves dan biti sklonjen. Človek ni več dvajset let star. In potem sta jiozno v noč govorila o tem in onem; kot d« se nii nikoli nje zgodilo med njima. V nedeljo stn celo skupa j stopila v gostilno.
•>Na ti,« je ponudil mlajši onemu cigaro.
•Kaj bi —, saj kupim lahko,« jc oni odklonil.
»Pa ne takih. To so i/ tovarne naravnost. Direktor jih je kadil, jki samo ob prilHkah.«
Tako sem ju tiste nrdelje dobil, ko sc ježe tudi oni vihar jiolegel: starejši je zv(4lel. da mu brat hoče poročiti njegovo izvoljenko. Dva dni ni starejši prav nič delal. Noto sc je pa nenadoma pomiril n« \ idez.
»Bomo videli, ee si nisi ti kar izmislil tega. Končno, ti že lahko gledaš za njo, ampak misliš, da je ona kur tako in se ti bo navezala na vrat. V' mulo sobo bo šla Nato ji boš o!>esil torbo na vrat in jo nagnal beračit, šc malo nc. Saj ne rečem, da moraš iti z doma, 6c ne boš hotel, težaka bova tako in tako rabila pri hiši. Plača« boš kot drugod.»
»Sedi.« mi je rekel in mi ponudil stol. »Malo čakaj, da se napraviim.«
Zavezoval si je ovratnico in je bil nokarn neroden. »Tega vraga že dolgo nisem nosil. I a danes ona pride in ne tnorem biti kot berač.« Nato je poklical mla jšega, ki je ležal n.. kamen u. »Pojdi mi /vezat.« Oni se ni obotavljal.
»Saj selil ti že kazal, kako sc veže,« je govoril mirno in z zanimanjem. »Tako naj prej okoli, jjotem počoz in skoz. pn jc.«
... »Kako jc t<> enostavno.« je priznat starejši. »Tole mi je on prinesel iz mesta,« mi jc razlagal. Prav čedna je. Ni menda po ceni. Koliko si že dal za njo?«
»Štirideset,« je dejal oni.
Fiu! je zažvižgal starejši. »Zalo pa je taka: kar sveti se. Pojdi, Jožko in prinesi v steklenici hruškovnico, dq bo pil fant. Pa mesa tudi malo prinesi,« je velel bratu. Nato si jc vihal brke iu se eoliul jk> bradi. Dopoldne sc jc gladko ob ril in du! si je prietriči lase in se počesal po strani. »Ženim se, — že veš"? Danes ona pride, d" se jiomonimo do dobra .in |x»toin čimprej napravimo. Ne bo nič posebnega. Dva nknva sem kupil rizlinga in ncikuj j hruškovnicc. Mesu je /o dovolj pri hifia. Naj I lx>. -i mislim; ni lepo se nu stare dni so ženiti, i toda tako tudi ne morem živeti. Zda j eden kuha, I |K>tcm drugi. Mleko se vedno prisniodi. Ženska je lc žensko. Tudi svinjam nima kdo podvo-rili in perutnini tudi ne. Dobra žensk« je zlata vredna pri hiši. In zdi sc mi. da sem pravo iz-

Oiaj pravile ?
tukaj najdemo rčasili lako malo smisla za krščansko dobrodelnost celo r kropili, r katerih bi ga človek pričakoval naj več f
Zgodilo se je nedavno, da so se gospodje, ki osebno mnogo irtvujejo za najbednejše in se trudijo v rod.it c ti dobrodelne ustanove, odpravili na poU da na osebnih obiskih nubero novih podpor društvu. In trkuli so nu vrata meščanov, trkati nu srcu. 1'rošnjn mnogokrat ni bila zaman, saj so nu-iirošeni sami videli in vedeli, da je potreba velika. sredstev pa malo. Dajali so, po svojih razmerah in svojem nngnenju, eden več, drugi manj, marsikateri so dali mnogo, celo laki, ki ne tire baš r izobilju. I'a se je iudi zgodilo, da je potrkal odbornik mi vrata nekaterih jako imovilih, pa je bila piklpora matenkostnu, če ni sploh izostala, in so bili vmes tudi taki. ki po svojih dohodkih spadajo v vrste lako zvoniti višjih deset lisočec ali pu "saj v njihovo predstražo, in nekatere izmed teh radi res vtglednega iivljenja poslavljajo celo med svetilnike, pa so padle komaj drobtinice z mize bogatinove, ali /wi niti teli ni bilo. — Ne rečem, d-a jih je bilo dosti teh slednjih, redki so bili, sila redki, u značilni so po takem ravnanju za svoj krog in za na* čas. Odkod, ta pojav, zakaj tako maio pravega krščanskega duhaf Ali morda premalo pišete o bedi današnjih dni in o dolžnosti ljubezni do blUnjega. pa bo trebi< pisati pogosteje in z večjimi črkami, ali morda pišete dovolj, pa nni ne bero. ali pa slednjič morila te bero, pa jih ne gane tiskana besedaf Kaj irravite. gospod urednik. k takemu pojmovanju druge največje zapovedi Gospodove, in kakšen tek bi nasvetovali?
Volitev ciganskega kneza
V okolici Novega Sada prebiva več ciganskih družin, ki so svoj fas imele celo svojega knezi, ki je bil nekak njihov glavar. Kmalu po prevratu pa je uovosad.-ka policija ciganskega kneza odstavila, to čast ukinila ler nato sama prevzela nadzorstvo nad cigani. Toda stvar se ni obnesla. Cigani so se policiji pač pokoravali, loda medsebojno so se kregali, prepirali, tolkli, prišlo je celo do resničnih bitk med posameznimi ciganskimi rodovi ali rodbinami.
Tako je prišlo, da se je policija sama od sebe spomnila, da je bil stari sislehi vendarle bolj moder in primeren; da bi knez lažje vzdrževal red med cigani ket pa policija, in tako je bila policija hočeš nočeš prisiljena, «j>et ustanoviti cigansko kneževino, katera pa bo seveda pod nadzorstvom oblasti. V ta namen so bile nabavljene celo pesebne kneževske iusignije v obliki vladarske palice, okovane s srebrom in obložene z bakrenimi okraski.
Nato je policija sklicaia ciganski občni /.bor. Kar videlo se i'', kako zelo se cigani zanimajo za volitev svojega kneza: prišli so solidarno in v strnjenih vrstah, vsi brez izjeme. Ko je bil nato ciganski knez slovesno izvoljen vtosebi Aleksa Fana, mu je navzoči zastopnik policije prebral vse dolžnosti in pravice, ki mu kot ciganskemu poglavarju pripadajo. On je zdaj odgovoren za vse bodoče nerede med ciganskimi rodovi na njegovem ozemlju. Knez ima tudi svojega namestnika, za katerega je bil izvoljen Srečko Nikolič.
Petek, i;
Koledar
oktobra: Judviga, kraljica.
I Isti je izvršil tudi plaketo Žalostne Matere Božje, ki bo vdelana na postavek. Ing. arcli. Ivan Pengov ixi je izvršil prvotni projekt za spomenik, le da vsled raznih razlogov, zlasti |>a previsokega proračuna, do realizacije tega načrta ni prišlo.
it Sadjarska podružnica v Nori pri Medvodah priredi v nedeljo dne 10. t. m. sadni ogled. Navzlic slabši letini in toči, ki je mnogo sadja še tik pred dozoritvijo uničila, upamo, da se bo namen ogledu i|>ak dosegel. V glavnem gre za to, da spoznar.o vrste, ki jih tu gojijo, ker bo strokovnjak-pomolog določil posameznim vrstam njih pravo ime. Nato bo jKidružnira izbrala one sorte, ki naj bi ee v našem okolišu z ozirom na njih prikladnost za naše podnebje osobito razširjevale in gojile. Nn ogled vabimo tudi sosede.
it Prošnja Učiteljski zbor obmejne šole Sladki Vrh ob Muri razpošilja nu vse ugledne rodoljube in ustanove prošnje za denarne podpore v svrho postavitve zložljivega gledališkega odrn v tej važni obmejni postojanki. Vljudno prosimo vse, da nas podprete v težkem obmejnem izvenšolskom delu. Vsak dar je dobro došel. Prisjievke je poslati na šolo Sladki vrh pri Mariboru. — Karel Jakopec, šolski upravitelj.
it Jagoda sredi oktobra. Gdč. Kata Lipejeva iz Brežic nam je v zavojčku poslala jagodo, ki je sedaj sredi oktobra dozorela v vrtu g. Lipeja. Prav veseli smo ljubeznive pozornosti vrle poiiljalke, ki ji izrekamo iskreno zahvalo.
it V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 32 od 16. oktobra t. 1. je objavljen »Pravilnik za izvrševanje zakona o državni trošarini«, dalje »Pravilnik za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita za uradnike finančne kontrole II. kategorije« in »Popravek k zakonit o urejanju hudournikov«.
it Obsojen ravnatelj gimnazije. Bivši ravnatelj novosadskn moške gimnazije, Vasa Danilovič, je iz šolskega fonda sv. Save poneveril 100.000 Din. Obsojen je bil na dve leti zapora, upelacijsko sodišče pa mu je kazen znižalo na 6 mesecev.
ir Žv ižganje v zagrebškem gledališču. Znani operetni pevec Trbuhovič, svoj čas angažiran tudi \ Ljubljani, ie pri prvi svoji predstavi v Zagrebu doživel malo ^demonstracijo--. Bila je menda zgolj rodbinska zadeva, tenkočutna užaljenost. Ko je Trbuhovič stopil v prvem dejanju na oder, je začel zadaj dijaški kot žvižgali Publika je postala vznemirjena, nastalo je klicanje, naposled so nastopili stražniki, ki so aretirali dva mladiča in ju odgnali na policijo. Povedala sla, da sta na Trbuhoviča jezna zaradi neke domače stvari ... in zato sta ga hotela osramotiti pred vsem svetom. Stvar se je pa ravno narobe zasukala: Trbuhovič se ni dal spraviti iz tira, je pel lepo naprej ter je doživel tem večji aplavz, kot ga je bil sicer vajen.
it V zmedenosti „e zastrupil. Nekega Sakovi-ča i/. Bodonec je zadela čudna usoda. V gozdovih v okolici Rakičana je bil gozdni čuvaj. V ponedeljek je šel domov v Bodonce. Pot je precej dolga. Možakar se je utrudil iu je poslal žejen. Stopil je v neko gostilno. Popil je poldrugi liter vina. Plačal je in šel dalje. V hipu ga je nekaj napadlo. Začel je žalovati za denarjem, ki ga je izdal za vino. Cim bolj se je bližal domu, tem težje mu je bilo pri srcu. Donut se tudi ni umiril. Venomer so mu rojile po glavi misli o izdanem denarju. Te misli so ga tako mučile, da se mu je začelo mešati. V tej zmedenosti je na steno napisal, da mora umreti, potem pa je Izpil skoro 250 gr. arzenika. Nesrečni slučaj je vzbudil v vsej okolici začudenje in pomilovanje. Malenkostni vzrok, ki je tiral nesrečnega moža v smrt, kaže, da se je moralo revežu popolnoma zmešati.
it Roko »i je zlomil v Ločltli pri Poljčanah in
Osebne vesti
=- Umeščena sla bila včeraj, dne 16. oktobra Matej Sušni k ua župnijo Rovte nad Logatcem in Anton Plešic na župnijo Primskovo pri Litiji-
Novi grobovi
Kamnik. V ponedeljek dne 13. oktobra t. 1. je umrla v ženski bolnišnici v Petrovi ulici v Zagrebu mlada Kamničanka, ga. V o 1 e k Frančiška, soproga bančnega uradniku. V sredo so jo pripeljali domov v Kamnik, kjer je bi' prav isti dan pogreb na Žale. Gospej materi in sorodstvu iskreno soža-lje, pokojni pa večni inir!
N. p. v m.!
Mala kroniha
it Oblastni odbor Jadranske Straže v Ljubljani javlja, da se bo vršil njegov redni letni občni zbor dne 8. novembra t. 1. ob 20 v prostorih restavracije >.Zvezda« v Ljubljani z običajnim dnevnim redom in vabi vse člane in prijatelje, naj se občnega zbora polnoštevilno udsleže.
0 orjaškem spomeniku v Stari Loki smo še prejeli: Model za vojakov kip je modeliral kipar g. Božo Pengov, brat g. areh. Ivana Pengov«, Spomenik, ki je skoro 2 m visoka figura, je v kamenu.
bral. Ni !x»gu'ta. pa tlela, da se vsi- kadi. Pa tudi staru še ni. — Kaj bodo ljudje rekli, me seveda ne zaniina. I judje marajo tako povsod polog imeti svoj jezik.
Nato je nalival in mi |xi>iiuial mesa. Tudi bratu jc vel sestri. »Kaj boš žulosten. Oba je ne moreva poročiti.«
In potem srno poskušati Se rizling m končno celo peli. Moj llog. človeka je skoro sram. če se tako |x>zneje spomni, da si ob priliki tu in tu sedel in pel v lep nedeljski |>o poldan. Ampak, če je jasen in se ljudje ženijo.
Na poroko Ikmii seveda Sel in drug boni.
• * *
Pravzaprav so čudna lnižja pota: prav pa jc le vse. kar se zgodi. To mi je letos priznal stari Šimon, ko sem ga obiskal. Zdaj pes.tu.je —bratov ega otroka in mu prepeva. Lasje so mu od luni znatno osiveli in brki so se mu povesili.
»No kako jc, Simon?«
»Dobro, vse dobro. Samo pri modi nisem tako. V liogali sem slab. Ne morem hoditi. Tako doma sem lahko pri otroku. Saj je prijetno pri tem kričaču.c
»Potem vam pa le ni žal. da se niste izročili,« senvu smejem.
»Ni ml žal. Bog je že vedel, zaka j jc tako storil. Mislim si zdaj: brat je mlajši in lažje dela. In ona je tudi dobre z umno. Postreže mi lepo Zdaj sem se umaknil v malo sobo. Zame je dovolj prostora. Oni so pa trije. — Poglej ga, tega malega razbojnika! Kaj se ti ne zdi. da je men.i jx*Ioben?<
-Seveda je.« Saj so otroci vedno starejšim podobni
»Zdaj je Tepo pri nap. S tem malim imam obilo jx*=la. Saj pa otrok ni nič kriv. — Pojdi, boš videl, kako pijačo sem napravil letos Dvojo hru&kovnieo imam In troje vrste jabolčnico. — Ti tiu<W pojdi, rnzJvijnjk kričavi!« je prijel otrok« in ga poljubil. Ko bi razumel te ljudi!
lil'"11"11 i! i......i	№	ji i
!S	»li 1	IrJL
Ali je gospod Tavčar še vedno prehlajen? —
Ja, zanemarjal se je, in tako se je kašelj še poslabšal. Pa sedaj jemlje Kresival in tako bo v par dneh zopet na raspolago.
KRESI VAL vedno si priprav če kašljaš al pa si hripav
Ljubljana
i
: Liocitn pi
se precej inočrTo pobil po obrazu učenec 2. razreda Henrik Stefanič iz Penoja. Gugala sta se s tovarišem z desko na visokem vozu in Henrik je odletel z voza. Tisti daii je bila jiovodenj in jc čez cesto v Loče tekla voda, zato je deček dobil zdravniško pomoč šele naslednji dan. Roka je že močno otekla. Prepeljali so ga v bolnišnico.
it Velike povodnji na Hrvatskem. 0 priliki zadnjega deževja in naraščanja rek so zlasti trpeli kraji med Zagrebom in Siskoni. Sava in Kolpa sta se razliki skupno z reko Odro čez polja od Siska do Velike Gorice. Pod vodo je bilo v sredo 25.000 hektarov zemlje. Vzdolž Save so bili ob strugi postavljeni inženirji, ki jih je poslala država v pomoč kmetskim vasem, ki so bile v nevarnosti pred po-vodnjiinl. Sava je prt Sisku narastla na 7.22 metrov nad normalo, Kolpa celo na 8.20 metrov nad normalo.
it Natečaj. Voj. akademija v Belgradu potrebuje 1 stalnega voj. profesorja za francoski jezik. Za razpisano mesto se lahko potegujejo gimnazijski, realčni in vseučiliški profesorji ne glede na to, all so v državni službi ali v pokoju Kandidati morajo biti naši državljani in so morali dovršiti fakulteto v tu- ali inozemstvu. Prošnje se morajo poslati »Upravi voj. akademije« do 20. oktobra t. 1. — Dalje potrebuje »Poinorska-zrakoplovna podčastniška šola v Divuljah dva učitelja za geometrijo, opisno geometrijo, tehniško risanje, lepopis in kemijo v obsegu gradiva za štiri razrede srednje šole. Kandidati morajo biti naši državljani, ne smejo biti starejši od 35 let in so morali odslužiti kadrski rok v vojski. Prošnje je poslali '»Poveljstvu poinorsko-zrako|)lovne podčastniške šole- v Divljah (pošta Trogir, Dalmacija) najkasneje do 15. novembra 1.1. Ostali pogoji za vsa tri mesta so razvidni iz službenega Vojnega lista št. 41 od letos, ki je na razpolago pri jioveljstvih pristojnih vojnih okrožij in na vseh orožniskih postajah.
-Ar V Službenih novinah št. 230 od 15. okt. t. I. je objavljen »Zakon o konvenciji o raznih \ ora-šanjih civilno-pravnega postopanja«, sklenjeni v Belgradu 11. novembra i920 med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko.
it Izšla je dr. Potočnikova knjiga »DOBRI PASTIR-:, drugi zvezek. Založila PRODAJALNA K. T. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 2.
it Novi vozni red, veljaven od 5. okt, 1930, obsega tudi zimrki vozni red avtolusni'i prog. Cena 2 Din (po pošti 2.50 Din, denar poslati naprej). Trgovci popust. Naročila sprejema Tiskarna sv, Cirila v Mariboru,
it Zgradarina po novem davčnem zakonu z dne 8. novembra 1928, Ur. 1. št. 75-26, in oravs-niku z dne 28. dec. 1928, Ur. 1. št. 402-121, z upoštevanjem zakona o spremembah z dne tS. 5. 1930 in pravilnika z dne 28. 5. 1930, SI. 1. St. 35 in 36-20. Pojasnila, ključi za izločitev mestnih davščin, za |iroračun osnovnega, dopolnilnega davka, zamudnih obresti in razni vzorci. Dodani so še ključi za preračun dopolnilnega davka k pridob-nint z vsemi, medsebojnimi, Istotako za zemijarino. Uredil in sestavil Lovro Novak, davčni kontrolor in referent za zgradarino pri davčni upravi za mesto Ljubljana. Cena knjižici Din 25. Knjižica bo dobro služila vsem hišnim posestnikom, ki morajo la mesec vlagati svoje prijave dohodkov od zgradb za leto 1930. Knjižico toplo priporočamo, založila jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Tiskovina za prijavo dohodkov od zgradb (zgrada-rina) stane pola 1 Din.
DIX AVEr l L O N
Carigrad
Iz razgovora s predavateljem dr. Natlnčenom.
Ljubljana, 16 oktobra.
Jutri, v petek zvečer predava dr. Marko Natlačen v seriji predavanj Prosvetne zveze o Carigradu. Naprosili smo g. predavatelja, naj nam, na vso moč radovednim časnikar jem, da šc pred predavanjem kako izjavo. Dr. Natlačen nam je ustregel iu liaiu v razgovoru dal lc-to pojasnilo:
»Letos v aprilu sem napravil v družbi ministra dr. Korošca in tajniku ministrstva zunanjih de! dr. Ivana Perneta daljše potovanje po vzhodnem delu Balkana. Obiskali smo Sofijo, mudili smo se pet dni v Carigradu in nadaljevali pot do Soluna. Zlasti bivanje v Carigradu je napravilo name mogočen utis. Carigrad sicer danes v političnem oziru nima več oiiega pomena, kakor ga je imel pred svetovno vojno, ko je bil še glavno mesto iu središče velikega turškega cesarstva. Toda njegova lega med dvema morjema iu med dvema svetovoma — med Azijo in Evropo, Bospor in Zlati rog ter čudoviti spomeniki veliko prošJosti turškega in bizantinskega cesarstva napravljajo na tujcu tako mogočne vtise, kakor malo katero mesto mi svetu, r>n čeprav se je Carigrad vsled dulekosežnih reform, ki jih ie doživet pod sedanjim predsednikom republike Kemul paSo, v mnogih ozirili prilagodil načinu zupadnoev-ropskega življenju. 01>čio*tvu, ki sc udeleži danes mojega predavanja, bom skušal prikazati najznačilnejše znamenitosti Carigrada, Bospora in Okolice ter v nekaj potezah naslikati nekdanje in sedanje življenje tega prezanimivega mesta.«
Kai bo danes 7
Verandnn dvorana hotela Union: Prosvetni večer s predavanjem g. dr. .Vlni-ka Natlačena: o Carigradu. Začetek ob 8.
Drama: Zaprto.
Opera: Zaprto.
Nočnn služba lekarn: Mr. Bahovec. Kongresni trg; Mr. Ustur, Sv. Petra cesta 78 m Mr. Hočevar, šiškn VII.
0 V Carigrad popelje danes zvečer predavatelj g. dr. M. Natlačen obiskovalce prosvetnih večerov. Kot uvod k |>redavanju prinaša radio Carigrad »Inyni«, turško koračnico, in »Diumluin djibi Hidjas«, turško skladbo. Ne samo prijatelji polo-vanja, tudi oni, ki žele slišati turško glasbo, bodo na nocojšnjem prosv. večeru prišli na svoj račun. Začetek ob 8, konec ob 9. Vslopnina: rezervirani sedeži 5 Din. navadni 3 Din. dijaške vstopnice 1 Din.	K
G Maša zadušnica za blagopokojnim rojakom Vladimirom Gorlanom se bo vršila v nedeljo, dne 19. oktobra ob XII pri oltarju Svetogorske Marije v novi šišenski cerkvi.
O Ljudski oder v Ljubljani opozarja vse, ki sodelujejo pri ujirizoritvi »Julija Cezarja« na generalno vajo, ki se vrši danes in jutri ob pol 8 zvečer. Obvezno za vse! — Tajnik.
© Dendrološki ogled v tivolskem parku to soboto odpade. Čas prihodnjega sestanka bo spet naznanjen v dnevnikih. — Inž. C. Jeglič.
© Izjava. Z ozirom na reklamno notico »Pet prleških narodnih pesmi« (koncert ge. Novak-Cepič) izjavljam, da ne dovoljujem njih izvajanja pod nobenim drugim naslovom kakor: »Narodne po zapisih Stanka Vraza.« Tudi ne izide v prvem zvezku pet, temveč sedem pesmi. — Niko Štritof.
© Spored koncerta, katerega nriredi v ponedeljek, dne 20. okt. gospa Marija Novak-Cepičeva s spremljevanietn g. Marijana Lipovška. Koncert se vrši v Filharmonični dvorani. I. Milojcvič: Ja-pan; Manojlovič: Moja draga; Lajovic: Mesec v izbi, Spleen; Škerjnnc: Beli oblaki, jesenska pesem; Osterc: Solnce v zavesah, Obhajam se s tišino, Oh, kako sem bolan. 2. del. Gotovac: Jur tri noči, Zvira voda iz kamena; Cirgoševič: Slavonski kolo;
Konjovič: Sonce bi sialo (bosanska), OI, amam, amam (iužnosrbska). Narodne po zapisih Stanka Vraza: Priša je cesarski pot, Hodi da Anjčika, Pa kaj to mora biti, Miška bi rada Jurka dobila. —
Vstopnice po običajnih koncertnih cenah so v predprodaji v Matični knjigarni. — Pevski zbor Glasb. Matice: Danes v petek ob 18И važna vaja mešanega zbora.
0 Usmilite se električne ure pred kolodvorom! Že na zadnji seji občinskega sveta stolnega inesta Ljubljane je nekdo pri obravnavi zavarovanja električnih ur opozoril, naj tudi vedno gredo. Že tedaj je stala električna ura pre.1 kolodvorom in prav tako počiva še danes. Vsak tujec, ki pride v mesto, si pa lahko misli: »Ti imajo pa ure zato, da ne gredo!« Če vpoštevamo, da je ljubljanska občina izredno veliko investirala v te sicer moderne električne ure, bi bilo nu mestu, da ure to investicijo vsaj malo odslužijo. z '»n sicer še ni tako hudo, obujien pa je gotovo položaj ponoči, ko gredo ponočnjaki s strahom pred boljšo polo-
vico domov in štejejo minute; ko gredo mimo kolodvorske električne, pa vidijo, da kaže pod ore-lepljenimi papirji dvanajsto. — Tudi ostalim i'lek tričnim uram naj posvete, gospodje 'nekoliko več pozornosti. Tako brli n. pr. ura na frančiškanskem mosiu kot kaka nočna svetiljka. Naib.-Že je že polovico žarnic v njej pregorelo. Človek bi sklepal to zlasti iz senc, ki so na razsvetljeni plošči. Če bi jaz tako pazil na svoje stvari v svoii hiši, bi mi vsakdo lahko očital, dn sem .iovršen. Tega očitka pa bi me bilo sram. Zato želim, da bi tudi take javne zadeve bile drugačne, чај so kos javnega gospodarstva ter mečejo svojo senco na vse. — Ljubljančan.
© Kje so novi vozovi za odvažanje smeti? V predmestjih in na periferiji jih še zdaj ni, marveč se uporabljajo šc vedno s' piankami obita — -korita«! Zadnjih par let je pri naši občinski upravi sploh opažali neko posebno zapostavljanje predmestij, pa protežiranje sredine mesta! Ampak: Če je denar za eno. mora biti tudi za drugol
© Beračenje v Ljubljani nekdaj in sedaj. Prejeli smo: Pred desetimi ali petnajstimi leti ie bil za nas slare Ljubljančane čisto nenavadna prikazen berač, ki se je pojavil v kaki hiši med tednom razen na petek. Ob jietkili pa je bilo dovoljeno le mestnim ubožcem prosjačiti jx> hišah, ne pa tudi zunanjim beračem. Če je |xilicija takega »tihotapca« zalotila »in flagranti«, je šel na -prično« ali pa po »šubu« domu. Danes pa vlada v Ljubljani tudi ob dnevih med tednom prava bsraška anarhija in če bo šlo lako naprej, bodo morali hišni gospodarji in stranke zvonce pri predsobah mašiti ali pa demontirati, da bo mir. Zato naj magistrat že enkrat tipelje tisto svoje radikalno sredstvo zoper ta be-raški naval. Sicer pa sodimo, da v praksi tudi tiste svarilne tablice ne bodo kaj prida zalegle, ker jih prefrigan berač ne bo bral, ljudi bo pa le nadlegoval. V predmestjih in na periferiji treba v prvi vrsti več policijskih organov, to bo izdalo. — Meščan.
© Tri kolesa ukradena. Čeprav gre že bolj na zimo, se je delovanje tatov koles neverjetno razširilo in kradejo koksa bolj kakor kdaj prej. Uradniki! Juliju Kratoiilu je izpred pisarne v Tavčarjevi ulici št. 3 ukradel nekdo kolo, vredno 1800 Din. Tatvine je sumljiv neznan 14 letni deček, ki je že pred dnevi najbrže ukradel eno kolo. — Kleparskemu vajencu Valentinu Avblju je neznan tat zmaknil z dvorišča na Aljaževi cesti št. 7 kolo, vredno 1000 Din. — Vrtnar Leopold Nedok pa ie prijavil, da mu jc nekdo izmaknil iz veže hiše v Linhartovi ulici M kolo, vredno 200 Din in znamke »Bianchi«.
© Ime je pravo, oseba ne! Včeraj smo poročali, da je g. Škafar, lastnik mizarske tvrdke na Rimski cesti, povozil na Tržaški cesti g. Jekla. Temu g. Skpfarju smo napravili krivico, ker je g. Jekla povozil neki drug Skalar. Naj nam g. Skalar z Rimske ceste oprosti lo pomoto. Tudi časnikarji smo ljudje in zato zmotljivi.
iVovo mesto
V dolini gradov. V soboto 18. t. m. |inične v ljubljanskem radiju g. Viktor Pirna.t, učitelj na tukajšnji osnovni šoli / nadaljevanjem obširnega ciklusa ->V dolini gradov«, o katerem jc že spomladi imel v radiju več predavanj. Predavatelj opisuje jjrelestno novomeško okolico od bajnih Gorjancev do kočevskega Roga iu ponosnega Hmeljnika. ruzkuzujc številne gradove in idilične naselbine in vodi poslušalca v skrite in le malokomu znane lepote, dolenjskega svetu pod takozvuno -Kuko goro« (Gorjanci). Nad vse zanimivo bo takoj prvo predavanje: »Kartuaije-Pleterje« živa grobnica belih samotarjev, ki jc edini samostan te vrste v celi državi. Predavanje se bo vršilo vsako soboto od 18 do 18.30. Ljubitelji narave iu lepih stvari — pozor!
Sbičn.j tifusa se je pojavil v mestu. Zdravstvene oblasti so odredile vse potrebno, da se bolezen takoj v kali zaduši;
Razdelitev agrarne zemlje. Dne 2t. t. m. bo komisija v pisarni šmihel-stopiške ohrVe v Knndi.ji v svrho razdelitve agrarne zemljo Pavla in jos. Lungerju. Interesenti pridite!
Velike povodnji so vsled zadnjega dežev« ja nastopile po Dolenjski. Krka je narasla zelo nad normalo in sc razlila po obeh bregovih ter povsod povzročila več ali manj skoile. Najbolj prizadeta je bila vsekakor pokrajina med Cučjo mlako, Dobruvo, Otokom, Dramo, tja do Hrvaškega hroda v obsegu približno 2 km. Voda je poplavila |x>ljc in (ravnike ter cesto, ki pcl.jo iz. čučje mlake proti Hrvaškemu brodil, skoro nad en ineter visoko, tako, da je bil oviran pio-met z avtobusom g. Kosa. ki vozi progo Nov o-mesto—Krško. Veliki avtobus jc celo obtičal v vodi sredi ccstc in se je z velikim naporom posrečilo, da so ga spravili zopet nazaj, n potniki so sc morali n repe I jati z navadilo konjsko vprego preko vode.
M ar P bor
, □ Drevi v gledališču krstna predstava dr. Dornikove »Jute«. Vsi!
□	Otvoritev Rostilničarskeca gospodinjskega tečaja. Včeraj ob 9 dopoldne sc je v »Vesni izvršila svečana otvorilev dvomesečnega gostilničarskega gospodinjskega tečaja, ki je prvi te vrste v nasi državi. Otvoritvi so poleg gojenk in njih slaršev prisostvovali zastopniki pošamezr nih oblastev in korporacij; med drugim bo bili navzoči direktor raagistratnih uradov J. Koechler za mestno občino, obrtno zadružni nadzornik Založnik za kr. bansko upravo, Oset za Zbornico TOI ler zavod za pospeševanje obrti, predsednik Zveze gostilničarskih zadrug F. Zemljit in tajnik Petrin, občinski svetnik tienekovif ter gg. Emeriič in .ierec. Uvodoma je pozdravila s toplim pozdravnim govorom vse navzoče zavodova ravnateljica Ra-počeva, na kar je spregovoril predsednik Zveze gostilničarskih zadrug hotelir Franc Zemljit, ki spodbuja navzoče gojenke k resnemu in marljivemu delu in ki otvarja tečaj. Ob zaključku svojega otvoritvenega govora pozove vse navzoče, da počastijo spomin Nj. Vel. kralja s trikratnim »Živijo!«. Zastopnik kr. banske uprave Založnik naglasa pomen tečaja za prospeh tujskega prometa ler čestita Zvezi gostilniških zadrug k hvalevredni inicijativi; hotelir Osel pa spregovori zaključno pozdravno besedo v imenu Zbornice TOI in zavoda za pospeševanje obrti, izrekajoč iskreno željo, da bi sadovi tečaju bili čim lepši. S leni se je slovesnost svečane otvoritve zaključila. Kedni dvomesečni pouk prične z današnjim dnem.
□	Smrtna kosa. V Smelanovi 48 je umrla gospa Cecilija Menhardt, vdova po čevljarskem mojstru, stara 54 let. Pogreb danes ob 15 iz mestne mrtvašnice nu Pobrežju. — V Pobrežju, Cankarjeva 15, pa je izdihnil v starosti 56 let uslužbenec drž. žel. Tomaž Puconja. Pogreb bo danes ob IG iz _hiše žalosti na magdalensko pokopališče.
□	Danes in nič več. »Vesoljni potope predvaja Prosvetna zveza v unionskem kinu danes po-slednjikrat. še je prilika za lisle, ki si tega gran-dijoznega filma niso ogledali.
U Vseslovenskega zdravniškega kongresa v Splitu se je udeležil izmed mariborskih zdravnikov docent dr. Matico. Včeraj se je vrnil z znanstvene ekskurzije in zopet redno ordinira.
□	Kuj pripravlja mariborsko gledališče. V drami se pripravljajo Andrejevi »Dnevi našega življenja v J. Kovičevi režiji; v opereti Audra-nova Lutka •, v operi pa Smetanova Prodana nevesta .
□	25.0(10 dinarjev ne mara sprejeti. Včeraj se je pri tukajšnjem okrožnem sodišču vršila zanimiva razprava proti 351etnemu Vekoslavu P. iz Maribora. Obtožnica navaja, da je osumljenec v svoji vlegi z dne 7. decembra 1029 razžalil tukajšnje okrajno sodišče s trditvijo, da sc mu je s strani sodišča vedno zgodila krivica ■, da ~>je bil naravnost postavljen na nivo brezpravnega in da so -.gospodje od mariborskega sodišča« prihajali . kel gostje v hišo njegovega pokojnega očeta. Nadalje piše v navedeni vlogi, da ne mara sprejeti 25.000 Din, ki so mu pripadali iz naslova neke preprodajne pogodbe in ki so bili pri tukajšnjem sodišču založeni. Obtoženec priznava, da je pisal navedeno vlogo; zanika pa, da bi bil pri tem imel namen koga žaliti. Obsojen je bil na 200 Din globe oziroma v slučaju neiztirljivosti na 2 meseca zapora.
□	Boben poje. l)ne 3. decembra 1. 1. ob 10 bo pri tukajšnjem okrajnem sodišču na oddelku IX-, i" sicer v sobi št. 11 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga katastr. občine Pivola, vi. šl. 119. Cenilna vrednost 5444.50 Din; najmanjši ponudek 3639.00 Din.
□	Inozemska tvrdka sodeluje pri Pohorski vzpenjafi. Tajništvo Pohorske vzpenjače nam tspcrviu, da se je posrečilo zainteresirali neko inozemsko Ivrdko pri gradnji pohorske vzpenjače, da je akcija s tem dozorela in da so vesli glede likvidacije in razpusta pohorske vzpenjače povsem ne-osnovane ter neresnične.
□	S hlodi, 1—2 m dolgimi, »o se spravili trije možanci nad 481etnega posestnika Franca Jakopiča ler inu prizadejali ležke poškodbe na glavi, desnem očesu, ramah in hrbtu. Napad so izvršili v gozdu ob cesli Sv. Jernej—Loče, in sicer, ko je vezi) drva v Loče na postajo. Jakopič je enega od napadalcev spoznal. Za zadevo se zanima orožui-Stvo. Jakopičevo slanjo je zelo resno.
□	Vse pride na dan. Mariborska policija Jc aretirala 201etnega brezposelnega čevljarskega pomočnika Jožefa C!., nujno osumljenega vloma v stanovanje Katarine Vertnikove v PraproUnkovi 182 v Krčevini, o čemer smo že svoj čas poročali. Je priznal, da je izvršil talvino skupaj z 28leinim brezposelnim ključavničarskim pomočnikom Borisom P. in da sta potem oba šla iskat dela v Bosno, odkoder pa sta se vrnila v Maribor. Pri zasliševanju pa je Boris P. razodel policiji, ki ga je osumila vloinne tatvine pri krovnem mojstru Benku, da ie pri omenjenem vlomu prizadet brezposelni lončarski pomočnik Ivan F., o katerem hranijo na policiji za par kg težkih aktov. Ivan F. pa vali krivdo na nekega drugega, ki ga policija sedaj išče Ivan F. je razen lega osumljen vloma pri trgovcu Vrhuncu iz 1. 1924, lu jc ostal doslej nepojasnjen, in pa nedavnega vloma v tuk. posredovalnico dela. »Notri tlačenje« bržčas še m zaključeno in so pričakuje še znaten porast gostov pn Grafu.
□	Instrukcije iz predmetov nižjih razredov klasične gimnazije bi sprejel reven višješolec. Naslov v upravi na Koroški cesti 1.
□	Ljubitelji planin se bodo prilnoštevilno udeležili predavanja »Korošica — smučarski paradiž v Savinjskih alpalK, ki ga priredi zimskosporl-ni odsek SPD v dvorani Zadružne gospodarske banke v ponedeljek 3. novembra. Pričelek ob 20.
□	Vsega priporočila vreden akademik bi si v težkem gmotnem položaju rad pomagal z it. strukc i jam i iz realno-gininazijskili predmetov. Prijave se sprejemajo v uredništvu.
□	Motociklistična nesreču. Včeraj popoldne jo 361elni Franc Neunhandl iz Gradca padel na državni cesli z motornega kolesa ler pri padcu zadobil poškodbe na licu, na obeh nogah m rokah ter na spodnji čeljusti.
□	Na Trgu svobode bo v nedeljo ob 11 tombola »Naših kril«. Do izžrebanja pridejo karle, ki so se izdale ob priliki zadnjega letalskega mitinga. Karle se dobijo v predprodaji v Svetelovi trafiki in Rogličevi trgovini. Od jutri popoldne naprej sc bodo prodajale tudi po glavnih ulicah.
Trzin
V nedeljo 12. okt. nas je počastil tenor kraljeve opere v Ljubljani g. Leopold Kovač, k; je pri sv. maši ob 10 prekrasno zapel tri Marijine pesmi. Na orgijah ga ie mojstrsko spremljal naš domačin g. učitelj S i c h c r 1 Alomj. Tudi domači pevski zbor je b!l na višku. G. Kovaču .zrekamo iskreno zahvalo za njegovo požrtvovalnost, pevcem pa želimo šc nadalje lakih uspehov, kakršen ie bil nedeljski pod vodstvom g. Sicherla. - 1 rzmci.
Zopet pravi lepa Janja: „Brez ALBUSA ni pranja!"
Levo-desno
kamorkoli se ozrete, pa boste iuli od vsake dobre gospodinje, da nI zanesljivejšega in izdatnejšega sredstva za pranje kot
B II
TERPENTINOVO Ml H
Celje
& V nedeljo 19. t. m. posetite celodnevno prireditev ob priliki bi g lova palače L udske posojilnice v Celju. Sp ed: S'užba božja, blagoslov, prosvetni tabor, glasb, na maline a in slavnostna gledališka predstava. Vs.opnice za gledališko predstavo se dobijo v predprcda(i v Slomškovi tiskovni zad ugi.
& Žalni <.'an inv. lidske zveze. Krajevni odbor Združenja vo'nih invalidov v Celju bo priredil obića'ni vsakoletni žalni dan v ponedel/ck, dne 20. oktobra. V ta namen se bo darovala navedenega dne ob 8 zjutraj v celjski župni cerkvi sv. maša. Žalni dan naj bi bil hvu'ežni spomin na padle in umrle borce, na redne in častne člane ter vse dobrotnkc in ustanovnike invalidske organizacije. Vabimo vse člane združenja ter tudi ostalo občinstvo, da prisostvuje spominski službi božji. Uradi so povabljeni še s poebnim dopisom.
•0" V celjskem mestnem gledalifču bo letos nastopal ansambl celjskih diletantov pod firmo Dramatičnega diuštva. V torek 21. t. m. zvečer nameravaio pričeti s predstavami in bodo kot prvo vprizorili Tolsto evo diamo »Živi mrtvec«.
■<3 Iz celjske bolrišnice. Semkaj so pripeljali 35letnega Franca Orcšnika, delavca od Sv. Primoža pri Ljubnem, Sekal je drva, pri čemer je po neprevidnosti zasekal tudi v svo o levo nogo. Poškodba je prece' htida. — Včeraj, 16. t. m. je izdihnil tukaj 71 letni Matija Mimik, prevžilkar iz Tinovelj pri Celju. N. p. v m.I
Si Neznanekam je izginila. Pri odvetniški družini dr. Kerschbaumerja je bila za domača dela zaposlena komaj Hleina Jožefa Zupr.nek. Brez vsakega povoda je dne 11. t. m. okoli 10 dopoldne zapustila Ke: schbaumerjeve. S seboj ni vzela niti svojih stvari. Gospodma je takoj pričela pri njenih sorodnikih in znancih spraševati po Joželi, vendar vse zaman. Prijavila je slučaj policiji, ki jo tudi doslej zaman išče. Dekle je majhne postave, okroglega bledega obraza, nosi dolge lase kostanjeve barve in navadno na glavi nima nika-kega pokrivala. Ob'ečena e v temno:deče krilo, njen jopič je iz modrega blaga, nogavice ima rjave, čevlje pa črne nizke na zadrgo. Kam bi bilo dekle izginilo, je skoroda neumljivo. Ni izključeno, da se ji je zgodilo kaj hudega.
& Kdo je izgubil denarnico? Dne 14. t. m. j ob pol 3 popoldne je nekdo našel na Glavnem trgu malo denarnico iz rjavega usnja. V denarnici se nahaja 15.50 Din gotovine, zlat poročni prstan, i mala srebrna ovratna verižica, nekaj znamk in mali ključek. Kdor jo je izgubil, naj jo prevzame pri predstojništvu mertne po'icije.
0r Nov odvetnik. V imenik odvetniške zbornice za Sloveni'o ie bil vpisan g. dr. Rajnhold Kerschbaumer. Novi odvetnik posluje v pisa-ni dr, Antona Novačana na Glavnem trgu v Celju.
13 Ali jc to res nemogoče odpraviti? Pride tujec v Celje. Glava mu je polna visokih predstav o veličini cel skih grofov in Celje ga mika že s tega vidika. Na spomine slavne prošlosti bo naletel, Ko, pride v Cel e, ga zadivi že sama lega mesta. Občuduje preprosto domačnost, pa vendar lepoto in jakost arhitekture mesta. Ko je videl grofijo, pa magistrat in razvaline gradu, morda šc muzej, ga vede celjski cicerone k loban am celjskih grofov v Maiiiino cerkev. Tujec bo seveda vprašal po grobnici in cicerone mu bo povedal, da je pod cerkvijo nek e in da je dostop do n'e nemogoč. In stopi tujec na ulico, pa si s še večjim zanimanjem ogledu stavbino okclje, k:er se nahaja grobnica celjskih mogotcev, In sedaj? Oko mu obstrmi — na »paiači* starega okrožnege sodišča. Kakšna hiša je to. čigava ie, komu služi, lako se vsiplje iz tujčevih ust. Odkritosrčen Celjan zardi in mu mora priznati, da je hiša last ju-stičnega erarja. Tujec gleda in gleda in ne more verjeti. Drugod b! tako kvalitetno starinsko zgradbo čuvali, nič koliko popravliali in jo radovednim tujcem s ponosom kazali. Pri nas pa stavba razpada, in kdor jo pozna, se ji iz previdnosti ogne, ker nI nemogoče, da ti zleti na glavo kos opeke ali malte. Pa bi moral turec pogledati še v notranjost, mogoče Iia na stari križni hodnik. Ne bi tam zdržal. Smrad, ki 'je tam. je svojevrsten in dušeč. Oprosti, gospod tu'ec. Mesta ta stavba nič ne briga. V s-tavbi stanujejo ljud'e in najemnine vržejo morda toliko, da bi se popravilo najnujnejše.
Borovnica
Popravila cerkvc in zvonika. Temeljita popravila' cerkve, oziroma zvonliku, bodo še ta teden končana. Zvonik, ki so mu prvotno hoteli prenoviti samo vrhn ji del. je pri odkrivan iu IKikazal potrebo po popravilu v celotnem obsegu. Zato se je delo tudi tako zavleklo. Vrhu tega pa je bilo delo zelo ovirano tudi po neprestanem deževju, ki ga je bilo zadnje čase več. kot preveč. Sedaj na je zvonik že črnosivo liobarvan in gotov. Tudi cerkev so zunaj preboli!! in prebarvali. Žloibovjc so M napravili vse novo. Popravili so tudi vse bližnje ziidovje. ki je bilo že zelo razpadlo. Zanimivo jc, koliko materijala je bilo porabijenep-a. Namreč N00 Ј9.1Л ijtnzoj cui ot peu ui ,mr.\.i.K)|d Aouiu.iSoir) lesu. Tudi žuoniftče je bilo že dosrotovlieno. Tu sc v spodnjih prostorih vrši gospodinjski tečaj.
Našo postajo in vsa ostala železniška poslopju so pred nedavnim časom zunaj prenovili in popravili. Najbolj iki jc bil popravila potreben tlak okoli postajnega poslopju samega. ki so go sedaj, končno vendar enkrat, spravili v rod iu dostojno obliko.
Vojaška oblast je dala tudi v naši občini razglasiti, da Je pripravljena nakupiti vsako količino sena in noklodnecn ?,M». Pn v naši občini nnjbrže ne bo velikih kupčij, ker pridelek sena koma i zn lastno potrebo zadostuje, ovsa pa je zaradi vremenskih neprilik bore malo.
Ptuj
filashenii Matica v Ptuju priredi v soboto dne 25. oktobra ob 8 zvečer v svojih društvenih prostorih koncert znanega kvarteta Glasbene Matice iz Ljubljane. Ljubitelji lepe narodne pesmi, udeležite se tega vokalnega koncerta! Vstopnice so v predprodaji v glavni tobačni zalogi.
Pričetek sezone v pronvetiiem društvu. Ptujsko prosvetno društvo prične v nedeljo novo leto svojegu kulturnega dela: pred javnost stopi s poučnim predavanjem. Ker bo to ravno mlsijonom posvečena nedelja, si je društvo izbralo prav primerno lemo o verskih razmerah v Rusiji, ki so živa rana na slovanskem telesu. Predavatelj g. ргоГ. J. Šedivy iz Maribora nam bo nuzorno jirikazal Rusijo s pomočjo skioptičnili slik. Program je radi pestrosti izpopolnjen z raznimi primernimi deklamnciju-nii in pesmimi. Vsa Evropa danes s strahom in velikim zanimanjem obrača oči v Rusijo, kjer hočejo odraslim in zlasti mladini iztrgati iz src vsako sled krščanske vere in jo nadomestiti s puhlimi ln pogu-bonosnimi frazami o družabnem redu. Spomnimo se tudi mi — vsaj ta dan — svojih nesrečnih slovanskih bratov! Pričetek ob treh popoldne v mestnem (»ledališču.
Pošiljanjo divjačine v Maribor. Vsaka divjačina ali nje koža, ki je prinesena ali uvožena v Maribor z namenom prodaje ali podaritve, mora biti opremljena s posebnim potrdilom V njem mora biti poleg drugega označeno ime lastnika oz. zakupnika lovišča. To potrdilo mora biti dal.ie vidi-rano od občine, kjer je bila žival ustreljena; v Mariboru pa jo je treba takoj prijaviti pri mestnem tržnem nadzorstvu,
Izgubljena zapestnica. V torek popoldne je neka knjigovodkinja izgubila 14 karatno zlato zapestnico in sicer od Župančiča do Evrope. Vredna je okoli 400 Din.
Bučka
Sijajno uspelo veliko cerkveno in drugo slavje: 12. t. m. na Bučki. Tu smo preteklo nedeljo zelo slovesno praznovali.>Kozmijatiovo proščenje« ob najlepšem, solnčno jasnem jesenskem vremeuu. Požrtvovalni župljani so za »žegiunje« dali naravnost okusno očistili in ozaljšati lamo svetišče, prostorno preurediti cerkveni pevski kor, podaljšati pokopališče in ga lično ogradili, posiavili' so tudi sicer skromno toda dično prosvetno dvorano ter nov »Gasilni dom« z brizgalno... Vabilu ua slavje se je odzvala nepregledna množica vernikov iz bližnje in daljne okolice. Gledali smo naše zavedne dolenjske očete —- gospodarje, odlično bo^oljubne matere — gospodinje — v velikem številu. Radostnih src je stopala nadebudna mladina v liram božji, saj polovica udeležencev pa je morala ostati na prostem, ker je biLi cerkev kmalu do zadnjega kotička tesno napolnjena. Najsv. daritev in vsa sv. opravila je izvršil kanonik dr. Klinar iz Ljubljane ob asistenci leskovškega dekana g. dr. Kurenta in še osinero drugih duhovnikov. V globoko zasnovanem cerkvenem govoru je visoki pridigar z njemu lastnini zanosom bodril ljudstvo k živi veri, k ljubezni do bližnjega, k dobrodelnosti. Pelje v cerkvi, na grobišču iu pri blagoslovilih sploh je vzorno izvajal domači cerkveni zbor, sodelovala pa je tudi krška godba. Po končanih blagoslovili pri cerkvi se jc razvil ob sviranju koračnic sprevod skozi vas, kakršnega še ni nikdar videla naša fara in sploh naša pokrajina, k prijazni stavbi ^Gasilnega doma«. Tam se je po izvršeni blagoslovitvi v imenu ognjegascev zahvalil mil. g. funkcijonarju in vsej čč. duhovščini šolski upravitelj g. Ivan Res-inan in povabil občinstvo k »vinski trgatvi«. Le-ta je v popoldanskih urah potekla v najlepšem ljudskem razpoloženju in bila zaključena ob zvonenju večernega »Ave« brez najmanjših nerednosti. .
Stavbni odbor pod vodstvom domačega župnika čuti prijetno dolžnost izreči javno najtoplejšo zahvalo gospodu arhidiakonu dr. Tomažu Klinarju in vsem gg. duhovnikom za tako slovesno podeljevanje blagoslovil in sploh sv. obredov, g. Žabkarju, kapelniku godbe, za povzdigujoče sodelovanje, kakor končno še zlasti novomeškim gg. mojstrom: Mart. Hočevarju, Lampretu, Valanliču in Agnitschu, ki so blagovolili prevzeti nelahka dela popravil in jih v splošno zadovoljstvo tudi solidno izvršili.
Kočevje
Smrtna kosa. V ponedeljek ob 1. ponoči je umrla v 71. letu starosti gospa Josefina Petsche, soproga znanega trgovca v Kočevju. Pogreb je bil v torek ob 4 popoldne. Sprevoda se je udeležilo mnogo ljudi iz mesta in okolice, med njimi skoraj vsi odlični meščani.
Osebna vest. Pred nekaj dnevi je odšel na novo službeno mesto gosp. Štancer France, prof. na drž. real. gimnaziji v Kočevju. Premeščen jc v Novo mesto.
Glasbenik Igo Drucker naznanja p. n. občinstvu, da prične s 15. okt. poučevati violino, violo, cello, glasovir, oboe, saksofon. Otvoril bo tudi tečaj za harmonijo in dirigente, in sicer za začetnike kakor tudi za one, ki so se že vežbali. Priiave se sprejemajo vsak dan v hiši fotografa R. verder-berja.
Št Jernej na Dolenjskem
Naši čebelarji sc z letošnjim pridelkom ne morejo prav nič pohvaliti. Še par tako slabih letin, pa bo čebelarjem res slaba predla. Že pozimi je pomrlo več panjev čebel, za časa paše je bilo pa zopet vreme skrajno neugodno, deloma /sled suše, deloma vsled deževja. Komaj eno četrtino lanskega pridelka bo.
2 kg težak grozd je zrostel in dozorel v vinogradu g. Franca Vodeničnrja v Cerovem logu. Ko bi bilo takih grozdov le še kaj več!
Radovljica
Popravek. V včerajšnjem dopisu iz Radovljice si jc tiskarski škrat dovolil nekatere popravke, ki so si pa s slovensko slovnico v laseh. G. korektor, bodile tako ljubeznivi, pa recile škratu, naj se gre najprej slovnice učil, nato naj šele oblike prenareja Škrat očividno ne ve, da se beseda tempelj sklanja na dva načina: tempelj, templja — ali: tempelj, tempeljna, kakor je bilo v dopisu napisano, nikdar pa: tempelj, tempelja, kakor se jc škratu zdelo potrebno popravili. — Beseda smolreuost se gotovo izvaja od besede: smoter; pa se zato še ne sme prenarejati v: smoternost. — lu še to mu izvolite naročili: če kakšne besede, ki se v časnikih ne bere vsak dan in zato nekoliko neobičajno zveni, naj je ne črta in namesto nje brezmiselno ne napiše katerekoli vsak dan slišane, marveč jo rajši malo premisli, ali nima tudi svojega, dobro utemeljenega pomena. Tako n. pr. besede »nevrnljiv« ne kaže kar meni nič tebi nič zamenjati z besedo »neven-Ijiv«. — Sv. Janez ni zasanjan v nevenljive, marveč v n e v r n 1 j i v e dalje, v čase, ki se več ne vrnejo, v daljne dni, ko je z Učenikom hodil, njegovo milo besedo poslušal, mu na prsih slonel in utripom božjega Srca prisluškoval. Te dalje, te davnine, ti daljni časi se več ne morejo vrniti iu so zato po pravici »nevruljivi«. — Dopisnik.
Kranj
Objavljamo. Sejma rji ili občinstvo se obvešča. du se vrši prihodnji letni sejem v ponedeljek, dne H), novembra, ne pa dne 3. nov. Razlog je ta. ker jkkIo na dun \ novembra praznik Vernih duš. Zadnji letni sejem (Miklavžev sejem) se pa vrši v torek, dne 2. decembru. ker je dno I. decembra prozni k državnega ujedinjenju.
Prvu bilanca »Kranjske godbe«. Lansko loto ustanovljena godba na pihala, pri kateri p«i sodeluje prnv lepo število starih že od prej iz-vežbunih godcev, članov nekdanje Kranjske godbe, je letos v novi sestavi imela priliko, ob raznih slučajih in prireditvah pridno se udej-stvovati. ko je premagala in prebrodila srečno tiste prve zučetniške te/koče, je nastopila pred javnostjo z uprav občudovanja vrednim uspehom. Priredila jc n. pr. več promcnudnili kon-certov, sodelovala pri gasilski in strelski prireditvi lin povsod spričo svojega mladega in kratkega od »stojo in spričo težav, ki so pri organizaciji večje godbe povsod podane, pokaralo napredek in uspeli. Skratka, s prvimi nastopi Kranjske sodbe« je bila javnost povsem zadovoljna. Dodamo naj le še dvoje: Vemo, da je potreb no Še e.iinbolj intenzivno in smotreno delo v svrlio napredovanja in izboljšavanja; vemo, da IkhIo še potrebne žrtve iu trud in tež-koče, tod« obenem zaupamo v člane godbe, d« bodo v harmonični celoti obdržali skupilo kv v dosego čim prefektnejše izpopolnitve. Opozarjamo pa vse fante, ki se za godbo zanima ju. du se v kratkem prične noy tečaj zu godbe-nlikc-začetnike. Prednost pri izbili IkhIo imeli Kranjeani-dumučini. Podrobne podatke je dobiti v pisarni Delavskega doma«.
Občinska sej« se vrši drevi v pelek ob ћ v prostorih mestnega /,u|iunstvu. Pričakovati je, da se bo naslednja seja že vršil« v novo urejeni v renesančnem slogu restu vri rani sejni dvorani, ki jo mestn« občim« s priznano skrbnostjo in previdnostjo popravlja. Sedaj manjka le še svojevrsten kamin in pa- dvorani odgovarjajoče in prilegajoče se pohištvo. Sobo, ki ima izhod na balkon nu Glavni trg. bo |ui od sedaj naprej županov« solui. V tej posebni za županovo uradovunje namenjeni *o!ii, Ivo župan sprejemal odličnejše posetnike goste iu stranke — Proviori, kakršni so bili doeedaj, res niso bili v ču.st županstvu nic-stu Kranja.
Kamnik
V naše kopališče nam je Nevljica v zadnji poplavi nanesla par vagonov peska in gramoza, kar je dalo povod, da so razširile po mestu govorice, da je kopališče zasulo do vrha. V nedeljo so goste procesije Kamničanov romale na kopališče gledat to čudo. Pa ni lako hudo! Pesek in gramoz se je ustavil na desni polovici velikega bazena in ga je v dolžini 40 melrov približno 1 meter na debelo dočnn je levo polovico Nevljica še poglobila in jo bo treba zasuti, da voda ne bo v prihodnjih poplavah izpodjedla betonskih sten. Stroškov za čiščenje kopališča pravzaprav ne bo, ker bo gramoz prišel ravno prav za posipanje cest, veliko pa ga bo ludi [»rabil stavbenik Seršen ki jc prevzel stavbena dela pri gradnji kopaliških kabin in »bufet-a« in že prav pridno gradi, v kolikor inu seveda vreme ne nagaja. — Druge posebne škode zadnje povodnji niso napravile, !e pri novo-tržkem jezu je voda na obeh straneh izpodkopala ;n odnesla nad 40 m8 zemlje. Tudi jez je poškodovan in je potreben temeljitega popravila še pred zimo. — Gostilničar g. Ponikvar, ki si je v petek dopoldne, ko so reševali leseno škarpo. ki jo je Bistrica grozila odnesti, zlomil nogo, ni bil prepeljan v bolnišnico, kakor je bilo prvotno poročano, ampak je ostal v domači oskrbi.
Cerkveni koncert je uspe! nad vse pričakovanje. Občinstva jc bilo mnogo, soudeleženci so častno izvršili svoje naloge. C. fr. Kanizij Fricclj je s 4 solo-točkami dokazal, da je velik mojster na orglah, orkester je odigral oba komada dobro, le včasih ni držal takta z orglami. »Gorenjci« so od zadnjega koncerta vidno napredovali. Koncert
S'' bi nekoliko predolg, nekaj težjih točk bi lahko rez škode odpadlo. p,.e£j Izvajanjem nam je gosp. dekan izpregovoril par besed o pomenu ccrkvenc glasbe in petja in dodal nekatera pojasnila k sporedu. »Gorenjci« so svoj program ponovili v torek zvečer v radiu. Prenos jc bil prav dober.
Porok« bolgarskega kralja Borlsn т italijansko princeso (vnno. Prebivalstvo Sofije pozdravlja kralja Uonisa ob njegovem odhodu k i>oroki v Italijo. — Slik« na desni; Bazilik« sv. Fran-
fcišk« v Aesisiju, kjer lx> kardinal Maffi porodil logarskega kralja in princeso Ivano.
Garderoba tvaleshega princa
Gnrderoba waleškega princa je javna zadeva. Zmaga ali poraz mode je, če princ nenadoma obleče k smokingu rumen telovnik ali pa k fraku hlače-dokolenke. Vodilni krojaški mojstri Londona so zrevolucijonirani, če princ igra golf v svetlorumeni obleki. V kraljestvu mode je princ že nastopil svoje vodstvo in ne mine skoro dan, da se ne bi s svojimi intimnimi svetovalci posvetoval o tem vprašanju.
Ko je bil \valeski princ nedavno v svojem vojaškem »činu povišan in je bil imenovan za generalmajorja armade, za viceadmi-rala brodovja in vojnega letalstva, so listi precej prostora posvetili vprašanju, kakšne posledice bo imelo to imenovanje zn njegovo garderobo. V resnici pomeni to imenovanje pravo revolucijo za vsa ona oblačila, ki jih princ nosi pri svečanih prilikah. Vse uniforme, katere ima kot polkovnik gardnega polka in ostalih edinic armade, brodovja in letalstva, bo treba zamenjati z novimi, ki bodo jdgovarjale njegovemu novemu činu. Ker pa mora biti vsa njegova vojaška garderoba, od plašča pa doli do čevljev res v najlepšem redu in izdelana tako, kakor se za tako velikega gospoda spodobi, pomeni vsako poviša-ije vvaleškega princa pravcat prevrat za njegovo garderobo. Princ ima namreč navado, da ne nastopa samo v navadnih uniformah polkov, ampak tudi v njihovih delovnih in svečanih uniformah. Sluge, ki so se posvetili prinčevi garderobi, so pravi mojstri v ccre-monijelu, ki je predpisan pri raznih edinicah armade, brodovja in letalstva. Njihova naloga je precej težka, zakaj princ stalno menjava svoja bivališča in se pri leni poslužuje seveda modernih prometnih sredstev; mora pa seveda na vsakem kraju in v vsakem položaju nastopiti v brezhibni obleki, ki popolnoma odgovarja njegovemu stanu in pa tudi priliki, v kateri se trenutno nahaja. Zato pa morajo biti deli obleke, ki jih največkrat rabi, vedno v največjem redu in stalno pripravljeni, ker lakoj za njim potuje sluga z dopolnilno garderobo.
Ni pa v prvi vrsti svečana vojaška obleka tista, za katero se princ najbolj zanima, ampak civilna obleka. Na civilno obleko obrača vvaleški princ vso svojo inicijativo, okus in domišljijo. Posebno, kar se tiče športnih oblek. Pri teh se mu včasih posreči napraviti tak efekt, da ga je veselje pogledati. Pa tudi
Univerza za brezboznike
»Izvestija poročajo, da se je Rusija obogatila z novo, na svetu prvo strokovno univerzo za pobijanje verstva. Nova visoka šola se je otvorila v Vologdi, pustem severnem kraju, kamor pošiljajo tudi politično sumljive ljudi. Univerza uživa vse pravice ostalih državnih šol. iz Moskve prejema svoje kredite in ima nalogo preiskati vse. slabe strani ter napake obstoječih verstev, da pospeši razširjenje znanstvenega ateizma«. V Vologdo bodo romali kandidati iz vseh krajev Rusije, da bodo potem širili svoje znanstvene nazore« v domovini. Za sedaj obsega univerza štiri fakultete ter je vsaka namenjena potrebam te ali one pokrajine. Zanimivo je, da je na prvem mestu fakulteta za pobijanje rimsko-ka-loliške cerkve. Sledijo ji fakultete z.a pobijanje židovskega verstva, za pobijanje pravoslavne cerkve in za vzgojo protiverskih agitatorjev.
njegove srajco tvorijo poglavje zase. Še celo ultramoderui člaui golfkluba v Le Tonqet so bili prav začudeni, ko je princ pred nekaj tedni stopil iz svojega letala že popolnoma pripravljen za igranje. Nosil je srajco in ovratnik, ki sta bila rdečkaste barve, kakor klin-ček, široko karirano obleko za golf, svetlo-rumene nogavice z belimi vzorci in črnobele sračje čevlje. Pri neki drugi priliki se je princ pojavil pri golfu v pleteni jopici brez rokavov, ki je bila take barve kakor losos, in v modri srajci in ovratniku. Waleški princ je navdušen za to, da se pri športnih oblekah vpeljejo svetlejšo in bolj kričeče barve in je v tem oziru že mnogo njegovih novotarij prodrlo v svet. Iz njegovega krojaškega ateljeja je n. pr. izšla pletena jopica, ki je slično rumene barve kakor kanarček.
Njegove promenadue obleke so večinoma tenmomodre, dalje modre s pasovi, temno-rjave in sive. Imajo dvojno vrsto gumbov in so izdelane v krasnem kroju, ki dela čast prinčevim krojačem, pa tudi vitki njegovi postavi. Princ je nasprotnik vseh eksotičnih oblik pri kroju, zlasti, kar se tiče života, in se v tem oziru poslužuje sveia strokovnjakov.
Waleški princ upa, da bo ohranil vitkost svojega kroja tudi v letih, ko ne bo več mlad.
500 letnica Vitovta
L. 1430 je umrl največji litvanski vladar h Rediminove hiše Vitovt. Ni mu sicer uspelo vzeti Rusiji Novgorod, Pskov ali celo Moskvo, kar je nameraval v dolgih vojnah z moskovskim velikim knezom Vazilijem I., svojim zetom. Njegov nečak, poljski kralj Kazimir IV. je tudi preprečil Vitovtove težnje po popolni ločitvi od Poljske in zato Litva ni poslala samostojna kraljevina. A kot večkratni zmagovalec nad Rusi, Tatari in posebno nem-
Stavka kovinskih delavcev \ Berlinu. Maks Urich, pooblaščenec delavstva v tem mezdnem boju
škimi križarji (Tanenberška bitka iz 1. 1410), je postal Vitovt litvanski narodni junak. Nedavno je po vojni zopet samostojna Litva proslavila GOOletnico njegovi smrti z veliko in lepo uspelo zgodovinsko in gospodarsko razstavo v Kovnu. Mesto je bilo nabito polno domačih in tujih gostov. Sedem tisoč pevcev je s spremljevanjem več vojaških godb odpelo himno in veuček litvanskih narodnih pesmi, kar je napravilo mogočen vtis. Zaključek slav-nosti je tvorila ponoči na hribu poleg stolnice ob umetnem ognju odigrana zgodovinska pravljica. Njeno besedilo je spisal znani pesnik Ludas Gira. Na desettisoče gledalcev je ob desetih zvečer na znamenje trobentača uprlo svoje oči v zgodovinske razvaline, da vidijo nekdanjo slavno Litvo, ki je segala v Vitovtovi dobi od Baltiškega do črnega morja. Hediminovci so namreč vladali tudi v Beli Rusiji in Ukrajini. V slikah in simbolih so mnogoštevilni gledalci gledali velikega Vitovta in njegove državnike, turške janičarje, ruske pešce s sulicami, Tatare na stepnih konjičkih in dostojanstvene nemške križarje v dolgih belih plaščih. Praznik se je zaključil z državno himno in burno zahtevo po Vilni, zgodovinski, sedaj po Poljakih zasedeni litvanski prestolici.
— PEGI. -
odstrani lakol tn broz. sledu „Creme Orlsr.ol" Dobiva se v lekarnah, drogorijnli in parTumerijati. Zalo-ца- •Cosinncliomia. Zagreli. Smičiklasovn '2.1. Telefon *»•!№
K otvoritvi nemškega državnega zbora se je preti državnozborskim poslopjem zbrala ogromna množica ljudi. Ko je bila otvoritvena seja zaključena, so imstale velike demonstracije, kt so jiili vprizorilii hitlerijanei, komunisti iu socijalni demokratje.
Drahonska kazen
za ponočmahe
Hudo, skoraj prehudo kazen za ponočnjake so si izmislili mestni očetje v Vera Cruzu v Ameriki. Prišli so na idejo, da bi s pomočjo ponočnjakov olajšali državni proračun, in to na precej drakonski način. Mestni magistrat v Vera Cruzu jc razglasil, da bo vsak prebivalec, ki ga bodo zalotili na cesti po polnoči, kratkomalo aretiran in pridcljen delavski koloniji, ki jc določena za graditev cest. Ameriški listi poročajo, da so na ta način zgradili deset kilometrov dolgo cesto iz Vera Cruza v Boca del Rio, nc da bi bilo treba občini dati kako paro za plačo dclav-cem. Presneto se bo vsakdo premislil, preden bo še stopil po polnoči na ulico. Pa tudi lastniki nočnih lokalov niso s to odredbo nič kaj zadovoljni.
Edin« priča katastrofe R 101 — divji lovec.
Gcorges RuboirLlle. divji lovec iz Beauvaisa, ki je v kritični noči lovil v gozdu pri Beauvais u, je ediiinii človcik, ki je bil priča strašne nesreče. Videl je, kako jc padel R 101 na tlu, kako je eksplodiral in z/iičel goreti. Pred strašnim pokom eksplozije je ves prestrašen zbežal. Potemtakem zrakoplov ni eksplodiral v zraku.
Pokvarjen mrožev želodec
Radi nevednosti nekega prijatelja živali bi se v zoološkem vrtu v Lisboni kmalu pripetila nesreča. Ta prijatelj, ki pa ni imel pojma, s čim se hranijo živali, je prinesel svojemu ljubljenemu mrožu tucat kitajskih na-ranč in mu jih položil na rob ograjenega ribnika. Žival je seveda takoj opazila rumene sadeže in se spravila nanje. Kitajske naranče so pač take, da jih človek lahko je, mrož pa ne. Ko je mrož požrl enajsto narančo, se je vlegel na hrbet Napadli so ga krči. Čez nekaj časa, ko o ljubitelju živali ni bilo ne duha ne sluha, je paznik zagledal bolno žival. Zagledal je še
dvanajsto narančo in je takoj vedel, kako in kaj. Takoj je alarmiral zoozdravnika. Ker pa s plavajočim mrožem niso mogli ničesar napraviti, so najpreje spustili vodo iz ribnika. Ko so ga imeli enkrat že na suhem, so mu zvezali noge, čeprav se je upiral. Držati ga jc moralo sedem mož, zdravnik pa je čakal s pollitersko steklenico v roki, kdaj bo mrož odprl gobec. Neumen, kakor je mrož, je seveda odprl gobec in zdravnik mu je zlil vso vsebino steklenice v želodec. Zdravilo, Iti tudi ljudem mnogokrat pomaga v takih slučajih, je tudi mrožu pomagalo. Kajti pol litra rici-nusovega olja tudi ni kar tako ...
sMm nadzorstvom
Ne gre to pot za skrivnosten kitajski smeh, ali morda za smeh Američanov, ki je znan pod imenom : Keep sinilingv, ampak /.a madžarski smeh. V Debrecinu na Madžarskem je namreč gospa Fiilop ustanovila smehljajočo se sekto. Članom te sekte ni treba delali drugega, kakor samo smejati se, s tem so že opravili svojo dolžnost kot člani. Gospa Fiilop pa ne propagira filozofskega smeha Kitajcev, ki je šo vedno velika uganka belo-kožcu, ali pa smeha Američanov, ki prinaša denar. Gospa Fiilop pridiguje o smehu, ki prinaša zveličanje. Gospa Fiilop se sklicuje na evangelij in naglasa, da sv. pismo ne priporoča ljudem, naj bodo žalostni, ampak veseli. Kdor se smeji, bo zveličan. Kdor bi bil iad rešen žalosti, naj se smeji zgodaj. Vseeno je, če ima vzrok za to. Gospa Fiilop prireja sestanke, kjer se smejanje poveličuje kot največja čednost. Kljub temu pa so madžarske oblasti postavile to smejanje pod policijsko nadzorstvo. Policija naj se prepriča, kakšen je pravzaprav ta smeh.
Amerika proti slabemu filmu
V Zedinjenih državah Severne Amerike sc je začela ostra borba proti površnim in nemoralnim filmom. To borbo je organiziral »filmski diktator«, drž. cenzor \Villy Hayes, ki vodi borbo s pomočjo listov, plakatov in pridig v cerkvi. Hayes je zlasti nastopil proti nespametnim filmskim motivom in napisal za film zapovedi, izmed katerih je vredno omeniti sledeče: Ne sme se blatiti svetost zakona in človeško dostojanstvo. Ločitev zakona naj bo del vsebine le, če je potreben v filmu duhovit zapletljaj. Vsak film, ki bo imel nemoralne scene, ki izzivajo najnižje nagone, bo brezpogojno konfisciran. Dalje se mora v vsakem filmu uvaževati vsako versko prepričanje. Neokusni filmi sc bodo takoj zabranili. — Upajmo, da bo imela ta akcija, o katere potrebi nc bomo govorili, uspeh.
Radio
Dr.I.Dornik: Juta
Koroška drama v treh dejanjih.
Drevi bo v mariborskem gledališču krstna predstava dr. Dornikovc Jute«. Avtor je s spontanim občutkom segel v <W>o, ko so Koroška od notranjih prehesljajev kar »počiti ne more in so naspiotstva med koroško in habsburško strujo še vedno lutentna, ko se vee.ljolj zaostruje, razmerje med starimi domačiji) plemstvom (luiLiiigi) ter priseljenim tujim in ko ne , po dolgotrajnem vadljuiiju ter врогеЛјп Za tu | biser slovenske zemlje med srditimi rivuli Lnksemib u ižulli in HubaililtTžuni pesrefii slednjim. da se s spretno potezo pripekajo do njega: I. П35 so /u imiršalata Konrada Attfcnsteni- 1 skega vrši ustoličen je Otona Habsburškega, V ta zpodovinski moment je a v ter zagrabil.
Dejanje se pričenja nu predvečer u stoli-čenju in traja do mriiika naslednjega dne. Pozor išče ju skozi vsa tni dejanja Gosposvetsko polje.
V predigri uu s tonila prvi in drugi norec; odgmeta zuveeo v'Sitk na eno stran, nato izgineta.
Prvo dejanje. Vitez Jakob i/ Zrel tu in njegov nečak \ rSitu po-sebno nalogo, dano jima po koroškem maršalu Konradu AiiFcns-teinsKem: du namreč v času, ko so ljudske množice zgrinjajo na Goepoeveteko polje k ustoličen ju, budno pazita na razbojnike, ki prežijo ob cestah na potnike. Pri tem se dogodi, d« ugledu mladi vitez i/. Žrelca čedno iu brtliko dekle, ki gu na muh vzljubi. Vezi med dekletom — Rožico Juto — ier mladini vitezom iz Žrelca postanejo prav prisrčne, ko sc pozneje izkaže, da sta oba viteza iz Žrelca rešila pred roparji Jutinegu očeta Kolu iz Rožeika. funatičnegu prezirjevulca starega domačega plemstvu, ki je s svojimi zlo- j čini spravil v grob svojo ženo Ljubo i/ rodu Bdlingov in ki je svojo hčerko juto obljubil i Svikorju iz Woisseneciku, oprodi grofu Wald-secjskega. Situacija ob zaključku prvega de- ! janja je tule: čez nekaj dni 1)1 se morala vršiti poroka med Juto in Svikerjem; toda Juta ljubi ; mladega viteza i/. Žrelca iu mrzi Svikerja, s ! kaiemn ima vituž Jakob iz Žrelca povrh tega šc stare račune.	I
Drugo dejanje. Mladi \itez i/. Žrelca in Juta se nu skrivaj zaročita. Za njiuio zaroko vedo samo Jurij Sater — krnit ustoličcvalec, >tar; lidling in kaplan. Ker ni misliti, du bi kolo pristal nn poroko svoje hčerke Jute z mladim žrelskiin in ker bi se če/, uekuj dni imela vršiti poroka med Juto in Svikerjem, sc zasnuje rrnčrt, da pobegneta o mraku oba zaročenca Juta iu mlad! Žrohki v Vctriiii, kjer naj se čez dva dni \ rši |к»гокн. Nato sledi ustoličen je. Pred ustoličen jem incident: med Svikerjem ter Jakobom iz Žrelca pride do pikrih besedi, ki imajo svoj zaključek v napovedi dvoboja. Po ustoličen ju incident: vieedom izbije Saterjii-nstoličevaleii i/, rok klobuk, v katerem le-ta v smislu sturoslavnih tradicij pouudi ustoličenemu Otonu Habsburškemu pit}.
Tretje dejanje. Vse jc pripravljeno za beg. Tudi junaški Jakob i/ Žrelca se navzlic napovedanemu dvoboju odloči, do |x>l>egne skupno z zaročencema v Vetrinj. »ker je treba pred lastno častjo hraniti čast drugih«. Toda Kolo iz Rožeka m S\iker izvesta za načrt. .Sredi ljute-џа boja, ki se vname za Juto. padeta Kolo, Jakob iz Žrelca ter — Juta, zaboden u po Svikorju v »rre. M In.I i Žrefski se požene za beže-čilii Svikerjem, iui pozonišču pa omahne vite* Jakah preko mrtve Jute.
i udi pred drugim in tretjim dejanjem nastopita o predigri oba norca in dajeta slutiti to. kar sc ima v sledečem dejanju dopolniti. Norcn tudi zaključita dramo; pojavita se, zagrneta zaveso, nemo buljita v občinstvo, nato pa brez besede iagi'ncta.
Dornik je zasnoval Juto« za desetletnico gosp.isvolske boli. Vse, kar se v tej epsko pesniški žaloiari podaja, temelji ni izčrpnem študiju ko rotil n«kc |)ovestniee. S kleno l>ese<lo iu <lik<ijo se orik.i/.il jejo dogodki ter se na pester način vrstijo \ plutijaji, ki se nanašajo na kulturno zgodovino, običaje, politično zgodovino tor še veliko drugega, dragocenega za povesi-nico zemlje, ki ima na Gosjvoevc.tskein jjolju svoje središče. V koliko jc v drami dinumič-no-drematske sile. 1k> pokazala nocojšnja premijera Ljudskega odra v mariborskem teatru. Literarna ocena pa ne bo mogla preko okolnos-ti, da predstavlja predmetna trodejurtku v bistvu Mino nekako dispozicijo za bodoče veliko dramsko delo.	—t?
Izvoz iz Slovenske Krajine
M. Sobota, oktobra.
0 Slovenski krajini se ne more trditi, da ie bogata. Visoko število sezonskih delavcev priča ravno o nasprotnem; da namreč Slov. krajina ne more preživljali vsega prebivalstva. Vkljub temu l>a eo nekateri predmeti, ki jih krajina izvaža.
Glavni predmet, ki pride pri izvozu vpoštev, je živina, ti lavna odjemalca sla Avstrija in Italija. V ti državi se je tekom enega leta izvozilo:
-144.00« kg jajc, 47.700 kg perutnine, 044.000 kg mesa, 1040 konj, 1260 bikov, 2250 krav in telic, 57Ж) telet, 5140 svinj in 29.130 komadov žive perutnine.
Razen živine se izvaža tudi nekaj zrnje in sadja. Preteklo leto se je Izvozilo v navedeni državi 460.000 kg raznega zrnja, 2,870.000 kg sadja iu 2162 kg suhih goli.
Pro fframi Radio-Liubllana i
Petek, 17. oktobra: 12.15 Plošče (opera: Ča-/ostrelcc, orkestralna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13 Čas, plošče, borza. • 18 Koncert radio orkestra. 19 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. 20 Športna ura, predava g. Drago Ulaga. 20.30 Prenos iz Belgrada. 22.30 Časovna napoved in poročila.
Sobota, 18. oktobra. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošCe in borza. 18.00 Kartuzija Pleterje, predava g. Pi.nat, 18.30 Plošče. 19.00 Ga. Orlhaber: Angleščina. 19.30 Aktualna ura (lOOletnica berlinskega muzeja). 20,00 L. M, Šker,anc: O mojstrskem dirigentskem tečaju v Baslu. 20.30 Samospevi ge. Ber-not-Gclobove. 21.15 Dvoboj na harmoniki: Kokalj
—	Magister. 21.45 Havvai jazz.
Drugi programu
Sobota, 18. oktebra.
Belgrad: 19.30 Ptenos opere iz Dunaja: »Car- i men«. Bizct. — Budapest: 19.2j Vojaške koračnice, izvaja vojaška godba. 20.35 Slušna igra. Nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaji 19.30 »Cannen«, opera v 4 dej., G. Bizet. Nato večerni koncert lahke glajbe. — Milan: 19.30 Koncert . lahke glasbe. 20.10 Prenos operete, nato plošče j ln koncert jazz orkestra. — Praga: 19.20 Vesela pesem — vesela glasba. 21.15 lamburaški koncert. 22.30 Koncert narodne glasbe. — Langenberg: 20.00 »Veseli večer« (koncert). Nato koncert za-bavne in plesne glasbe. 24.00 »Mojstri jazza« (plošče). — Rim: 20.35 Veliki koncert lahke glasbe.
—	Berlin: 20.10 Večerni koncert orkestra. 21.10 Kabaretni večer. 22.30 Koncert plesne glasbe. — Katovices 20.30 Pianinski koncert. 21.20 Koncert j lahke glasbe. 22.15 Plošče. — Toulouse: 20.30 Koncert orkestru. 21.00 Koncert operne in operetne glasbe. 22.45 Konccrt zabavne glasbe. 23,30 Koncert vojaške godbe. - M. Ostrava: 18,20 Koncert narodne glasbe. 19.20 Vesele pesmi. 22.30 Li.dski večer.
Dobate. Prometno-koineruijel nI oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 5000 komadov lesenih podložkov za sode. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 20. t, ni. ponudbe glede dobave 200 ш žice in 1600 kg kremičite moke; do 27. t. m. glede dobave vo-dokaznih stekel, klingerit-tesnilk, azbest-tesnil in 800 m" jamskega lesa. — Ravn. drž. rudnika Senj-ski Rudnik sprejema do 27. t. m. ponudbe glede do-buve 30Ш kg masti za jamske vozičke. — Ravn. drž. rudnika Zenica sprejema do 30 t. m. ponudbe glede dobave pocinkane pločevine in žice-— Ravn. drž. ruduiku Breza sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave cevi za kotle lokomotiv. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 40.000 kg ovsa, 12 sodov karbolineja, 50 m svinčenega kabla, 2 jeklenih peres zn avtomobil, jeklenih pel za vrtilni stroj, rinkove barve ln lakov, 10 sodov katrana, 200 kg kovanih žeb-ljev in 20.000 kg negašenega apna.
Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 80. okt pri upravi policije v Sarajevu glede dobave 200 parov čevljev; pri ravn. drž. Zel. v Subotici glede dobave 13.212 kg modrega kamenja; pri ravn. drž. žel. v Zagrebu glede dobave raznih naprav sistema sUobel ; dne 31. t. m. pn glede dobave železnih nosilcev in malic; pri upravi drž. mon.- ekonomski oddelek v Belgradu glede dobave 820 000 kg kartona. — Dne 28. t. ni. se bo vršila pri gradbenem oddelku ljublj. žel. ravn. ofert. licitacija glede dobave 180.000 kg porthind-cementa in 5000 komadov umetnega strešnega škrilja; dne 31. t. m. pa glede dobave 1000 m» strešne lepenke, 20(J0 kg lesnega cementa, 2500 kg karbolineja, 1000 kg katrana, 200 kg mizarskega kleja in 1000 kg lanenega firneža.
Borza
Dne 16, oktobra 1930.
DENAR
V današnjem dsviznsra prometu je bila tendenca slaba in so tečaji vc'inoma pojmalili. Promet e bil srednji, posebno znal n pa je bil v de-vizi Newyork, nadalje še v devi ah Pra*a in Dr-naj, Piivatno blago jc bilo zakl uč no v devizi Trst, dočim je oslale zakl učene devize dala Narodna banka.
Ljubljana. (V okltpaj'h zaključni leča.ji.) Amsterdam 2272.50 bi., Berlin 1339.50— ГА2 50 (1341), Bruselj 786.52 bi., Budimpsšta 987 bl„ Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 793.85—796.85 (795.35), London 273.98 bi., Newvork 56.185 do 56.385 (56.285), Pariz 221.07 bi., Praga 166.95 do 167.75 (167.35). Trst 294—296 (295).
Zagreb. Amsterdam 2269.50—2275.50, Berlin 1339.30—1342.30, Bruselj 786.52 bl„ Budimpešta 987.% bi., Cuiih 1094.40—1097.40. Dunai 793 85 do 796.85, London 273.58—274.38, Newyork 56.185 do 56.385, Pariz 220.07—222.07, Praga 166.95—167.75, Trst 294.10—296.10. — Skupni promet brez kompenzacij jc znašal 7.2 mil. Dia.
Belgrad. Amsterdam 2269.50—2275 50, Bedin 1339.50—1342.50, Budimptšta 986.46—989.46, Čutih 1094.40—1097.40, Duna.j 793.85—796.85, London 273.58—274.38, Newyork 56.185—56.385, Pariz 220.07—222.07, Praga 166.95—167.75.
Curih. Belgrad 9.1280, Amsterdam 207.325, Atene 6.65, Berlin 122.35, Bruselj 71.725, Budimpešta 90.15, Bukarešt 3.05875, Ca-igrad 2.44, Dunaj 72.57, London 25, Madrid 49, Newyork 514.55, Pariz 20.1725, Sofija 3.7275, Trst 26.9375, Varšava 57.65, Kopenhagen 157.65, Stockholm 138.175, 0.«lo 137.65, Hels'ngJcr9 12.95.
Dinar netira na Dunaju (deviza) 12.5725, (valuta) 12.55.
VREDNOSTNI PAPIR|I
Med dižavnimi papirji so danes ponovno popustili dolarski papirji v zvezi s popuščanjem v inozemstvu. Premet v njih je bil znalen. Vojna škoda je bila v Zagrebu na včera šilji višini, v Belgradu pa se je učvrstila. Bančni papirji beležijo manj prometa kakor običa no, saj so bili zaključki le v Poljobanki in v Srbski banki. Tečaji pa so ostali v glavnem neizp.emenjeni. Industrijski papirji po nadalje biez zanimanja in je bil promet le v delnicah Tiboveljske, ki pa so popustile v teku sestanka od 353 na 345 pri znatnem prometu. Med parc.plovnimi papirji je bila zaključena Oceanin po 200.
Ljubljana, 8% Bler. pos. 86.50 bi., 1% Bler. pos. 80.50 bi., Celjska pos. 160 den., Lji.blj. kred. 122 den., Praštedicna 925 den., Kred zaved 170— 180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Šešir 105 den., Ruše 280—300,
Zagreb. Drž. pap.: 7®,; inv. pos. 88 bi., agrari 54 bi., vojna škoda ar. 42'—4'6.50 (425, 426.50), kasa 426—426 50 (428, 426), XII. 427—428, srečke Rdeč križa 52 bi., 8% Bler. pos. 86.50—87 (87.75, 87), 7% Bler. pos. 79—80 (80), 7% pos. Drz. hip. banke 79—79.25 (79), 6% beg1, obv. 74 bl„ pos. mesta Zagreba 72 bi,, T ob. srečke 32 bi. — Banine delnice: Ravna gora 75—83, Hrvatska 56 den., Ka-tolička 36—40, Poljo 56-^-56.50 (56), Kreditna 95 den., Union 191—193, Jugo 78 den., XII. 78.50 do 83, Lj. kred. 122 den., Med unarodna 66.50 den., Obrtna 36.50, Praštediona 922—924, Srbska 188 do 189 (188), Zemaljska 128—132. — Industrijske delnico: Nar. šum. 25 den., Guttmanu 140 —150, Slaveks 57—60, Slavonija 200 den., Danica 100 do 105, Pivara Sar. 185 den., Drava 210—230, Šeče-rana Osjek 295—300. Nar. ml. 20 den., Osj. liev. 194 den., Brod. vag. 80—85, Union 120—140, Vevče 124 den., lsis 43—46, Ragusea 397—400, Ocea-nia 200—205 (200), Jadr. plov. 550 den., Trboveljska 345—346 (353, 350, 351, 349, 347, 345, 345.50).
Berlgrad. 7% inv. pos. 85 50—86, agrari 54, vojna škoda 445, XI. 449, XII. 450—452. 7% Bler. pos. 82.50—83, 7% pos. Drž. h'p. banke 79—80.
Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 76—77.50. — Newyork: 8% Bler. pos. 84—85, 1% Bler. pos. 77—78, 1% pos. D. H. B. 75—75.75.
Dunaj. Don, sav. jadr. 88.60, Wlener Bank-vsrein 17.45, Bođenoređtt 47.25, Creditanstnlt 159, Escompteges. 89.85, Aussiger Chemischc 34 25, Alpine 20.55, Trboveljska 45, Leykam 3.95. Riuia Muranv 78.80.
Izvaža se tudi les. Gozdove v okolici Dolnje Lendave eksploutira družba »Našička Producira se tu okrog 27.000 kub. metrov tehničnega lesu in 22.500 kub. metrov kuriva. Iz soboškega okraja izvaža les v prvi vrsti veleindustrljalec Ilnrtner, ki ima v okolici Gornje Lendave velike gozdove. Njegov les se vozi celo v Argentino.
Največjo korist ima narod od Izvoza jajc. j>e-rutnlne iu goveje živine. To ga preživlja. Jajca in pecutnino kupujejo takozvanl »kupltiarjl«. Nnkup-Цепо blago oddajajo v Ljutomeru ln v Čakovcu. Največ kupiunrjev« je v Renkovclh. Izvoz goveje živine ima v rokah veleindustrljalec Josip Benko v M. Soboti. Izvaža živo govedo in mesne Izdelke. Od časa do časa se pojavijo ludi Italijanski trgovci, ki sami nakupijo živino In jo sj>ravijo v Italijo.
Povpraševanje je za bukove neobd. plohe 150 m' od 2 m dalje 27-40, 38-60, 60-50 m, 1500 mn bukovih testonov 60% 9-10 palcev, 40% 4-8 palcev, 200 ton škart testonov, za 20 vog. bukovega oglja led. dob. 2 vagena.
Žitni trg
Dane'- javlja Budimpešta zopet prijaznejšo ttnd^nco, pri nas pa je ostal položaj neizp emt-njen. Ravno tako »o ostale cene neizpreinenjen*. Tendenca je stalna.
V Ljubljani so nctacije neizpremenjene.
Zaključena sta bila 2 vagona pšenice, 1 vagon koruze in 1 vagon ovsa. Tendenca stalna.
Novi Sad. Pšenica 79-80 kg bč. 145—150, bč. Tisa šlep 150—152.50. g. bč. 152.50—135, ban. Tisa šlep 145—147.50, ban. Bega šlep 142 50—145, g ban. 147.50—150, j. ban. 140—142.50, sr., slav. 78 kg 132.50—135. Koruza: nova: ban. dec„ jan. 77.50—82.50. Ostala neizpremen^ena. Vse ostalo neizpremenjeno, Promet: pšenica 12 vagonov, oves 2 vagena, ječmen 1 vagon, moka 5 vagonov, otrobi 46 vagonov. Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta. Tend. prijazna. Promet srednii. Pšcnica: okt. 15.17, zaklj. 15.17—15.18; marc 16.17 do 16.28 zaklij. 16.18—16.19; maj 16.57—16.67, zaklj. 16,57—16.58. — Rž: marc 9.48—9.62, zakl). 9.48—9.50. — Koruza: maj 12.55—12.83. zaklj. 12.69—12.70. Transit maj 11.05—11.20, zaklj, 11,10 do 11.12.
Hmelj
NUrnbe-g, 16, okl. as. Pri mirnem razpolo-ženiu je bilo pripel anih 200 bal in bilo prodanih 170. V glavnem se je trgovalo z balertauskim hmeljem, srednji in prve vrste in sicer za 85—95 mark za cent. Wii-tember.4ki se je p-odajal po 87. Inozemski hmelj brez kupčije. Razpoloženje in cene nespremenljivo čvrste,
iz službenih ab*av
Ponovno se razpisuje v območju okra nega cestnega odbera za Ijub'jan'ko t kollco v Šv. Vidu nad Ljubljano službeno mesto banovi-.sketja cestarja, in sicer: na banovinski cesli LubFana— Besnica za progo od srede vasi Zadvor do vrh klanca pri Pečarju od km 6.0.) d) km 10.5'». — Prošnje je predložiti na kasneje do 30. okt. 1930 kr. bnnski upravi v Ljubljani.
Likvidacija. Kmetijsko društvo za dekanijo Novo mesto in okolico v Novem mestu r. z. z o. z. — Kovinarska nabavna zadruga v T.escah r. z. o z.
Narok za prisilno poravnavo v zadevi Marije Jeglitsch, trgovke v Mariboru 30. ckt. ob 10.
Razpis asistenUkih mest na univerzi. Razpisujeta se dve mesti asiltenlov pri elektrotehničnem institutu na tehnifki fakulteti. Prošnje je vložiti do 1. novembra pri lektoratu
Vpisi v zadružni registeri O.-rcda'a gospodarska zadruga r. z z o. z., Ljubljana; Vodovodna zadruga v Lomu nad Tržičem r. z. z o. z. — kpr«-menrbe (radi izpremembe pravil): Kmetijsko društvo v Srednji vasi r. z. z o. z.; Mlekarska zadruga v Rovih r. z. z o z.; Počitniški dom r. /.. z o. z,; Zavod mariborskih postreščkov v Mariboru r. z. z o. z. (radi izprememb v načelstvu in nadzorstvu); Hranilnica in poso ilnica v Ce kljah, Hranilni in poso'ilni zavod v Ljubljani, Mlekarska zadruga na Rovih, Mlekarska zadruga Sv. Gora. Viderga; Počitniški dom; Mlekarska zadruga v Boh. Bistrici, Obrtniška stavbna zad-.uga; Poljedelska nakupnu zadruga; Zadružna mlekarna Horjul.
Draibeni oklici.
Dne 14. novembra 1930 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin: pol lesena, pol zidana hiša z gospodarskimi postopii in 8 parcel; zeml.iška knjiga k. o. Se-i>uše, vi. šlev. 206; zemljiška knjiga k. o. Senuše, vi, Stev 556, njiva; zemljiška kn Iga k. o. Senuše, vi, šlev, 682, gozd in travnik; zeuil iška knjiga k. o. Ravno, vi. štev. 1174, vinograd in klet. Cenilna vredn. 34.159.70 Din; vrednost pritikline 2350 Din; najmanjši ponudek 22.773 Din. — Okrajno sodišče v Krškem.
Dne 20. novembra 1930 cb devetih bo pri sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Verače, vi, štev. 160. Cenilna vrednost 84.735.35 Din po odbitku preživitnih pravic v znesku 42.800 Din, čista vrednost 41.935.35 Din; vrednost pritikline 1300 Din,
na man ši ponudek 28.000 dinarjev. — Okrajno sodišče v Kozjem.
Dne 24. novembra 1930 ob devetih bo pri sodišču v sobi štev. 1 dražba nepremičnin: zeml iška knjiga Ratanska vas, vi. štev. 55. Cenilna vrednost 16.298 Din, vrednost pritikline 40 Din, najmanjši ponudek 10.892 Din. — Okrajno sociišče v Rogatcu.
Cerkveni vestnih
Posvečenje novega svetišča v čast Mali sv. Tereziji v Parizu.
Na vrlu velike karilativne ustanove des Orphelius d'Auteuil je 5. oktobra t. 1. pariški kardinal Verdier ob asistenci 12 škofov posvetil novo svetišče v čast Mali sv. Tereziji. Slovesnost jc skoro zavzemala enako odličnost kot oh posvetitvi votivne francoske bazilike Sacrč-Coeur nn Monlmatre. Ko ie kardinal posvečeval glavni oltar, je istočasno dvanajst škofov posvečevalo stranske oltarje. Tri misijonske kongregacije so v velikem zboru prepevale lilurgijo. Slovesnosti so se udeležili poslanci, podžupan mesla Pariza in 15.000 ljudi. Sveto daritev na novem oltarju je opravil o. Rouland, misronar, v letih 1895 do 1897 duhovni brat karmeličanke Terezije Deteta Jezusa, s katerim je ona vodila spiritualno korespondenco, a zavzema danes tast oltarja. V ogromni procesiji so spremljali sprevod z relikvijami skavti in prostovoljci papeževi (volontalres du Pape) in naijodličnc'ši pariški katoličani. V duhovitem nagovoru i<> k.-ifdinel Verdier označil kot posebno čast, da je prvo cc-kev v svoji škofiji posvetil sv. Terrzia Deteta Jezusa, ki naj nam bo poseben zgled ljubezni bo/.ie in vdano»ti v Njegovo voljo,	K.
Spori
Balkanska olimpiada
Lahkonlletsko tekmovanje za prvenstvi) bnl« kansklh narodov je končalo v nedeljo. Te tekme, ki so se Vršilo letos drtigič. no v vmikeiu oziru Uspele veliko boljše kot prošlo leto. Tudi udeležba zastopnikov balkanskih držav je bila veliko večja; prvič je sodelovala tudi turška reprezentanca. Skoro istočasno kol v Atenah lahkoutfetl *o zborovali v tiofljl zastopniki balkanskih nogometnih zve/.. V Atenah in Sofiji je prišla solidarnost balkanskih športnikov do jasnega izraza, kar je garancija, za dobrti sov. i t jo balkanskih narodov. Ena kot druga prireditev bo rodila dobre sadove ln tudi športniki bodo doprinesli precej k zbliža ti ju balkanskih narodov.
Tekme v Atenah so tudi leto- končale s si-"urno zmago Grkov, ki so si priborili ravno še enkrat toliko točk kot na>«u reprezentanca. Vendar je tudi nastop naših atlelov uspešen Zasedli so drugo mesto in jirekosili Romune, ki so liili lani drugi. Omeniti ри moramo, da se letos niso vršile noino lahkoatletske tekme, temveč tudi v drugih pnnogah se je tekmovalo (tenis). NI izključeno, da bodo bul-kunske igre v bodoče tako organizirane, kot glavne olimpijske igre, ki se vršo vsako četrto leto. Najbrže bodo drugo leto sodelovali ludi plavalci in tenis-lgralci, naravno da bodo lako organizirane tekme še zanimivejše in lx> obisk še večji. Tekmam v nedeljo je. prisostvovalo okolo 60.000 gledalcev, zato Je tudi lahkn razumljivo, da so Grki jiovrnili vse stroške, ki so jih imele lahkoatletske reprezentance.
Končni rezultat po točkah je nimlednji: 1. Grška 148 točk, 2. Jugoslavija 73 točk. 3. Romunija 50 točk, 4. Bolgarska 86 točk 5. Turčija »1 točk.
Razne sporžne vesli
Zagrebške Novosti so prinesle vest, dn £6 bo ljubljanska Ilirija pritožila nn nogometno zvezo in zahtevala, da se nedeljska tekma razveljavi. Po naših informacijah ta vest nI točna. Odbor Ilirije ie sklenil, da no vloži nobene pritožbe ker bi bila itak brez pomena. Prav resno pa se peča Ilirija z mislijo, dn ne tekmuje več v prvenstvenem boju. Utemeljujejo s tem. <la nedanji način tekmovanja ni v horist športu. Letošnje tekmovanje bi bito potem takem popoln neuspeh v vsakem oziru. Po Hermesu bi odstopila še Ilirija? Kam plovemo?
Proti nedeljski teknil z Jugoslavijo se je pritožil tudi BSK, ln sicer zopet radi Keeiča, kakor nedeljo preje Hajduk. Jugoklavija je bila tako previdna, da je dobila od Zveze Iu Podzveze potrdilo o pravilni verifikaciji Kesiča.
Prihodnje reprezentančne tekme bo Igrala naša reprezentanca v Sofiji proti Bolgarski, in sicrr bo to tekma za balkanski pokal. Igra se bo vršila 16. novembra, in je ludi to poslednja tekma v tej konkurenci, ki jo moratno Igrati na tujih tleh. V«« druge tekme se bodo vršile ali v Belgradu ali v Zagrebu.
Zastopnik BSK odvetnik Simič. je pisni JNZ, 1 da |)lača dogovorjeno odškodnino, drugače bo vlcr-j žil ložbo. Res zanimiv slučaj, da podrejen klub luli-' ko zvezo toži pred rednim sodiščem. Kaj takega j>( 1 mogoče samo pri nas, pa čeprav je ItSIv upravič n : tožili.
«
Ilirija \ Novem mestu. V nedeljo U). t. ni. : stuje old-bo.V* inoštvo SK Ilirije \ Novem nicslu ! proli jesenskemu prvaku podeželskega prvensh а i LNP SK Glauu. Borba med starimi taktiki Ilirije iii : mladim borbenim moštvom l><> zanimiva.
TeJkontlelska sek.ija SK Ilirije ima rrttHe i treninge vsak ponedeljek in čelrlek od 19. ure daljo I do nadaljnjega »■ paviljonu I mi velesejmu. — Isln-tam se ob teh večerih sprejemajo resni novi člani. ' Gojijo se: dviganje uteži, rokoborba in boks.
Slnucaraki klub Ljubljana javlja svojemu članstvu, da sc vršijo do preklica v Jamski sobi kavarne limona Vsak petek ob 20 pripravniški lečaji za zvezne sodnike v smučanju na daljavo in smn-.ških skokih. Tečajev so poleg že prijavljenih kandidatov lahko udeležijo tudi oni člani kluba, ki sicer ne nameravajo polagali izpitov, ki se pa zi la predavanja zanimajo. — V sobolo IS. t. m. po-|>ohliie se vrši obvezen kondicijski trening za v.-o kl.ubove tekmovalce. Zbirališče točno ob pol 15. uri pred Narodnim domom. Vsak naj prinese s seboj stnuške palice.
Nemci r Lvomi. Jonatli. znani nemški sprin-ter Schneider (met krogle) in \Vellscher (110 in zapreke) so se udeležili mednarodnega lnlikontlet-skegu mitingu v Lyonu. Tja ie prišel ludi slavni Ladoumegue in Sera Martin. V teku nn 100 m je zmagal Jonatli v 10.8 sek. Schneider ,je v metu krogle a 14.60 m dosegel prvo mesto. Pa tudi \Velt-scher ie bil prvi v teku nn 110 m le.+e, kjer je dosegel cas 10 sek. — Ladoumegue je posk"«l) postaviti nov rekord v teku iui 1000 ni, kur pa se mu na posrečilo. Dosegel pa je vendar lep čas z 2:88,4 minute.
Ljubljansko gledališče
Drama.
Začetek ob 20 zvečer. Petek, 17. oktobra: Zaprlo. Sobot«, 18. oktobra: RAZBOJNIKI Premijera. Izven.
Opera.
Začelek ob 20 zvečer. Petek, 17 oktobra: Zaprto. Sobota. 18.oktobru: PRI I lil II MLADENKAH. Opereta. Gostuje g. M. Jelačin. — Ljudsko predstuva pri znižanih cenah.
Mariborsko gledališče
Petek, 17. oklobra: Ob 20; JUTA. Prireditev Ljudskega odra.
Sobota, 18. oktobra ob .'0: A L lik:SAN DR A. ab. C. Kuponi.
Ljudski oder v Ljubljani
Nedelj a. 19, oktobru ob pol 8 zvečer: »JUI.II CEZAR«. Žuloigra v 3 dejanjih (U slikah).
Predprodaja vstopnic za predstavo Julij Cezar« se vrši od danes dalje v Ljudskem domu, I. n. Z ozirom na velik interes, ki vlada za to uprizoritev, prosimo cenj. občifistvo, da si že v predprodaji preskrbi vstopnice.
Iz društvenega življenje
Mladeniski krožek v Salez. mlad. domu na Kodeljevem. Nocoj ob 8 v krožkovi dvorani predavanje: vCemu fantu olika?- Pridite vsil — Tajnik.
Kamnik. Vabilo na redno glavno skupščino (občni zbor) Tujsko-prometnegit društva v Kamniku, ki se vrši dne 21. oktobra 1930 ločno ob И>ЛО . v restavraciji Ant. Cercrja v Kamniku. — Ako ob določeni uri skupščina ne bi bila sklc|)čna. sc vrši pol ure pozneje glavna skupščina z istim dnevnim ' redom, ki je sklepčna ob vsakem številu došlih I članov.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas • S Din. Oglasi nad devet vrstic ee računajo vlSe. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
ilužbodobe
Kovaškega vajenca
sprejmem pod ugodnimi pogoji, stanov, in hrana v iiiši. M. Klun, Kočevje.
Sprejme se takoj
spretna in inteligentna gospodična, ki je vešča v prodaji gramofon, plošč. — »Tehnik« Jos. Banjai, Ljublj., Miklošičeva c. 20.
Učenca ali učenko
sprejmem v trgovino z meš. blagom z vso oskrbo. Naslov pod št. 11892.
Čevljarskega vajenca
sprejmem takoj z vso oskrbo. A. Mulej, modna čevljarna, Jesenice 134.
Mesarskega vajenca
iz dobre hiše sprejme: Friderik Weitzl, Maribor, Glavni trg.
[у/т РттзТЈ
1 ИИИМИдН^ИтИИт"
Veliko bodočnost
audi naša vsepreobrazujo-ča novost, ki je priznana V vseh kulturnih državah in bo vpeljana sedaj po posebnem obratnem sistemu. Zagotovite si stalno eksistenco z visokimi dohodki. Tudi kot postranski zaslužek. Zaslužite še denar. Mi pokažemo pot kako. Resni agentje naj pišejo na: Joahim, Šapira, Ljubljana,

•ЛЈ
Gospodična
simpatična izučena v knjigotrški stroki, vešča tudi v muzikalijah se prosi, da se javi z opisom MPtpravo pod št. 11849.
Stanovanje,
mansardno, 2 sobi, kabinet, pritikline, blizu Sv. Krištofa, se odda takoj ali 1. novembra. Vsa pojasnila v upravi »Sloven-•lerOI 48 pod »m
Podpritl. stanovanje
obstoječe iz dveh sob in kuhinje, se odda s 1. novembrom v Ljubljani, Vodovodna cesta 11.
Sobo in kuhinjo
takoj oddam mirni stranki. - Val. Vodnikova 15, Zelena jama.
• 1 »J
Rezervno kolo ,
od avtomobila je bilo izgubljeno 14. t. m. na poti Vojnik-Celje—Št. Pavel. -Najditelj se naproša, da vpraša za naslov dotične-ga pri upravi "Slovenca« pod štev. 11895.
Posestva
«83
Enodružinska vila
novozidana z vrtom ob novem tramvaju in trgovska hiša 7. lepim, popolnoma urejenim lokalom na najprometnejšem kraju naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11891.
Priporoča se
specijalna delavnica za popravilo in uglaševanje klavirjev in vseh drugih instrumentov. Josip Baj-de, Gosposvetska 12 (v bližini Novega sveta). 1
Stara vina
pristna, sortirana, bela in rudeča iz prvovrstnih goric, ter domačo slivovko nudi, dokler zaloga, Ivan Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu.
Grahom moka
se zdravniško priporoča ljudem, ki trpijo na prebavi in vsem, ki uživajo veliko mesa. Razpošilja po 5 kg za 40 Din po poštnem povzetju Pavel Sedej, umetni mlin, Ja-vornik, Gorenjsko.
Čajno maslo
priznano dobre kakovosti, dnevno sveže v vsaki količini razpošilja — Zadružna mlekarna v Ponikvi ob j. ž.
Sprejemamo
sposobne
ljudi
za prodajo »Slovenca« v kolpor-taži po Ljubljani. Zaslužek zagotovljen. Oglasiti se v upravi »Slovenca«, Kopitarjeva 6, pri propagandnem oddelku v II. nadstropju
Fižol, orehe, jabolka j
jezice in suhe gobe ku-1 puje po najvišji ceni: »Proda« d. z o. z., Prečna ul. 6, Ljubljana.
Puhasto perje
kilogram po 38 Did razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. • Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L Brozovlč, Zagreb. Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
II
Obrt
»Javor«
lesna industrija v Logatcu, ima svoj lokal za pohi> Stvo tudi v Ljubljani v nov: palači Vzajemne zavarovalnice.
Med od žajblja
(kadulja - Salvia offici-nalis), točen in čiščen skozi sito; cena po dogovoru. — Proda ne pod 5 kg Peter Zahija, v Krku na otoku Krku).
III.a za obijanje kratke za mizarje oblane za pode prodaja po zelo nizki ccni , »Ilirija«, Dunajska c. 46.! Telefon 28-20 in 25-95.
Šoferska šola
prva oblast, konc., Ča-nernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnie.
Reliefne vezenine
lahko sami izdelujete, ker je pouk brezplačen. Lin-lič, Ljubljana, Komen-skega 36.
m
Prodamo!
Eno kočijo, Coupee in lovski voz (Landauer) v dobrem stanju. Vprašati pod šifro »L. F. 64« na upravo »Slov.« Maribor.
I
Stanovanja
Elegantno sobo
z elektr. razsvetljavo v svoji vili v Sp. Šiški, Maurerjeva ul. 18 oddam takoj za 350 Din.
Valvasor
Prodam Valvasor: Karnd-ten, kupim samo za I. knj. strani 33 do 80. Naslov v upravi pod št. 11885.
Cista domača
svinjska masi
kg 19.— Din dokler traja zaloga v delikatesni trgovini
K. JARC, Dunajska 9 »Pri Turistu«.
RilSEIH
lastnega izdelka prodaja j v velikih množinah
i
Središnja maslarna Djakovo.
Za
1°- bJlr АлСл\год> ЛллАок/ ЛЛл«31/
МЉМЖС,
Оа. Л1АДО44&- v
доешспо токо
najboljših mlinov nudi najceneje veletrgovina žila in mlevskib izdelkov
A. VOLK, LJUBLJANA
Resi jeva cesta 24.
■T*-) 211
^ zahvalnic
v originalu
je vsakomur na vpogled
Dspeli v 4 dneh 1Ч1Ш!
„Smrt žulfem'
odpravlja žulje, bradavice, trdo kožo. Siguren učinek brez bolečin. Ne ovira pri hoji. Dobi sc povsod.
L A MIC 0 droger i ja
BEOGRAD Knez Mihajlova ulica 11
■■BBBBBBL.—.BBBBD
REKiAMA.SLOVEtlCU
. naiuspeincisa'
Mfelihfl
ejćrui Jve£cha udčesi in
je vedno nrlkupljivn, to jo prirodnat Zato jo oran-žaata »Kbaaana Superb kremo« tako priljubljena. ker dajo prirodno svežino. One ne barva kakor nnvadna šminka. Skrbno nnnešenn, ee na Vašem obrazu Hpremni v rožnat blewk, ki odgovarja Vafiemu bistvu. Na vsakem obrazu delujo drugače, vso pa polopša in pomladi najprirod-nejee.
Enako ko prilagodi »Khnsana Superb rdečilo«, lit povdariVnše uetne, a vendar iie prekričočo in jim daje cvetočo, mladostno svežino.
»Kbasana Superb krema«, kakor tudi to rde-čilo je odporno napram vremenu, vlagi in — poljubom, a kljub temu nihčo ne opazi uporabe teh sredstev. Samo 8 pomočjo mila ве lahko odstrani barvilo.
»KhaHnna Suporb rdečilo; v zlati puščici Din —.—. V eiog. mehanični puščici s pritrjenim po-klopcem in dvojno vsebino Din —.—. Nadomestni vložek v ovoju iz žolatine Din —.—. Khaaana Superb rdočilo za ustno, lončok Din —.—.
DOBI Sli l'OVSOD I
Dr. M. Albersheim, Frankfurt a. M. - London
Skladišče za Jugoslavijo . Jugopharmacija d. d., Zagreb, Oddelek kozmetike.
КИИИ
•мимтштмммтншнттмнмти^жммммнтмтт!
Prva celotna izdajal
Vrednostne papirje
srečke, obligacije, delnice kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II, tel. 30-52.
Suhe gobe
iz litijskega in škofjeloškega okraja in štajer- j
ske provenijence, sedanje rasti, kupuje
V. H. Rohrinann,'
Ljubljana, Sv. Petra nasip 27.
Posojilnica v Vojniku, r. z. z n. z.,
vabi svoje cenj. zadružnike na
IZREDNI OBČNI ZBOR
ki sc bo vršil dne 26. okt. 1930 ob 10 v uradnih prostorih posojilnice s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o izvršeni reviziji, 2. Sprememba pravil, 3. Nasveti. — Izredni občni zbor sklepa veljavno, čc je zastopanih vsaj dvajseti del plačanih deležev, ako tega ni, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa pravomočno pri vsakem številu deležev.
Zahvala. Povodom pogreba nepozabne gospe ANTONIJE TOPOLOVŠEK izrekam najtoplejšo zahvalo vsem, zlasti preč. g. dekanu Iv. Tomažiču za nad vse ganljiv in tolaž. govor ob odprtem grobu ter preč. g. M. Jenku za tolažilne obiske. Nadalje se zahvaljujem gg. iz Dola nad Hrastnikom: šol. upr. V Jurku za ganljiv govor, županu Jak. Drakslerju, pevovodji Dav. Candru, gasil, društvu in vsem pevcem za ganljive žalostinkc. — Zahvaljujem sc tudi g. šol. upravitelju Jos. Zajcu za spremstvo s šolsko mladino in vsemu upokojenemu in aktivnemu učiteljstvu ter vsem ostalim, ki so spremili predrago pokojnico k zadnjemu počitku. Zahvala tudi vsem darovalcem vencev in šopkov. Bog plačaj!
Vinagorica pri Trebnjem, 14. okt 1930
Prva celotna izdajal
Doktorja Franceta Prešerno
Zbrano delo
Cena Din 40'—, elegantno vezana Din 55'— Juoosiovanska knjigarna v LiuMianf.
Globoko žalujoči soprog.
Zahvala
Za vse dokaze sočutja in ljubezni ter za obilico prekrasnega cvetja, podarjenega naši ljubljenki v zadnji pozdrav, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Petra v soboto, 18. t. m. in v stolnici 20. t. m,, obakrat ob 8. uri.
Rodbina Dr. Gostlova.

Ig-ši*
isSfelSI
75 .H 1/5
• MŽf
jjžg J.2J §
слса »■*(-- „Sns "O »-»o •• « — g SN-2 S*
S»g IS*
"o „Q , 2
•gul"" 8<л a
iysjs<s 32« je-
llans Dominik
Moč treh
13
Tioman iz leta 1955.
Tretji je pregledaval skozi osrednjo odprtino z ostrim daljnogledom prostor pod letalom. Kjavo-kožec, ki si ga tudi v njegovi evropski obleki prepoznal kot polno krvnega Indijca.
Razgovarjali so se menjaje v raznih jezikih. Sedaj švedsko, zdaj nemško. Včasih so vsi trije govorili gladko in spretno v čisti tibetanščini, včasih zopet angleško. Menjavali so jezik sredi v stavku med pogovorom, kakor je pač kaka beseda napeljala za to.
Silvester Bursfeld je bil oni, ki je počival še v obsojeniški obleki z golo ostriženo glavo v stolu.
Erik Truvvor, Šved iz stare mareške vladarske rodbine, jc držal vzvode pri strojih in krmilu. Še vedno v resni meščanski obleki, v kateri je bil odšel kot priča k električni usmrtitvi.
Soma Atma, Indijec, je stal in gledal skozi okno. Izpustil je kukalo in se obrnil k drugima dvema.
»Ušli smo! Zadnja ameriška križarka je izginila za nami na obzorju.«
»Rešeni smo! ; Erik Truvvor je ponovil besede in uravnal samodejno krmilo. Z radostnim smehljajem se je obrnil k Silvestru Bursfeldu.
»Najtežje je že za nami. Mislim, Logg Sar, da smo že na varnem. Vozimo se v najhitrejšem leialu na svetu. Drugega letala te vrste še ni. Sedaj imamo mir in lahko govorimo.
Šved je stopil tik k sedečemu in mu položil roko na ramo.
Na varnem smo, Logg Sar. Še nekaj ur in smo na švedskih tleh. Ubogi prijatelj! Hudo so ti zagodli. Poplačali smo jim jo. V Sing-Singu bodo še dolgo mislili na današnji dan. Ti ga pa moraš čim prej pozabiti.«
Silvester Bursfeld jc zbral svoje moči, preden je začel jecljaje odgovarjati. Po silnem razburjenju zadnjih dvajsetštirih ur je nastopila sedaj neizogibna reakcija.
Ali veš, kaj se pravi, če moraš skleniti z življenjem? Če vidiš, kako se bliža smrt. sramotna in mučna smrt vedno bolj in bolj?;:
Govornik je vzdrgetal.
Teh ur ne bom nikoli pozabil. Nenadoma ujet... komedija pred sodiščem... obsojen na smrt. Imeti v posesti sredstvo, da se rešim, in nezmožen, da bi ga uporabil... potem sem te zagledal med pričami. Najina pogleda sta se srečala, in začel sem prav na tihem upati... Ali so našli drugi skrivnost?
Erik Truvvor je držal v rokah kot pest veliko škatlico iz med i, polno okraskov, val jast stvor, na katerem so viseli majhni zvončki. Držal je škatlico v levici in z desnico mehanično vrtel gumb.
Oni je niso odkrili. Po prvem obisku dr. Glosina sva prišla midva v tvoje stanovanje. Jaz sem iskal in Atma je našel. Videl je čosor...
Šved je prešel pri tibetanski besedi zopet v tibe-lanščino.
»Atma je odprl molilni mlinček in videl, da besedilo na papirnih trakovih ni govorilo' molitve. Citala sva tvoje navodilo. Rabil sem pol dneva, da sem ga razumel. Še pol dneva, da sem našel skrite dele in jih zložil. Potem sva imela žarilnik. Ko sva ga imela, ko sva poznala skrivnost, nama je bilo lahko razstrelili stroj.«
S tresočimi rokami jc prijel Silvester Bursfeld mlinček in ga pobožal.
Skrivnost je rešena. Vse, kar sem pisal o njej, stoji na trakovih. Hočem jim ...«
Jeza in razburjenje sc je izražalo na njegovem obrazu.
Hočem poslati nadnje požare in viharje, da ..
Erik Truvvor je proseče dvignil desnico. Zlat, ka-čast prstan, staro indijsko delo, se je zalesketal na četrtem prstu. Kamen se je svetil na njem v čudovitih barvah. Včasih se jc zasvetil temno zeleno, včasi zopet, če je padel nanj žarek električne svetiljke, je zažarel v krvavo rdeči luči liki rubin.
Atma jc pristopil. Enak prstan jc zalesketal na njegovi roki kakor na roki njegovega tovariša. Od presenečenja in začudenja je Silvester široko odprl oči. Med obema prstanoma je krožil njegov pogled in se kotem ustavil na praznem prstancu lastne roke.
Trije prstani Congkape .. Staro prerokovanje.. Od začetka svoda volja... Od konca znanost... od polnoči... moj prstan manjka ...«
Ali je bil to blesk kamenov ali pa bleščeči Indi-čev pogled, Silvester je jecljajo prenehal in zamižal ter trdno zaspal.
Atma se je vrnil na svoje opazovališče.
Erik Truvvor je delal pri sprejemnem aparatu brzojavne postaje. S hitrim pogledom jc prečital znamenja na traku, ki se je vil iz aparata. Potem je po-mignil temnemu tovarišu. Ta jc premaknil in zavrtel bleščeče aluminijasto kolo samodejnega krmila, dokler ni stal črni kazalec natančno na osti vrtelca, ki kaže sever in kateri uravnava krmilo. V velikih lokih je sledilo letalo krmilu in zaplulo preko Labradorja v severni smeri proti tečaju.
Šved je pokazal na brzojavne trakove.
Za Juuoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cc(.
izdajatelj: Ivnn Itakovuc-
Urodrnk. bruno lireiiiinr.
/