SATURNUZANOM ČESTITAMO ZA 27. APRIL, DAN USTANOVITVE OF IN PRAZNIK OBČINE MOSTE - POLJE TER 1. MAJ - PRAZNIK DELA.

-•$

Družbeno politične organizacije in uredništvo
RDEČI NAGELJ IN POGUMNA BESEDA
Nekoč zdavnaj je neznan kitajski modrec dejal: če že moraš qovoriti povej nekaj lepega, drugače pa molči! Slabi učenci tega modrijana živijo še danes, pa ne le na Kitajskem. Še več - tudi pri nas jih je več kot preveč. Na »oder« se vzpnejo (z venomer priročnim zaimkom Jaz... pa spet Jaz...) vedno takrat ko je potrebno naraščajoče kazalce uspešnosti pripisati zaslugam posameznikov. Pustimo za enkrat te modrijane, v njihovih vrstah lahko vsi poiščemo sebe...
Ne tako davno je nek drug modrec, po imenu Marx, zoperstavil kitajskemu reku besede: Če se človeštvo hoče znebiti svojih grehov in umazanij mora na ves glas spregovoriti o njih. Ni mislil na navadno besedičenje in potuhnjeno godrnjanje. Mislil je na prebujajoči se glas uporništva zatirancev. Najmanj poldrugo stoletje so delavci vsega sveta postavljali (in še vedno postavljajo) svoje prsi, okrašene rdečim nageljnom - simbolom krvi prelite za prihodnost, batinam in bajonetom režimskih oprod.
Razbite lobanje moščanskih železničarjev in njihovih otrok, preganjaj-nja zagrebških kovinarjev in bokeljskih mornarjev... in, kdo ne pozna vsaj kakšen delček iz tega grozotnega mozaika slik in dogajanj časov, ko sta se »tepla« batina in pogum prepričanja.
Kljub grozotni izpovedi mozaik spominov je lep in svetel. Kljub temu, da je neštetokrat bil pošprican s krvjo rdeči nagelj ostane lep - prvega maja vse pomladno grmičevje postane neopazno pred simbolom boljšega jutri.
Kljub grozotnemu koncu in, za fašistično gospodo, neolikanim klicom na krvav spopad Naša Vida ostane najlepši cvet, kije ubran na dvorišču Saturnusa; cvet, ki je pustil globoke korenine spodbujanja prek spominov na grozotno lepoto njegovega surovega trganja.
Besede nimajo sebi lastno lepoto, ona je vsebovana v pogumni izgovorjavi in trdnemu prepričanju. Prepričanje ne potrebuje okraskov, pogumna beseda ne mesta, kjer se ne sme povedati. Prepričanje, da nikoli več ne smejo bajoneti groziti besedi, je lepa Vida izgovorila na ves glas gledajoč naravnost v bajonete. V tem je skrita lepota izgovorjenih besed, oma-mnost rdečega nageljna in dolg ljudem, ki So kljubovalno nosili ta cvet zataknjen prav tam, kjer ga bo sovražnik najlažje videl. Zaradi teh je batina izgubila boj z nepokorno mislijo, s pogumno besedo ih neomajnim prepričanjem.
Batina je polomljena, a prostor za boj je ostal. Povsod, kjer živijo ljudje. V vsakem kotičku našega življenja so ostali grehi, napake\
Tisti, ki govorijo le o rožicah (češ, daje vsega gorja konec) oznanjajo le otopelost in smrt'misli in besede, zagovarjajo bolj prefinjene batine za besede in prepričanja. In kadar nastopijo časi padanja grafikonov uspešnostije vse manj tistih, ki začenjajo svoje stavke zaimkom »Jaz«. Da se takrat stavki raje začnejo z besedo »Oni...«, z iskanjem grešnih kozlov, to že golobi na naših strehah vedo, Nič narobe ni, če bi šlo za kritiko, za odkrito besedo, povedano javno in naglas. Tudi beseda, ki se izkaže kot neutemeljena je boljša od reka »tihih modrecov«: Vem, pa ne povem!
Tihi modreci postanejo glasni šele potem, ko se ozrejo okoli sebe in se prepričajo, da ni nikogar izmed tistih, katerim bi radi »povedali kar jim sledi«. Pogum upadne že pred pričetkom kakšnega javnega zborovanja, a opravičil za strahopetnost je cel kup.
Le po hodnikih se govori o neznosni mojstrski mentaliteti, o klanovstvu, o prijateljskem »talanju« nadur itd... itn. Zaključek je vedno isti: Tako je in s tem se moraš pomiriti. Kot, da bi nam lastni grehi bili sveti. Kot, da bi nam bilo povšeči svetohlinstvo do besed, ki bi nam edine morale biti svete »Nič, kar bi lahko bilo drugačno, ne sme nam biti sveto«. Dostikrat nam je tuja misel, daje nekaj tako kot je, zaradi vedno prisotnih pomislekov: Kaj se bo zgodilo z menoj, če poskusim povedati, da ni prav. Kako malenkostne in mizeme bi bile posledice v primerjavi s tistimi, v katere je zavestno in pogumno šla Vida Pregare. In kako je prav, da se ob prazniku rdečih nageljnov zamislimo nad tem.	Ljubiša Savovič
naše gospodarjenje
KRITIČNO STANJE V TOZD TOVARNI EMBALAŽE
Naš delegat tov. Nina Jevšnik je na zadnji seji občinske konference ZK Moste-Polje podala izčrpno poročilo o gospodarskem položaju v delovni organizaciji in o morebitnih posledicah, ki lahko nastopijo vkolikor se sedanji pogoji gospodarjenja (s tem tudi odnos širše družbene skupnosti do problemov Saturnusa) ne spremenijo. V celoti povzemamo poročilo tov. Jevšnikove.
valca kovinske embalaže v predelovalca pločevine in vršiti svojo dejavnost le kot uslužnostno izdelovanje embalaže iz kupčeve pločevine.
Težave nastopajo tudi pri nabavi oziroma nadomeščanju uvoženih surovin z domačimi. Na področju nadomeščanja z aluminijasto pločevino se kot omejitveni faktor javljajo omejene možnosti proizvodnje aluminija. Za valjanje črne pločevine ustrezne debeline za naše potrebe pa jugoslovanske valjarne niso usposobljene pa tudi ekonomsko ne dovolj stimulirane za to proizvodnjo.
Zahteve za stabilizacijo gospodarjenja v letu 1980, ostre zahteve, da se vsa potrošnja vključi v okvirje razpoložljivih sredstev, posebej pa še zaostrena situacija na področju zunanjetrgovinske menjave, ki zahteva, da ustrezno zmanjšamo deficit plačilne bilance, postavljajo vedno težje zahteve pred vse delovne organizacije. Tako so se znašle v tem trenutku v izredno težkem položaju predvsem delovne organizacije, ki so se do sedaj surovinsko oskrbovale s konvertibilnega področja, ob tem pa svoje proizvode v glavnem prodajale na domače tržišče. Zahtevana hitra preorientacija že danes mobilizira delovne ljudi in posebej zvezo komunistov, da se loteva vrsto aktivnosti s katerimi bi prebrodila nastale težave in zasnovale stabilnejše dolgoročno poslovanje. Ob tem so nekje bremena vendarle pretežka, da bi jih z lastnimi silami in v kratkem času v celoti lahko uspešno rešili. V takih primerih bo potrebna boljša povezanost celotnega združenega dela, da bi s skupnimi napori lahko uspešneje delovali.
Tudi Saturnus, posebej njena temeljna organizacija Tovarna embalaže sodi med te delovne organizacije, katerih proizvodnja v glavnem temelji prav na uvoženih materialih, svoje proizvode pa prodaja organizacijam združenega dela, ki v glavnem tudi ne ustvarjajo deviznih viškov
- to so prehrambena, kemična, farmacevtska industrija in izdelki za
široko potrošnjo.
S svojimi proizvodi kovinske embalaže prekrivamo cca 30 odstotkov jugoslovanske proizvodnje embalaže iz bele pločevine in cca 20 odstotkov iz aluminijaste pločevine.
Tega problema smo se bolj ali manj zavedali že v preteklem obdobju in smo zaradi tega dajali pri razvoju naše proizvodnje v okviru delovne organizacije Saturnus prednost izdelkom, ki imajo manj uvoženega materiala in pri katerih je tudi obseg izvoza večji. Tako je bila naša nova tovarna avtoopreme zgrajena s sovlaganji oziroma z združevanjem sredstev vseh temeljnih organizacij združenih v DO Saturnus.
Poleg tega pa smo si že tudi v preteklosti prizadevali razreševati problematiko s povezovanjem z organizacijami združenega dela v okviru naše reprodukcijske celote.
Intenzivnejši napori za premostitev težav s sodelovanjem naših poslovnih partnerjev so bili storjeni še zlasti v zadnjem obdobju, ko je postalo očitno, da tega ne bo mogoče reševati po drugi poti.
Tako smo v letošnjem letu organizirali skupni sestanek z našimi kupci embalaže in na osnovi tega ugotovili, da obstaja resna pripravljenost kupcev za združevanje deviznih sredstev, ker jim je embalaža neobhodno potrebna za njihovo proizvodnjo, da
pa se posamezne grupacije potrošni-t kov nahajajo v zelo različnem položaju glede lastne možnosti. V grobem lahko opredelimo, da del mesne industrije, ki je usmerjena v izvoz lahko združuje devizna sredstva, da pa proizvajalci sadja in zelenjave lahko združujejo le minimalni del deviznih sredstev, saj samo cca 10 odstotkov svoje proizvodnje izvažajo na konvertibilno tržišče, ves ostali del pa na domači trg. Kemična industrija v glavnem ne izvaža na konvertibilno področje, ima pa razvit izvoz na vzhodno tržišče. S svojimi proizvodi pa oskrbuje velik del ostalega izvozno usmerjenega gospodarstva (ladjarstvo, lesna industrija, ipd.).
Tako s strani kupcev ni pričakovati celovite rešitve problema ne glede na njihovo pripravljenost k sodelovanju in ne glede na njihove potrebe in želje.
Neselektiven pristop slovenske SISEOT k reguliranju uvoza in izvoza z ene strani, z druge strani pa pomanjkanje enotnih meril po katerih se sklepajo samoupravni sporazumi v okviru SISEOT v republikah in avtonomnih pokrajinah, so povzročili neenakopraven položaj naše TOZD z ostalimi proizvajalci kovinske embalaže v Jugoslaviji.
Do sedaj je vsa leta TOZD Tovarna embalaže dosegala najboljše poslovne rezultate v skupini embala-žerjev (po doseženi produktivnosti, kvaliteti in doseženem dohodku na zaposlenega), zaradi teh ukrepov pa je prva, ki ustavlja svoje delo.
Zaradi nejasnosti pri razporejanju z deviznimi pravicami pa je ta trenutek tudi samoupravno sporazumevanje o odstopu deviz ohromljeno in si temeljna organizacija tudi na ta način ne more pomagati.
Da bi zagotovili vsaj minimalno socialno varnost delavcev si prizadevamo pridobivati devizna sredstva z izredno dragimi nakupi, ki imajo za posledico negativne ekonomske efekte.
Posledica teh problemov je, da je temeljna organizacija že prenehala izdelovati posamezne proizvode in s tem skrčila in omejila dobave kupcem. Tako bo temeljna organizacija prisiljena preorientirati se iz izdelo-
Temeljna organizacija je usmerila svoja prizadevanja tudi v čim večjo proizvodnjo za izvoz, da bi na ta način prišla do večjih možnosti uvoza reprodukcijskega materiala. Tako je v prvih treh mesecih letošnjega leta dosegla skoraj celotni izvoz preteklega leta. Svoja prizadevanja je TOZD Tovarna embalaže usmerila tudi v čimvečjo uporabo aluminija za proizvodnjo kovinske embalaže, da bi vsaj do neke mere zadostila velikim potrebam domačega tržišča.
V prvih treh mesecih letošnjega leta se je proizvodnja na račun dose-daj razpoložljivih zalog uvoženega reprodukcijskega materiala in pravicami do uvoza še več ali manj normalno odvijala, nastajali so le zastoji v proizvodnji konzervnih doz, ki smo jih nadomeščali s povečanim obsegom proizvodnje drugih proizvodov. Za naprej pa je proizvodnja embalaže iz bele pločevine še v celoti vprašljiva in odprta in zavisi od rešitev, ki bodo v tem času možne.
Trenutno imamo za letošnje leto zagotovljenih približno 20 odstotkov potrebnih deviznih sredstev za nabavo reprodukcijskega materiala. Za zagotovitev normalne proizvodnje ostaja odprta pridobitev še cca 250 milijonov deviznih sredstev.
Iz tega izhaja povsem jasen zaključek, da nam teh problemov v letošnjem pa tudi v naslednjih letih ne bo mogoče v celoti uspešno rešiti na osnovi sedaj veljavnih načel. Zato stojimo pred tem, da postopno vendarle občutno zmanjšujemo tisti del proizvodnje, ki temelji na uvoženih surovinah.
Pri tem pa moramo poudariti, da kljub temu, da se bomo v Saturnusu poizkušali preorientirati na drugo proizvodnjo, bo problem na jugoslovanskem trgu ostal, da se bo le prenesel naprej na prehrambeno, konzervno, kemično in drugo industrijo, ki te proizvode nujno potrebuje in se bodo morali na vsak način oskrbeti s temi izdelki kje drugje, medtem ko bo najmoderneje opremljena tovarna kovinske embalaže v Jugoslaviji (Saturnus) brez dela.
Pri nas pa nastaja resno vprašanje preskrbe delavcev temeljne organizacije z delom in razumljivo tudi s
pridobivanjem dohodka in zagotavljanjem sredstev za osebne dohodke.
Samo ta temeljna organizacija še vedno zaposluje približno 900 delavcev, kljub temu, da so za prihod novih delavcev v Saturnusu vrata že lep čas zaprta. Pričakovati je, da bodo te težave pripeljale do resnih zaostritev, ki bodo imele lahko tudi širše politične posledice.
Pred podobnimi problemi se nahaja tudi naša temeljna organizacija Tovarna avtooprema. Pričakujemo pa, da bomo uspeli v tej temeljni organizaciji problematiko uspešneje razreševati saj je tukaj obseg uvoženega materiala neprimerno manjši kot v temeljni organizaciji embalaže.
Glede na takšno situacijo vodimo že daljše obdobje intenzivno akcijo, da moramo ta vprašanja razreševati pretežno z lastnimi silami. V skladu s tem smo že tako v preteklem letu kot tudi v letošnjem letu storili vrsto ukrepov za širšo uporabo domačih surovin, za povečanje izvoza, zajezili smo zaposlovanje novih delavcev, pri pripravi srednjeročnih planskih dokumentov pa si prizadevamo najti ustrezne rešitve v dolgoročni programski orientaciji.
O tej problematiki sistematično in dokaj intenzivno razpravljamo v vseh. organih upravljanja in družbeno političnih organizacijah, tako da vendarle postopoma prihaja v zavest ljudi, da sedanje težave niso slučajne in trenutnega značaja.
Kljub vsej tej aktivnosti družbeno političnih dejavnikov v delovni organizaciji, pa je realno pričakovati, da lahko pride v naslednjem obdobju, ko bomo morali pričeti delavce pošiljati na dopuste zaradi pomanjkanja dela, prerazporajati delavce na različna druga dela in oddelke, ko se bodo pojavljala vprašanja likvidnosti delovne organizacije in zagotavljanja sredstev za osebne dohodke delavcev, do hujših zaostritev, ki se lahko manifestirajo tudi v najbolj neljubih in grobih oblikah. Do takšnih pojavov lahko pripelje že sama stagnacija višine osebnih dohodkov. Ob eventu-elnem negativnem finančnem uspehu temeljne organizacije pa je vprašanje, kako bomo sploh lahko zagotavljali to višino osebnih dohodkov.
V kolikor bodo stabilizacijski ukrepi še naprej vplivali na zmanjšanje obsega proizvodnje bo okrog 500 sodelavcev brez dela. Zato intenzivno iščemo ustrezne rešitve, kako tem delavcem na vsak način zagotoviti delo v tej ali drugi temeljni organizaciji v okviru delovne organizacije Saturnus, v skrajnem primeru pa tudi izven naše delovne organizacije.
Prav tako pričakujemo, da se bodo v teh zaostrenih razmerah v potencirani obliki pojavila tudi nekatera vprašanja notranjega življenja in odnosov v TOZD in DO katerih dosedaj še nismo uspeli zadovoljivo rešiti, ali pa smo z njihovim razreševanjem v zaostanku.
Komunisti in organizirane subjektivne sile v DO Saturnus so odločeni napraviti vse, da do teh pojavov ne bi prišlo. V sindikalni organizaciji pa tudi v organizaciji zveze komunistov se v tem pogledu oblikujejo konkretni programi politične aktivnosti. Intenzivno delujejo tudi koordinacijski odbori za stabilizacijo, katere smo ustanovili v vseh TOZD in DSSS. Pričakujemo pa, da nam bodo v tej aktivnosti nudili vso podporo in pomoč tudi občinska vodstva družbeno-političnih organizacij in pristojni organi družbeno političnih skupnosti. ,
IZVOZ
NAŠ RAZVOJ - NAŠA COKLA ?
Naslov je postavljen v obliki vprašanja, ne pa trditve, kljub temu pa je dokaj provokativen. Pri opredeljevanju aktualne teme za to številko glasila je uredniški odbor bil enoten - slej ko prej temeljno vprašanje ostane, stabilizacijska prizadevanja v naši delovni organizaciji. Če se glasilo hoče aktivno vključiti v ta prizadevanja, mora poiskati tista področja našega dela, kjer se lahko v prid stabilizaciji največ naredi, kar pa istočasno sloni na provokativni predpostavki, da na tem področju do sedaj ni bilo zadosti narejeno.
Odločitev za vprašanje razvoja ni bila naključna, še manj »iz trte izvita«. Bolj ali manj so vsem znane gospodarske težave, ki pestijo našo delovno organizacijo do te mere, da postavljajo pod vprašaj tudi enostavno reprodukcijo. Še več -vse bolj se vsiljuje potreba po skrčevanju itak neambicioznih proizvodnih programov. V takem položaju so vse prevečkrat na tapeti »stabilizacijskih pogovorov« različni ukrepi, ki pogosto zadevajo le nepomembne malenkosti. Nihče ne trdi, da ti ukrepi niso potrebni, vprašanje pa je, če seštevanje in odštevanje minut zamude in predčasnih odhodov, varčevanje na listkih in kilometrih...itd...itd... bistveno popravi položaj delovne organizacije. Po drugi strani prevečkrat radi govorimo o objektivnih težavah, zunanjih negativnih dejavnostih (pomanjkanje deviz in bele pločevine). V polni meri drži, da so se določene gospodarske restrikcije v največji meri sesule na hrbet delovnih organizacij, ki imajo proizvodne programe zastavljene tako, da uvažajo veliko reprodukcijskega materiala, istočasno pa svoje izdelke prodajajo doma. Če smo mnenja da določeni administrativni ukrepi niso »pravični« do takoimenovanih deviznih pasivcev, potem je najbrž tudi potrebno pošteno se povprašati po napakah in grehih lastnih proizvodnih programov in usmeritev. Tudi takrat kadar steče pogovor o teni vprašanju, (a stekel, vsaj javno, še ni) je skorajda vedno v ospredju stavek: razvoj in kadri, majave noge Saturnusa. Preuranjeno bi bilo govoriti, da kadar gre za vprašanja razvoja in kadrov v bistvu gre za dve plati enega vprašanja. S tega vprašanja smo želeli sneti plašč »tabu tema«. Za začetek smo poslali kopico vprašanj službam zadolženim za razvoj v naših tozdih in delovni organizaciji. Po pravici povedano od teh služb nismo niti pričakovali preveč vsebinsko-kritičnih pristopov vprašanju razvoja Saturnusa. Upamo vsaj, da bo pričojoči prispevek vspodbudil in njih in druge za argumenten pogovor. Odgovore »razvojnikov« posredujemo v celoti, brez vprašanj (ta so namreč razvidna iz prispevka).	L.S.
Lovro VERČKO, vodja razvoja delovne organizacije
Splošni gospodarski položaj in položaj naše delovne organizacije nam narekuje sodelovanje z razvojnimi službami v TOZD-ih, da bi s skupnimi napori - ne glede na razdelitev nalog - zagotovili boljšo poslovanje DO.
Preden preidemo na zastavljena vprašanja bi moral podati nekaj pojasnil.
V	vsem svojem delovanju je DO s svojimi TOZD-i le kooperantska industrija, ki je za uspešno sodelovanje odvisna od uspešnosti proizvodnje za navedeno industrijo. Seveda vpliva na uspešnost tudi surovinska baza in tržišče ter naša prizadevanja, da z uvajanjem novosti, zamenljivostjo in tehničnimi nasveti pomagamo našim kupcem in s tem tudi izboljšujemo uspešnosti našega poslovanja.
Mnenja sem, da v letošnjem gospodarsko razburkanem letu ne gre za preusmeritev proizvodnje pač pa smo svoje proizvodne plane le spremenili in prilagodili materialnim možnostim in potrebam tržišča ob upoštevanju sedanjega položaja. Dinamično delo v razvoju DO v zadnjih 30 letih nas je pripeljalo do tega, da smo iz polobrtne in polavtomatične proizvodnje pločevinastih izdelkov prešli na specializirano proizvodnjo. Naš program je sedaj sledeč:
1.	veleserijska proizvodnja pločevinaste embalaže,
2.	proizvodnja svetlobne opreme za motorna vozila,
3.	proizvodnja orodij in posebnih naprav.
Gornja razdelitev ima v sebi še posebne specialnosti, ki so se že razvile in utrdile na tržišču. Nekatere od teh bomo negovali naprej, nekatere pa bomo morali omejiti.
V	sedanjem položaju Služba razvoja deluje na vseh področjih, kjer bi se dalo uvožene surovine nadomestiti z domačimi. Možnosti so omejene. Še največ izgledov je pri osnovnem materialu, t. j. hladno valjanih trakovih železarne Jesenice. Tu bi bila pomembna razrešitev dobave hladno valjanih trakov tudi na TOZD Embalaže. S HVT v ploščah bi lahko za večino izdelkov tehnične embalaže in izdelkov široke potrošnje nadomestili belo pločevino. Sodelovati pa moramo tudi pri bodoči novi proizvodnji bele' pločevine s tem, da omogočimo njeno čimprejšnjo proizvodnjo. S tem imam v mislih dogovarjanje in pripravo osnovnih standardov, ki bodo zagotovili uspešnost poslovanja v valjarni.
Poleg tekočih nalog, ki nam jih nalagajo še svoječasne investicije, ki jih sedaj zaključujemo, operativno sodelujemo pri osvajanju novih izdelkov v Avtoopremi, t.j. štirioglatih žarometov in žarometov H4. Poleg tega preko sodelovanja in spoznavanja z drugimi organizacijami raziskujemo možnosti za vpeljavo novih proizvodnih programov. Največ možnosti vidimo v tem, da bi naša DO povečala proizvodnjo strojev in naprav in to ne samo za lastne potrebe, pač pa tudi za industrijo izdelkov.
Da bi bila proizvodnja embalaže sodobnejša in bi lahko zagotovili večjo stalnost izdelujemo tudi program razširjanja asortimana pokrovčkov za kar je potreben tudi nov proces pri zapiranju. V obdelavi je tudi študija za proizvodnjo pločevink za gazirane pijače in sokove. Tu se ukvarjamo z možnostjo izdelave 3-delne in 2-delne pločevinke, kajti ta novost bi nam s skupnim vlaganjem zagotovila stalno delo v obratu Zalog.
Vse navedene naloge imajo svojo utemeljitev v dosedanjem delu, hkrati pa vplivajo tudi na bodoče usmeritve kajti mnenja smo, da zahteva sedanji gospodarski položaj nove delovne napore in večjo samostojnost ter kvaliteto, ki se nanaša na vsa področja. Mislimo, da dober gospodarski položaj DO lahko ohranimo in da ga s takšnimi prizadevanji lahko le pospešujemo.	(nadaljevanje na naslednji strani)
—	Toliko let že jeva iz tega hoboka...
—	Nikar se ne pritožuj, menda za naše vnukinje tudi tega ne bo, ker sem slišala, da zmanjkuje pločevine...
S SEDANJIMI IZDELKI TEŽKO NA TUJE
Kakšne so možnosti Saturnusa, da s sedanjim asortimanom izdelkov prodre na tuje tržišče?
Trenutno Saturnus izvaža izdelke iz TOZD Tovarna AO v ZRN, Francijo in SSSR, izdelke iz TOZD Tovarna embalaže pa v Bolgarijo, ČSSR in države Bližnjega vzhoda.
Sedanji obseg izvoza je razmeroma majhen v primerjavi s celotnim prihodkom DO Saturnus. Kakšnih izjemnih možnosti za povečanje izvoza v kratkem roku ne vidimo iz več razlogov.
1.	) Izdelki iz TOZD Tovarna embala-
že so v glavnem neprimerni za izvoz, zaradi velikih transportnih stroškov in naših cen, ki so neprimerno višje od tistih na zunanjem trgu. Tudi obstoječi asortiman izdelkov ne dopušča možnosti, da bi se dolgoročno vključili v zunanjetrgovinsko menjavo.
2.	) Izdelki iz TOZD Tovarna AO so v
glavnem namenjeni domači industriji, za posredni izvoz v obliki kooperacije med jugoslovanskimi finalisti in tujimi proizvajalci vozil pa je le malo izdelkov. Te je Saturnus osvojil na osnovi tuje tehnične dokumentacije. V kolikor bi se tu želeli intenzivneje vključiti na tuja tržišča, bi morali tesneje sodelovati s tujimi proizvajalci vozil. Taki dogovori in osvajanje svetil je v Saturnusu dolgotrajen proces, za kar navadno rabimo 2 leti in več.
Na kratko povedano, z izdelki iz sedanjega asortimana Saturnus ne more bistveno povečati izvoz. Obstoji možnost enkratnih poslov, kot npr. izvoz samostojnih pokrovov v Bolgarijo, taki posli so nepredvideni in jih ne moremo planirati.
Smatram, da bi lahko Saturnus povečal svoj izvoz samo tako, da vključi, t.j. osvoji nove izdelke, ki so iskani na tujem trgu in ki spadajo v naš sedanji proizvodni program ali pa celo izven našega programa. To lahko dosežemo z intenzivno obdelavo potencialnih tujih tržišč in internimi odločitvami na katerem področju je potrebno vključiti vse možne zmogljivosti za dosego teh ciljev.
Toni DERNOVŠEK
(nadaljevanje s prejšnje strani)
Lojze POTOČNIK, vodja razvoja TOZD-Tovama Embalaže
Menim, da so vaša vprašanja o delu kratkoročnega razvoja postavljena v pravem trenutku in zelo primerno. Saj kot ime pove kratkoročnega razvoja služba rešuje razvojno problematiko, ki jo je možno rešiti v obdobju približno enega leta. In prav to leto 1980 nas postavlja pred izredno pomembne naloge, spričo splošnih stabilizacijskih prizadevanj TOZD-Tovarna embalaže.
Ne glede, daje leto 1980 zelo težko pa naj takoj tudi poudarim, da rešujemo določene probleme, ki so bili aktualni tudi pred letom 1980 in bodo aktualni tudi naprej. Saj obstajajo po svoji naravi problemi, ki jih je treba v smislu dobrega gospodarjenja prav vedno reševati, če naj bo proizvodnja kakovostna, cenena in pravočasna.
Naj omenim nekaj nalog iz letošnjega programa, kot so jih sprejeli samoupravni organi:
-	Glede na zmanjšane možnosti nabave pločevine in določen asortiman na skladišču, skušamo razvojniki optimalno izkoristiti pločevino za pester program proizvodov.
-	Da bi zmanjšali asortiman, vendar ne na škodo izkoristkov v širšem konceptu, iščemo kar se da manjše število formatov z kar se da univerzalnejšo uporabo.
-	Nadaljujemo z nalogo, da bi za proizvode uporabljali kar se da tanjšo pločevino.
-	V klasičnih proizvodih iz bele pločevine zamenjujemo določene sestavine z deli iz aluminija.
-	Vsestransko preizkušamo HVT pločevino iz Jesenic in iz Banja Luke za izdelavo naših proizvodov.
-	V končni fazi so priprave za uporabo »rondel« za izdelavo dna različnih proizvodov.
-	Projektiramo tehnologijo za katero uporabljamo odrezke, ki ostanejo pri proizvodnji drugih izdelkov.
-	Koncipiramo tehnološki postopek za ponovno izkoriščanje pločevine od večjih proizvodov, kot so kante in vedra, ki so bila iz določenih razlogov izmetna.
PESTRO DELO
DISCIPLINSKE
KOMISIJE
Skupna disciplinska komisija je med 13. marcem in 2. aprilom zasedala trikrat.
Skupaj je obravnavala na podlagi priiav kršitev delovnih obveznosti ter sprejetih zahtev za uvedbo disciplinskega postopka, 28 primerov. V 26. primerih je ugotovila, da je bila storjena kršitev delovnih .obveznosti.
Na prvi seji je izrekla naslednje ukrepe:
1. Prenehanje delovnega razmerja:
Dobriči Dimiču, varnostnemu inži-nirju v TOZD Tovarna AO, za hujšo kršitev, ker od 1. marca ni prihajal na delo.
Sandi SEKIRNIK, vodja razvoja TOZD-Tovame Avtoopreme
Sedanji poostreni pogoji gospodarjenja, narekujejo vsem DO in njihovim TOZD-om, da z največjo možno zavzetostjo gospodarijo kar se da racionalno in s tem prispevajo k znižanju stroškov proizvodnje, racionalnejši porabi materiala in energije, predvsem pa zmanjšanju uvoza.
Da bi kar najkonkretneje izpolnili gornje naloge, so v DO in TOZD-ih pristopili k izdelavi t.i. stabilizacijskih programov. Seveda pri teh prizadevanjih tudi naš TOZD - AO ni izostal. V okviru skupnega stabilizacijskega program TOZD-a ima pomembno vlogo tudi naš razvojni oddelek, kjer želimo s posebnimi stabilizacijskimi ukrepi ublažiti relativno neugodno gospodarsko situacijo.
Stabilizacijske ukrepe, ki smo jih predvideli bi razdelil v dve grupi in sicer:
-	v dolgoročne ukrepe, ki naj vplivajo predvsem na program osvajanja novih izdelkov za direktni izvoz, ter
-	kratkoročne ukrepe, ki naj v najkrajšem času vplivajo na zmanjšanje uvoza, ter racionalnejšo porabo surovin.
Tako program stabilizacijskih ukrepov definira predvsem sledeče dejavnosti:
a)	Nadomestitev uvoženih polizdelkov z doma izdelanimi
S tem v zvezi smo izdelali pregled in rokovno opredelili osvajanje omenjenih polizdelkov predvsem za izdelke, ki jih proizvajamo v večjih serijah.
b)	Zamenjava uvoženih materialov z domačimi
Tu je mišljena predvsem pločevina za parabolične reflektorje. Kjer koli bo možno, bomo izdelovali paraboloide iz domače pločevine, seveda pa to ne sme vplivati na kvaliteto izdelkov.
c)	Racionalnejša poraba materialov
Kjer je mogoče, bomo nadomestili drage materiale s cenejšimi. Pri plastičnih izdelkih z nepotrebno debelimi stenami, bomo skušali te stanjšati in s tem prihraniti uvožen material.
Gini Vučenovič, delavki v obratu stiskalnice v TOZD Tovarna AO, za hujšo kršitev, ker je skupno več kot mesec dni izostala z dela.
2.	Prenehanje delovnega razmerja, ki se ne bo izvršilo, če delavec v poizkusnem roku 12 mesecev ne bo storil nove kršitve delovne obveznosti:
Antonu Kočarju, vratarju v DSSS, za hujšo kršitev, ker je bil vinjen na delovnem mestu.
Janezu Habjanu, vozniku v TOZD Tovarna embalaže, za hujšo kršitev, ker je skušal prepeljati mimo vratarja izdelke brez potrebnih dokumentov.
3.	Prenehanje delovnega razmerja, ki se ne bo izvršilo, če delavec v poizkusnem roku 6 mesecev ne bo storil nove kršitve delovne obveznosti.
Realizacija naštetega programa stabilizacijskih ukrepov bo zahtevala precejšno angažiranost razvojnega oddelka. Opraviti bo potrebno precej preizkusov in korekcij orodij za prehod na domače materiale. Skonstruirati bo potrebno precej polizdelkov, ki smo jih do sedaj uvajali, ter izdelati orodja za njihovo domačo proizvodnjo. Poiskati in angažirati bo potrebno nove kooperante za domačo proizvodnjo do sedaj uvoženih polizdelkov. Seveda bo potrebno tudi investirati v kakšno novo napravo ali stroj. Predvsem pa bodo težave na kadrovskem področju.
Tomaž MAVER, vodja razvoja TOZD Orodjarna in vzdrževanje
Gospodarski pogoji v kateri se nahaja naša delovna organizacija zahteva tudi od naše temeljne organizacije »Orodjarna in vzdrževanje« maksimalne napore za njihovo ublažitev.
-	Razvoj in konstrukcija morata pri projektiranju orodij, strojev in naprav upoštevati najnovejše dosežke v tehnologiji predelave pločevine, kot tudi v tehnologiji obdelave kovin;
-	načrti morajo biti izdelani natančno predvsem brez funkcionalnih in drugih napak, ter opremljeni s podatki, ki omogočajo hitrejšo in racionalnejšo izdelavo;
-	ažurno in dosledno vnašati v načrte vse spremembe, ki se objektivno pokažejo pri izdelavi orodij;
-	dati prednost in skrajšati roke izdelave orodij, ki so namenjena proizvodnji izdelkov za izvoz;
-	hitro izvrševati vse potrebne modifikacije na orodjih in strojih, ki jih zahteva nadomestitev uvoženih materialov z domačimi;
-	dvigniti kvaliteto vzdrževanja in skrajšati čas poprave orodij, strojev in naprav, ter na ta način zmanjšati izpade v proizvodnji;
-	eventualne proste kapacitete v TOZD Orodjarna in vzdrževanje, ki bodo posledica zmanjšane proizvodnje v temeljnih organizacijah Saturnusa, angažirati za izdelavo izdelkov za zunanjo prodajo, predvsem za potrebe celotne jugoslovanske konzervne industrije (tu mislimo predvsem na zapiralna orodja, zapiralne glave ter stroje za zapiranje kozarcev, pa tudi na popravila in generalne remonte zapiralnih strojev);
-	eventualne proste kapacitete v TOZD Orodjarna in vzdrževanje, ki bodo posledica zmanjšane proizvodnje v temeljnih organizacijah Saturnusa, angažirati za izdelavo izdelkov za zunanjo prodajo, predvsem za potrebe celotne jugoslovanske konzervne industrije (tu mislimo predvsem na zapiralna orodja, zapiralne glave ter stroje za zapiranje kozarcev, pa tudi na popravila in generalne remonte zapiralnih strojev);
-	povečati količine iz obstoječega že osvojenega asortimana zapiralk za kozarce in osvojitev nove visoko kapacitivne
Janezu Podobniku, strojnemu ključavničarju v TOZD Orodjarna in vzdrževanje, za hujšo kršitev, ker je bil vinjen na delovnem mestu.
Pavlu Jančarju, transportnemu delavcu v TOZD Tovarna embalaže, za hujšo kršitev, ker je več kot petkrat izostal z dela.
4. Javni opomin:
Slavku Posavcu, preddelavcu v TOZD Tovarna embalaže, za hujšo kršitev, ker se je grobo obnašal do sodelavke.
Marjanu Šustru, strojnemu ključavničarju v TOZD Orodjarna in vzdrževanje, za hujšo kršitev, ker je užival alkohol na delovnem mestu in motil pri delu sodelavce. Štefanu Barbariču, strojnemu ključavničarju v TOZD Orodjarna in vzdrževanje, za hujšo kršitev, zaradi neopravičenega podaljšanja bolniškega staleža s ponaredbo datuma v zdravstveni knjižici. Andreju Logarju, brusilcu v TOZD Orodjarna in vzdrževanje, za hujšo kršitev, ker je neopravičeno odklonil izvrševanje del na katera je bil razporejen.
avtomatske zapiralke.
Poleg navedenih ukrepov je dogovorjena še vrsta drugih ukrepov, ki imajo za cilj večjo proizvodnjo, optimalne stroške in splošen dvig produktivnosti.
Ocenjujemo, da v temeljni organizaciji Orodjarna in vzdrževanje obstaja realna možnost povečanja proizvodnje v korist zunanje prodaje. Osnovno prepreko za dosego tega cilja trenutno predstavlja splošno pomanjkanje kvalificiranih in visoko kvalificiranih kadrov raznih poklicev.
Možna prerazporeditev odvečnih kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev iz proizvodnih temeljnih organizacij v temeljno organizacijo Orodjarna in vzdrževanje bi realno omogočilo povečanje proizvodnje v TOZD Orodjarna in vzdrževanje.
Zavedati se moramo, da so težave v posameznih temeljnih organizacijah integralne težave celotnega podjetja. Intenzivno sprotno in učinkovito razreševanje teh je naloga slehernega člana Saturnusa. Vsak Saturnužan mora po svojih sposobnostih vložiti maksimalne napore za skupni boljši jutri.
Bošku Milinkoviču, transportnemu delavcu v TOZD Tovarna AO, za hujšo kršitev, ker je neopravičeno zamujal pri prihodu na delo in ker ni redno uporabljal zaščitnih sredstev.
Na drugi seji 18. marca, je skupna disciplinska komisija izrekla naslednje ukrepe:
1. Prenehanje delovnega razmerja:
Joži Dragan, delavki v TOZD To-
usmerjeno izobraževanje
ZAKON SPREJET, VENDAR...
varna embalaže, za hujšo kršitev, ker je šestkrat neopravičeno izostala z dela.
Timi Betkoševič, delavki v TOZD Tovarna embalaže, za hujšo kršitev, ker je več kot šestkrat neopravičeno izostala z dela.
2.	Prenehanje delovnega razmerja, ki se ne bo izvršilo, če delavec v poizkusnem roku 12 mesecev ne bo storil nove kršitve delovnih obveznosti:
Marjanu Pavliču, preddelavcu v TOZD Tovarna embalaže, za hujšo kršitev, ker je neopravičeno odklonil izvrševanje nalog na katere je bil razporejen.
3.	Javni opomin:
Rajku Laliču, delavcu v TOZD Tovarna embalaže, za hujšo kršitev, ker se je med delovnim časom tepel s sodelavko.
Birami Hozdič, delavki v TOZD Tovarna embalaže, za hujšo kršitev, ker se je med delovnim časom tepla s sodelavcem.
4.	Prenehanje delovnega razmerja z denarnim povračilom 2850,00 din:
Dolčič Marjanu, pomožnemu la-kirarju v TOZD Tovarna embalaže, za hujšo kršitev, ker je bil na delu vinjen in se je stepel s sodelavcem ter je tako prišlo do zastoja v proizvodnji.
Dušanu Žabkarju, tiskarskemu delavcu v TOZD Tovarna embalaže, za hujšo kršitev, ker se je stepel s sodelavcem in je zaradi tega prišlo do zastoja proizvodnje.
Ukrepi izrečeni na tretji seji.
1.	Prenehanje delovnega razmerja, ki se ne bo izvršilo, če delavec v preizkusnem roku 12 mesecev ne bo storil nove kršitve delovne obveznosti:
Alojzu Mlateju, vodji skladišča v TOZD Tovarna embalaže, za hujšo kršitev, ker je skušal prepeljati mimo vratarja izdelke brez potrebne dokumentacije.
Urošu Franku, strojnemu ključavničarju v TOZD Orodjarna in vzdrževanje, za hujšo kršitev, ker je več kot petkrat izostal z dela.
2.	Prenehanje delovnega razmerja, ki se ne bo izvršilo, če delavec v roku 6 mesecev ne bo storil nove kršitve delovne obveznosti.
Miru Kuharju, šoferju v DSSS, za hujšo kršitev, ker je skušal mimo vratarja odpeljati izdelke brez potrebnih dokumentov.
Radoslavu Zecu, članu inventurne komisije DSSS, za hujšo kršitev, zaradi vinjenosti in neizvrševanja delovnih nalog.
3.	Javni opomin:
Ivanu Povšetu, telefonistu v DSSS, za hujšo kršitev, ker sta s sodelavcem skušala prenesti mimo vratarja izdelke brez potrebnih dokumentov.
Marici Kovač, delavki v TOZD Tovarna embalaže, za hujšo kršitev, ker je odklonila izvrševanje delovnih nalog in se prepirala s preddelavcem.
Francu Hribarju in Antonu Mikliču, strugarjema v TOZD Orodjarna in vzdrževanje, za hujšo kršitev. Neopravičeno sta zapuščala delovno mesto med delovnim časom.
Skupščina SR Slovenije je 9. aprila 1980 sprejela Zakon o usmerjenem izobraževanju
S sprejemom zakona pa se je družbena akcija za reformo izobraževanja šele začela, saj zakon nalaga tako izvajalcem kot uporabnikom vzgojno-izobraževalnih storitev nekatere povsem nove naloge v zvezi s kadrovsko-izobraževalno funkcijo.
Gre za področje družbenega življenja, ki zadeva vsako družino in delavca, organiziranega v TOZD, v političnih in samoupravnih organizacijah in drugje.
Predlog predsedstva republiške konference SZDL Slovenije o postopnem prehodu v srednje usmerjeno izobraževanje nas ni presenetil, saj je do začetka šolskega leta ostala vrsta neuresničljivih nalog:
-	nastajajoča mreža šol nosi v sebi nekatere posledice še nevpeljanih novih družbeno ekonomskih odnosov in slabo razvitega kadrovskega vidika planiranja razvoja organizacij združenega dela,
-	vzgoino izobraževalni programi za srednje usmerjeno izobraževanje še niso v celoti izdelani,.
-	posebne izobraževalne skupnosti niso usposobljene za prevzem nalog, ki jim jih nalagajo novi družbeno ekonomski odnosi (ustanovljeno je 17 posebnih izobraževalnih skupnosti s področja materialne proizvodnje in posebna izobraževalna skupnost v zdravstvu, medtem ko preostale 3 s področja družbenih dejavnosti šele nastajajo),
-	pomanjkanje učiteljev, predvsem za izvajanje skupne vzgojno-izobraževalne osnove,
-	organizacije združenega dela niso pripravljene na novo zasnovano proizvodno delo in proizvodno prakso,
-	še vedno se pojavlja težnja po ohranjevanje gimnazij kot splošnih pripravljalnic za nadaljni študij.
Nove izobraževalne programe naj bi letos začeli uvajati tam, kjer so zagotovljene možnosti za to (gozdarstvo, pomorstvo), na drugih področjih pa naj bi čas priprav podaljšali za leto dni in srednje usmerjeno izobraževanje začeli s šolskim letom 1981-82.
Postopnost nam omogoča pripraviti vse, kar doslej ni bilo celovito opravljeno, ter
POSOJILO ZA RABLJENO STANOVANJE - ZAKAJ NE?
Avtor sestavka pod naslovom (NE) REŠEVANJE STANOVANJSKE PROBLEMATIKE v zadnji številki GLASA SATURNUSA se zavzeto in upravičeno sprašuje zakaj ni mogoče pridobiti pravico do stanovanjskega posojila za nakup starega stanovanja, podobno kot to velja za novo. To vprašanje si zastavlja marsikateri član našega kolektiva, pa tudi mnogi občani izven naše delovne organizacije. Tudi sam sem si zastavljal to isto vprašanje, dokler nisem nekoliko globlje »zaoral« v stanovanjske probleme. Kot delegatsko vprašanje iste vsebine je bilo izpostavljeno tudi na 4. zboru Ljubljanske banke, stanovanjsko komunalne banke. Odgovor je vsepovsod isti. Kratek, nedvoumen, marsikdaj celo boleč:
Za stara stanovanja ni kreditov! Zakaj?
Naj citiram pismen odgovor Republiškega sekretariata za urbanizem:
»Glede na določilo 5. člena Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS št. 5/72 in 13177) se sredstva združena po tem zakonu smejo uporabljati le za financiranje gradnje, oziroma nakupa novih stanovanjskih hiš ali stanovanj in za rekonstrukcijo obstoječih hiš in stanovanj.«
V	pojasnilo naj dodam le, da so to sredstva, ki se združujejo na podlagi določil omenjenih zakonov od 6 odstotkov brutto osebnega dohodka.
Odgovor enake vsebine je posredovala tudi LB Stanovanjsko-komunalna banka, prav tako pa tudi Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana.
Avtor omenjenega prispevka v Glasu Saturnusa je argumentno razvil svoje misli okrog tega, kako lepo, cenejše in tudi bolj učinkovito bi reševali stanovanjsko problematiko, če bi omogočili kreditiranje nakupa starih stanovanj. Njegove misli se tudi ujemajo z interesi delovne organizacije. Vendar ne smemo pozabiti, da pri reševanju problema širšega značaja, mora družba vprašanje reševati celovito, le tako je dosežen cilj.
Razlogov, da se je družba odločila za tak ukrep je več, med njimi naj omenim le enega:
sistem vzpodbuja prizadevanja za povečanje stanovanjskega fonda in stanovanjske površine nasploh, kakor tudi izboljšanje stanovanjskih razmer v obstoječih stanovanjskih enotah z rekonstrukcijo in prenovo, ne pa tudi prekupčevanje s starimi stanovanji, ki bi se kaj hitro izrodilo v vir nedovoljenega dobičkarstva (z drugimi besedami izkoriščanja), kar je seveda nedopustno; pri tem pa je seveda najhujše to, da tak ukrep prizadene tudi tiste, ki mislijo na povsem pošten način rešiti svoj življenski problem.
Vse to je upoštevano pri sprejemanju sedaj veljavnih predpisov, po katerih se ravna naša in druge delovne organizacije, prav tako pa tudi Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana.
V	pripravi pa je nov zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki bo, ne
samo zlil v enega vse sedaj veljavne razdrobljene predpise, temveč bo prinesel tudi marsikaj novega iz tega področja. Upati smemo, da bo vsaj močno omilil sedanje toge predpise na področju reševanja stanovanjskih vprašanj s pomočjo starih stanovanj. Tako možnost omenja tudi Sekretariat za urbanizem v svojem odgovoru na delegatsko vprašanje.	Cveto ZADNIK
hkrati zaostruje odgovornost celotnega združenega dela za temeljite strokovne priprave, za uveljavljanje vsebine usmerjenega izobraževanja ter za uvajanje novih družbeno ekonomskih odnosov.
Postopnost prehoda v usmerjeno izobraževanje bo imelo vsekakor pozitivne posledice in sicer:
-	pripravljeni bodo vsi učinki,
-	usposabljanje učiteljev bo lahko bolje in celoviteje opravljeno,
-	ustanovljene bodo vse posebne izobraževalne skupnosti, kot mesto dogovarjanja med izvajalci in uporabniki,
-	organizacije združenega dela se bodo bolje pripravile na izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse.
Postopnost oziroma podaljšan čas priprav na usmerjeno izobraževanje torej na pomeni odlaganje reforme, temveč je le izraz težnje, da z intenzivnim družbenopolitičnim in strokovnim delom zagotovimo postopno, toda učinkovito in uspešno praktično uveljavitev vseh načel preobrazbe vzgoje in izobraževanja. _________________________Mitja RAMOVŠ
PRIZNANJE KRVODAJALCEM IZ LOŠKEGA POTOKA
'	' A-sv-i:
/irr/rfi/pr
r/f-ti /f/n/rt c/vtrvv/f* /> r/r/rr cffi#Anyrr Zrr-ist • > ^	« AWZ/n/<n' sitrv//rstZ-ff //s-rvrftAr/J/ff
W*y/t ZrtJČrr /ur •
ZAHVALNO LISTINO
•Jfjr/yrr</i//vyrt/ifxrr/yV •^fyr/r&yfr Ar/jč/r
AKTIVU-SATURNUS-LOŠKI POTOK
Ar/ft/Z/f .uA/i/rr/vmi//. A////t/rsi/X
/rte^/ur/ts*v//A	/y//////v
« trA/S/vtr^///t/r'/vmvpr/ rvyrr/>/x/r/y/ «
Z/tAr/ičAe
Sj/f/Afi/r/te/. APZP
DAMA

Republiški odbor Rdečega križa je ob jubilejih te humanitarne organizacije na Slovenskem (100 letnica nastanka prvih društev na Slovenskem in 35-letnica obnovitve in dela Rdečega križa SR Slovenije) podelil aktivu RK v našem obratu v Loškem potoku zahvalno listino.
Čestitamo sodelavcem iz Loškega potoka.
Zvezna komisija za šport AMZ Jugoslavije je objavila letošnji koledar tekmovalnih prireditev, ki štejejo za državno prvenstvo. SATURNUS RALLV bo 16. in 17. maja.
Letošnji, že tradicionalni rally, bo imel start na Trgu osvoboditve, cilj pa pred našo tovarno avto-opreme.
Dodajmo še to:
Organizacijski odbor največje družbeno-politične manifestacije v Ljubljani PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE, ki bo letos v počastitev 35. obletnice osvoboditve mesta, se je odločil, da bo SATURNUS RALLV zadnja prireditev v tej veliki manifestaciji.
BEOGRAJSKI SALON AVTOMOBILOV
Kljub pogostemu ugovarjanju jugoslovanskih proizvajalcev avtomobilov imamo v Beogradu vsakoletno sejemsko prireditev z zvenečim imenom Salon avtomobilov. Kljub dejstvu, da je omenjeni Salon resna in obvezojoča sejemska prireditev, na kateri sodeluje celotna jugoslovanska industrija avtomobilov in njeni kooperanti, ter tudi nekateri tuji proizvajalci, ki jih zanima jugoslovansko tržišče so ugovori tehtni, saj je težko vsako leto predstaviti toliko novitet.
Pomirimo se s tem, da na koledar prireditev ne moremo vplivati, zato pa smo toliko bolj dolžni vplivati na našo lastno sejemsko predstavitev, na videz naše stojnice.
Letos nismo razstavljali povsem individualno, temveč skupaj z drugimi podpisniki novega temeljnega samoupravnega sporazuma med proizvajalci, uporabniki in prodajalci svetlobne opreme.
Kljub temu pa so bila osnovna izhodišča naših nastopov v prikazu individualnosti in samostojnosti Saturnusa kot pomembnega dobavitelja svetlobne opreme, ne samo domači, temveč tudi tuji avtomobilski industriji. Ta izhodišča so tudi določala koncept našega razstavljanja.
Med našimi novitetami je bil posebne pozornosti deležen oglati žaromet (izdelan za francosko firmo TALBOT - Simka), s katerim smo prekinili tradicijo izdelovanja le okroglih žarometov. Ob tej noviteti smo posebno pozornost namenili povdarjanju tradicionalnosti in kakovosti naših izdelkov, zlasti dodatne opreme. Aqua test naših meglenk (v posebni zaprti posodi so meglenke, ki so svetile, oblivali curki vode) je pritegnil mnoge obiskovalce.
Seveda pa je našo glavno »vabo« predstavljal muzejski avto (eksponat TMS iz Bistre pri Vrhniki) z našimi žarometi. Rekonstruirani žarometi v muzejskem avtomobilu skupaj z demonstracijo delovanja žarometov »H4« - vse to je imelo precejšen propagandni učinek.
Od lani na letos so H-4 žarometi dobili komercialno embajažo s stiropornimi vložki. Dosedanjim H-4 vložkom za Z-750 in Z-101 so se pridružili vložki za OM - ZASTAVO tip 635, 640 in 645 in univerzalni vložki 0 170 PL. To pa je tudi vse od novitet. Res je tudi, da smo v tem času napredovali še za dva pomagala pri prodaji - dva ogledna kartona, ki služita kot pripomoček za aranžiranje v trgovinah (za svetilke TP in žaromete H-4).
Lahko bi tudi nekaj napisali o tem kaj nismo razstavili. Pričakovali smo, da bo za razstavo pripravljen oglati žaromet za Z-101, (Z-126, Jugo 45, Z-127, Z-128, Z-435, avtobus F-434 v paru, FIAT-128) in morda tudi nova svetilka za VW. Čeprav je res, da si je lažje želeti novitet, kot jih osvojiti, nas razmere vedno bolj silijo v hitrejše osvajanje novih izdelkov.
Sprehod po sejmu gledan z očmi Saturnužana pa je tak: nimamo novih žarometov in svetilk za nove avtomobile iz Zastavinega programa: naša dodatna oprema se je povsem udomačila v prvi vgradnji - avtobusi; TAM je z modifikacijo podaljšal življenje žarometom nekdanjega F-1300, svetilke TP se uveljavljajo na prikolicah Brako.
Na fotografijah je svetlobna (italijanska) oprema na Zastavinih novih avtomobilih in TAM-ova rešitev glavnega žarometa za kamion T110, ki zamenjuje oglat (Cibie-jev) žaromet.	ROMAN Kokalj
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA STABILIZACIJO
Delavski sveti v temeljnih in delovnih organizacijah so v začetku letošnjega leta imenovali koordinacijske odbore za stabilizacijo. Pobuda za formiranje teh organov se je oblikovala v okviru SZDL, koordinacijski odbori pa so bili v preteklem letu oblikovani pri republiških in občinskih konferencah SZDL. Predlog, da se tudi pri nas oblikujejo takšni organi pa je nastal zaradi naših razmer in potreb.
Med osnovnimi pogoji, da bodo ti novo ustanovljeni organi s svojim delovanjem opravičili svoj obstoj je tudi jasna opredelitev njihove vloge in nalog. To morajo poznati ne samo člani stabilizacijskih odborov, ampak tudi organi upravljanja, vodstva družbenopolitičnih organizacij, poslovodni organi in ne nazadnje vsi delavci, saj moramo vedeti kaj realno lahko pričakujemo in na kakšen način lahko tudi vplivamo na delo odborov.
Sprejeta politika stabilizacije se praktično uresničuje tudi z ukrepi organov družbenopolitičnih skupnosti, s katerim naj bi bistveno omejili nadalnje povečanje primanjkljaja v naši zunanje trgovinski bilanci, omejili vse vrste porabe v okviru naših realnih možnosti ter s tem in večjo produktivnostjo dela povečali sredstva organizacij združenega dela, namenjenih za razširitev materijalne osnove dela. Ta sredstva pa bi morali preko dohodkovnega povezovanja meo organizacijami združenega dela v večjem obsegu kot dosedaj usmerjati v razvoj domače surovinske in energetske baze ter takšne industrije,
ki svoje izdelke lahko uspešno plasira tudi na zunanjem trgu. Z uresničevanjem tega naj bi se bistveno hitreje povečal izvoz ob doseganju ugodnih poslovnih uspehov in relativno občutno počasneje povečeval uvoz blaga.
Naša delovna organizacija spada žal v skupino »deviznih pasivcev«. Zato so se pogoji, v katerih poslujemo bistveno spremenili. Zaenkrat še ne vemo, kako si bomo uspeli zagotoviti reprodukcijski material iz uvoza, potreben za normalen potek proizvodnje. Kljub intenzivnim prizadevanjem za premostitev nastalih težav je verjetno realno pričakovati, da se bomo v naslednjem obdobju srečevali s problemi, kako vsem delavcem neprekinjeno zagotavljati delo, zagotavljanje finančnih sredstev za tekoče poslovanje itd.
Glede na navedeno je nujno, da zagotovimo skrajno gospodarno in smotrno poslovanje v okviru razpoložljivih možnosti kar bomo dosegli zlasti s smotrno uporabo reprodukcijskega materiala in strojev ter čim boljšo izrabo delovnega časa. Skrajno moramo varčevati z vsemi razpoložljivimi sredstvi in podvzemati ukrepe za ublažitev negativnih vplivov sedanjih pogojev na naše poslovanje. Hkrati pa moramo intenzivno delovati na dolgoročnih rešitvah, ki nam bodo omogočile uspešno rešiti sedanje težave.
Menim, da je na podlagi tega razumljivo, iz česa je nastala potreba po formiranju organov, kot so ko-
ordinacijski odbori za stabilizacijo. Že s samo ustanovitvijo teh organov je dan poseben poudarek (lahko rečemo celo določena prioriteta) vprašanjem oziroma nalogam, ki se nanašajo na uresničevanje politike stabilizacije v naši delovni organizaciji.
Iz sestave teh organov je razvidno, da je njihova temeljna vloga oziroma funkcija usklajevanje dela in akcij vseh družbenopolitičnih in drugih dejavnikov pri oblikovanju, sprejemanju in izvrševanju ukrepov, ki se nanašajo na uresničevanje politike stabilizacije v temeljni in delovni organizaciji.
To bi bila možna kratka in dokaj splošna opredelitev vloge oziroma funkcije obravnavanih organov. Tako opredeljeno vlogo oziroma funkcijo pa naj bi uresničevali zlasti z izvajanjem naslednjih nalog:
-	sprotno analiziranje učinkovanja ukrepov organov družbeno-politi-čnih skupnosti in organov upravljanja v temeljnih in delovnih organizaciji na uspešnost poslovanja v Saturnusu, izhajajoč iz potrebe po pravočasnem in učinkovitem preprečevanju ali vsaj ublažitvi morebitnih negativnih posledic že sprejetih stabilizacijskih ukrepov (o rezultatih te analize koordinacijski odbor za stabilizacijo obvešča omenjene organe, po potrebi pa tudi predlaga dodatne ukrepe);
-	tekoče spremljanje in analiziranje gospodarsko-finančne situacije v temeljnih in delovni organizaciji in predlaganje ukrepov za gospodarnejše ravnanje z razpoložljivimi sredstvi;
-	skrb za sprotno, pravilno in kar najbolj celovito obveščanje delavcev o problematiki gospodarjenja v delovni organizaciji in temeljnih or-
ganizacijah, o proizvodnih nalogah TOZD, obratov in oddelkov, o rezultatih in izvajanju stabilizacijskih programov in drugih akcijah ter vprašanjih, pomembnih za delo in življenje delavcev (da bi se zagotovila takšna obveščenost delavcev je nujno potrebno razviti široko politično aktivnost družbenopolitičnih organizacij in delegatov v organih upravljanja, v koordinacijskih odborih pa se morajo stekati in obravnavati pobude in predlogi delavcev, vodstev DPO, strokovnih služb in drugih; pomembno vlogo pri informiranju naj bi dobila interna informativna sredstva - glasilo in bilten).
Koordinacijski odbor naj bi o svojem delu redno poročal delavskemu svetu, predsedniki DPO v odborih, pa naj bi o delu teh sprotno seznanjali vodstva organizacij, da bi na podlagi informacij lažje oblikovali svoja stališča in organizirali potrebno družbe-no-politično akcijo.
Mogoče so navedene naloge le malo preveč razčlenjene, marsikomu se bodo zdele na prvi pogled tudi preobsežne. Seveda pa moramo pri tem upoštevati tudi sestavo teh organov.
Očitno je, da so tako opredeljene naloge zelo obsežne, kompleksne in zahtevne. Verjetno ni mogoče pričakovati, da jih bodo v celoti izvajali že v začetni fazi njihovega dela. Menim pa, da moramo v navedeni smeri razvijati njihovo delo v prepričanju, da bodo s konstruktivnim in ustvarjalnim sodelovanjem nas vseh v celoti in uspešno izvrševali tako opredeljeno nalogo.
Praksa pa bo pokazala, ali bo potrebno navedene naloge dopolniti ali spremeniti, kar bo v tem primeru potrebno brez oklevanja tudi pravočasno storiti
Stanislav Peterca
kamera je ujela
ALUPO POKROVČKI: če je toliko za odpad potem pa je najbrž tudi kaj za prodati...
saj stroji delajo s polno paro.
		■r	M j ^
SE—/’^H	i Pii ■MK "ifajilHk tisU	mL/s	11 1 04
	-vHl	H/-'	
Slika že zastareva, kup je vsak dan vse večji, nama pa je zaradi stabilizacijskih ukrepov zmanjkalo filma...
Koliko filmov je vredna le ena taka odvržena plošča..?	V orodjarni so končno dobili dolgo čakano elektronsko-krmiljeno
stružnico...
SELITEV RAZVOJNIKOV EMBALAŽE Končno so vse naše razvojne službe uredile svoje »stanovanjsko vprašanje«, mogoče pa se bodo zdaj, v boljših pogojih, posvetili tudi drugim vprašanjem...
Po podatkih inventurne komisije smo lansko leto uničili precejšnje število zabojev. Naši viličarji se trudijo, da vsaj pri razbijanju zabojev dosežemo »poslovne uspehe« iz preteklega leta.
Če kljub vsemu vsi golobi ostanejo zvesti Saturnusu lahko pričnemo premišljevati o pakiranju fosfatnih gnojil. Linije že imamo -Žlebove.
sindikat
NOVA VODSTVA SINDIKALNIH ORGANOV
DELAVSKA KONTROLA -KAJ PA JE TO?
PRINČIČ KSENIJA - predsednik konference OOZS Saturnus JAKIČ SLAVKO - podpredsednik konference OOZS Saturnus FINK RADO - sekretar konference OOZS Saturnus
KONFERENCO OOZS SESTAVLJAJO ČLANI:
Inglič Janko, Prebil Rozi, Petek Marija (embalaža Moste)
Kurent Emil, Kralj Marjan, Primar Nežka (embalaža Zalog)
Cimerman Milan, Zorman Janez, Oražem Franc (embalaža tiskarna)
Bobič Bojan, Flren Marija, Keber Dragica (avtooprema)
Maksimovič Vojko, Kladušek Vida, Korez Dragica (embalaža Polje)
Lavrič Milena, Benčina Darinka, Knaus Flelena (AO obrat Loški Potok)
Švigelj Jože, Skrbinšek Tanja, Koren Bo-rivoj (DSSS).
IZVRŠNI ODBOR KONFERENCE OOZS SATURNUS:
Inglič Janko, Kurent Emil, Cimerman Milan, Maksimovič Vojko, Bobič Bojan, Lavrič Milena, Jakič Slavko, Švigelj Jože, Prinčič Ksenija, Krajc Milka, Fink Rado.
Naloge sindikata v letošnjem stabilizacijskem letu ne bodo maihne in terjajo od vseh članov veliko mero odgovornosti, če želimo uspešno realizirati vse zastavljene naloge.
V	skladu s tem je bil izdelan program dela sindikalne konference. Konferenca osnovnih organizacij, kot najvažnejši organ sindikata, pa se ne bo omejila le na predvidene naloge, temveč bo morala sprotno obravnavati tudi zdaj nepredvidene probleme.
V	mesecu aprilu predvidevamo dve konferenci:
Konferenca posvečena analizi gospodarjenja bo predvidoma v prvi polovici aprila
Potrebno bo opraviti temeljito analizo gospodarskega stanja, vključno z mnenji kako bo potekalo poslovanje v bodoče. Določiti nosilce in konkretne zadolžitve pri izvajanju posameznih nalog, ki izhajajo iz teh razmer.
Na konferenci bomo obravnavali aktualne probleme gospodarjenja DO in pogoje izvajanja stabilizacije.
Analizirali bomo vprašanja, ki so se pojavila v razpravah vodenih po oddelkih. Kakšne so objektivne možnosti, da se sedanja težka situacija omili, če že ne v celoti odpravi?
Nosilci razprav: Košak, Primožič, Jevšnik, Potočnik.
Konferenca v zvezi z vsebinskimi in kadrovskimi pripravami na volitve v organe upravljanja.
Potrebno je izdelati analizo dosedanjega delovanja DS in sodelovanja z ostalimi delavci ter informiranje delavcev pred odločanjem.
Cpredeliti naloge organov, ki predstojijo pred prihodnjimi volitvami.
Sklic kandidacijske konference in izdelava pravilnikov v okviru sindikata.
Oceniti, če sindikalni dokumenti ustrezajo našemu sedanjemu delu.
IZVRŠNI ODBOR KONFERENCE OOZS SATURNUS:
Inglič Janko, Kurent Emil, Cimerman Milan, Maksimovič Vojko, Bobič Bojan, Lavrič, Milena, Jakič Slavko, Švigelj Jože, Prinčič Ksenija, Krajc Milka, Fink Rado. Blagajnik za osnovne organizacije sindikata je tov. Krajc Milka
SINDIKALNA KONFERENCA TOZD EMBALAŽA
Globokar Anton - predsednik sindikalne konference
Glavič Franc - podpredsednik sindikalne konference
Korez Dragica - sekretar sindikalne konference
SINDIKALNO KONFERENCO SESTAVLJAJO ČLANI:
Inglič Janko, Završnik Janez, Prebil Rozi, Petek Marija, (embalaža Moste) Cimerman Milan, Gorenc Andrej, Kozlevčar Bojan, Tršan Stojan (embalaža tiskarna)
Kurent Emil, Glavač Franc, Georgijev Darinka, Žgajnar Vida (embalaža Zalog) Maksimovič Vojko, Korez Dragica, Kočar Miro, Kladušek Vida (embalaža Polje)
PREDSEDSTVO SINDIKALNE KONFERENCE TOZD EMBALAŽA
Globokar Anton, Glavač Franc, Korez Dragica, Inglič Janko, Cimerman Milan, Kurent Emil, Maksimovič Vojko.
Določiti naloge za naslednje mandatno obdobje, glede na sedanje razmere. Izdelati kriterij za izbiro kandidatov in izvesti kadrovanje.
Nosilci nalog: Peterca, Artnak in sindikat.
V mesecu maju bo konferenca, na kateri bomo obravnavali problematiko uveljavljanja delitve OD po delu.
Prav tako je potrebno organizirati razpravo o razvidu del in nalog, analizirati dosedanje stanje pri nas, izdelati metodologijo razvida del in nalog ter pripraviti ustrezne splošne akte in pravilnik o delitvi OD.
Nosilci nalog: Primožič, Peterca, Čakš.
Za enkrat so v tem letu predvidene še naslednje konference:
Konferenca, ki bo analizirala in ocenila delo naših delegacij pri skupščini občine in SIS ter naloge pri uveljavljanju delegatskih razmerij.
O delu delegacij bodo predsedniki konference delegacij (Martinčič, Oblak, Artnak) podali ustrezna poročila.
Konferenca, na kateri bomo obravnavali uresničevanje plana 1975-80, ocenili gradivo osnove plana, smernice in temeljna vprašanja, ki jih narekuje srednjeročni plan.
Potrebno je oceniti ali nam obstoječa gradiva dajejo jasno sliko (usmeritev) za bodoče delo.
Nosilci nalog: Primožič in direktorji TOZD.
Konferenca, ki bo obravnavala problematiko delovanja družbenih organizacij v Saturnusu in naloge sindikata v zvezi s tem.
Nosilci nalog: Markeljc, Fattori, Sluga.
Vprašanje se lahko komu dozdeva smešno. Upravičeno, če se oziramo le na tisto, kar je normativno o pristojnostih in nalogah delavske kontrole zapisano v samoupravnih aktih. Teh določil »na papirju« ni malo, saj težko najdemo kakšen samoupravni akt, pa najsi bodi to splošno družbeni ali čisto tozdovsko-interni, kjer vsaj na treh straneh ni govora o samoupravni delavski kontroli. Razlog več, da smo se to pot odločili »zaorati« malo globlje - pobrskati pod lupino normativnih določil, brati med vrsticami venomer dolgočasno podobnih poročil teh in podobnih samoupravnih organov. Namen je bil: napisati prispevek o dejanskem (ne) delu delavske kontrole v naši delovni organizaciji. Poročila niso zadostovala (ta namreč vedno naštevajo kup akcij, če pa že govorijo o nedejavnosti, potem vzroke za njo iščejo vedno v nekakšnih »objektivnih okoliščinah«). Priredili smo še pogovor z predsedniki komisij in odborov DK v temeljnih in delovni organizaciji.
Napak bi bilo razumeti, da so »na tapeti« te komisije. Nasprotno, zanimale so nas njihove težave, saj je vsak samoupravni organ prav tisto, kar naredimo iz njega. Vsi skupai. Beseda teče o naši delavski kontroli O njenem delu. In, če tega ni, potem so vprašanja zastavljena vsem nam.
Konferenca, ki bo obravnavala analizo sistema informiranja in problem na-daljnega razvoja informiranja.
Nosilci nalog: Savovič, Primožič, Artnak.
Konferenca, ki bo obravnavala delo organizacij ŽSMS v Saturnusu, problematiko širšega vključevanja mladih v družbenopolitično življenje v naši tovarni in naloge družbenopolitičnih organizacij zlasti sindikata.
Program aktivnosti mladine v posameznih TOZD in DSSS pripravijo predsedniki mladine v sodelovanju s predsednikom in sekretarjem koordinacijskega sveta ZSM Saturnus ter tov. Peterco in Čakšom. Nosilci nalog: Todori, Ristič, Marinšek.
Zato prispevek, ki sledi nima normalno obliko - ne želi biti izpeljana sodba. Prej gre za utrinke iz pogovora in poročil. V premislek.
Zakaj nam niste poslali poročila? Zakaj se niste udeležili ptigovora o dejavnosti delavske kontrole?
»Ni vredno. Delo v delavski kontroli sem opustil že v polletju. Če sem kaj rekel so me obdolžili, da govorim v svojem lastnem imenu, ne pa v imenu delavcev. Zameriš se komu in dobiš nazaj«.
»Odbor je v dosedanjem mandatnem obdobju obravnaval le eno zahtevo delavca za varstvo samoupravnih pravic in jo tudi ugodno rešil. Neinici-ativnost delavcev pri uveljavljanju svojih samoupravnih pravic preko samoupravne delavske kontrole postavlja seveda pred nas vprašanje, ali delavci ne poznajo funkcije samoupravne delavske kontrole ali pa je proces samoupravljanja dosegel v Saturnusu že tako stopnjo razvoja, da delavci lahko uveljavijo svojo pravico neposredno »-(iz poročila tov. Gostinčarja, predsednika odbora DK DO.)
Najbrž je še kakšen »ali«. Če bi šlo le za neobveščenost delavcev o funkciji delavske kontrole, potem pa nič lažje kot problem rešiti, recimo z naslednjo številko Glasa Saturnusa. Da je proces samoupravljanja v Saturnusu dosegel tako stopnjo razvoja na kateri delavci lahko popolnoma neposredno uveljavljajo svoje pravice - s tem se ni zdravo slepiti v nobeni naši delovni organizaciji, pa tudi v Saturnusu ne. Da v medsebojnih odnosih ter samoupravni zavesti marsikaj ni tako kot bi moralo biti potrjujejta naslednja dejstva:
-	dokler je odbor delavske kontrole v dvoletnem mandatnem obdobju obravnaval le eden primer varovanja delavčevih pravic je skupna disciplinska komisija v zadnjem
mesecu (enem samem!) obravnavala 28 primerov in izrekla 26 ukrepov:
-	vse oolj so pogosti primeri, ko se delavci za zaščito svojih pravic obračajo naravnost na zunanje organe, »preskakujoč« pri tem delavsko kontrolo in delavske svete.
(nadaljevanje na naslednji strani)
PREDSTAVLJAMO VAM
Na marčevski seji konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov Saturnus je bila ootrjena kot nova predsednica konference Ksenja Prinčič.
Tovarišica Ksenja je rojena 7. aprila 1940 v Ljubljani, kjer je tudi končala srednjo tehnično šolo kemijske smeri. V Saturnusu je zaposlena od 1959. leta na delovnem mestu analitika za barve in lake v kemičnem laboratoriju kontrolne službe TOZD Tovarna embalaže. Že 21 let je član ZK in je vseskozi aktivna na družbenopolitičnem področju. Ksenji Prinčič želimo veliko uspeha pri delu na tako odgovorni zadolžitvi.
LETNI AKCIJSKI PROGRAM SINDIKALNE KONFERENCE
(nadaljevanje s prejšnje strani)
Nič o vzrokih slednjega dejstva nam niso vedeli povedati vodje komisij delavske kontrole. Še več, izgle-dalo je kot, da prvič slišijo za kaj takega. -----------
»Opaziti je hladne odnose do stališč delavske kontrole, čuti se slaba povezava odborov DK tozdov s centralnim odborom DKDO. Na splošno so pa odbori premalo aktivni. Nujna bi bila povezava z občinskim organom odgovornim za pravilno delovanje DK v gospodarskih organizacijah občine Moste-Polje. Ker te povezave ni, je opaziti, da odbori DK v združenem delu mlačno delujejo, ker niso kos svojim nalogam.« (iz poročila tov. Valanta, predsednika komisije DK v TOZD Orodjarna in vzdrževanje).
Če bi pred dvema letoma, ko še niste bili v delavski kontroli imeli kakšne probleme, glede varstva svojih samoupravnih pravic, ali bi se obrnili prvo na delavsko kontrolo v svojem TOZD, - povprašali smo enega izmed predsednikov DK.
»Nisem prepričan, ampak mislim da ne«, se je glasil dokaj zgovoren odgovor.
Prispevek bi lahko s tem končali, čeprav je na dlani, da se vse premalo dotaknil tistega, kar je najbolj pomembno: iskanje vzrokov tega »dela« naših delavskih kontrol in nakazovanja možnih rešitev. Kar zadeva vzrokov so predsedniki komisij SK našteli: premajhna usposobljenost članov komisij za tako zahtevne naloge, težave pri usklajevanju dela v komisiji in rednega dela, izpostavljenost pritiskom sodelavcev in še marsikaj drugega. Lahko rečemo, da so ti vzroki le opravičevanje nedejavnosti peščice ljudi, ki smo jim zaupali skrb za naše pravice, lahko pa se vprašamo kaj smo naredili, da bi omogočili tem ljudem opravljanje zaupanih nalog. Kakorkoli že, ostane nam v premislek dejstvo, da je dejavnost delavskih kontrol najbolj zgovorno ogledalo samoupravnih in medčloveških odnosov v delovni organizaciji.
L. Savovič
ali nas zanima
NOVOSTI V
PREHRAMBENI
INDUSTRIJI
HRANA
Vse več naslovov v strokovnih in gospodarskih publikacijah, govori o problemu proizvodnje hrane v svetu in tudi pri nas.
Ker je proizvodnja hrane zelo pomembna za našo državo pa tudi za našo tovarno, povzemamo v skrajšani obliki nekaj člankov na to temo:
NOTRANJE REZERVE
Danes, v splošni akciji za stabilizacijo, varčevanje in zmanjševanje uvoza, slišimo tudi vesti kakor je ta, ki je prišla iz Kikinde. Nove vrste de-hidrator IRK Banat bo dajal nove tisoče ton živinske krme pridobljene iz rastlinskih odpadkov, oziroma odpadkov pri predelavi.
Povsod poizkušajo z iskanjem notranjih rezerv.
Pojavljajo se razni predlogi kot n.pr.: da se poiščejo surogati, ki bi pomagali zmanjševati uvoz kave, za nas pa je predvsem zanimiv predlog, naj se poiščejo novi materiali, ki bi zamenjali drage uvožene materiale za embalažo, oziroma pločevino. Rešitev vidijo predvsem v stekleni embalaži pri kateri pa je zopet udeležena tudi naša tovarna.
Odpadke industrijskih rastlin z njiv naj bi uporabili za živinsko krmo, odpadne vode za tople grede in gojenje povrtnin tekom celega leta.
S povečanjem proizvodnje medu bi lahko zaposlili več ljudi, obenem pa zmanjšali uvoz le-tega. Enako je pri olivah, oziroma olivnem olju, ki bi ga lahko tudi izvažali.
Ogromne rezerve lahko najdemo nadalje tudi pri izgubah, ki nastanejo pri transportu posameznih kultur, ki
	HMKt.- V.	• rrMftflff	
		
		
		
POGOVOR S PREDSEDNIKI SAMOUPRAVNIH DELAVSKIH KONTROL...
KONJIČEK NI VEDNO DRAG
Kdor rad toliko riše kot otroci, lahko svoje ideje za darila kar sam uresniči. Vzame lahko odložene škatle od kave, piškotov, bonbonov ali podobnega, čopič, barve in nekaj domišljije. Ustvari lahko zabavno škatlo za začimbe, »svojo« vazo ali pa prav . eprezentančno okrasno škatlo.
so sedaj naravnost enormne. V klavnični industriji pa je velika notranja rezerva živinska krma pridobljena iz živinskih odpadkov, kot so kosti, koža... in ki celo zaključujejo tako imenovani tehnološki ciklus.
Skratka jugoslovanska kmetijska in kmetijsko predelovalna industrija ima ogromno možnosti...
Z ZDRUŽEVANJEM DO VEČJE PROIZVODNJE HRANE
Dogovor o temeljih družbenega plana razvoja agroindustrijskega kompleksa Jugoslavije v sledečem srednjeročnem planu do leta 1985, je bil glavna tema razprave na seji Zveznega komiteja za kmetijstvo, ki je bila meseca marca v Poljo privred-no-industrijskem kombinatu »Belje«.
Na sestanku so ugotovili, da ima Jugoslavija vse možnosti za zadovoljevanje ne samo domačega tržišča, ampak s proizvodnjo veliko večjih količin hrane tudi velikega izvoza. Da bi lahko na tem področju dosegli uspehe, je potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju posvetiti problemom razvoja družbenega in privatnega sektorja kmetijstva, veliko večjo pozornost.
Osnovni pogoj za doseganje večjih uspehov je združevanje dela in sredstev v celotni verigi reprodukcije - od primarne proizvodnje in predelave do prometa in potrošnje. Na ta način bi bili vsi sodelujoči v reprodukcijskem ciklusu zainteresirani za efikasnejšo, rentabilnejšo, in stabilnejšo proizvodnjo hrane kot najvažnejši predpogoj za zadovoljevanje potreb domačega tržišča, ustvarjanje neobhodno potrebnih rezerv, eliminiranja uvoza in povečanje izvoza kmetijskih izdelkov oziroma hrane.
V skladu s tako politiko, bo posvečena posebna pozornost povečanju hektarskega prinosa, ki je razen v Vojvodini in Slavoniji še vedno manjši kot pa so možnosti. Enake pozornosti bodo deležni tudi v hribovskih, oziroma planinskih področjih.
Rezime sestanka je bil; dati prednost vlaganju v razvoj primarne in izvozno orientirane proizvodnje, v predelavi pa rekonstrukciji in modernizaciji kapacitet, izgradnji novih pa
samo v primeru, da so zagotovljene surovine in plasma.
ENOTNO NA INOZEMSKA TRŽIŠČA
Na drugem sestanku v Smederevu je bil razgovor posvečen enotnemu nastopu na inozemskem tržišču. Na sestanku so sodelovali predstavniki Zveznega sekretariata za tržišče in splošne gospodarske posle, predstavniki organizacij združenega dela in njihovih asociacij, predsednik Interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino Muhamed Hadžič, predsednik Zveznega komiteja za kmetijstvo Milovan Zidar in predsednik PKJ Mija Vakič.
Na sestanku so izmenjali mnenja o možnostih za povečanje izvoza kmetijsko prehrambenih izdelkov in enotnem nastopu na inozemsko tržišče organizacij združenega dela preko skladov v kmetijstvu.
Predstavniki organizacij združenega dela, republike in pokrajine, samoupravne interesne skupnosti za odnose s tujino in samoupravni skladi v kmetijstvu - vložijo maksimalne napore za zagotovitev programa izvoza hrane v letu 1980, s posebnim poudarkom vzporednemu delu na programiranju izvoza izdelkov agro-kompleksa.
NADALNJI RAZVOJ KMETIJSTVA
Povečanje dohodka z boljšo organizacijo proizvodnje, s povečanjem produktivnosti in racionalizacijo gospodarjenja, ob stimuliranju izvoza in zmanjševanju uvoza na uvoz samo najnujnejšega reprodukcijskega materiala in opreme so osnovni cilji naše kmetijsko-prehrambene industrije zaradi stabilizacije in nadaljnega razvoja. Skupni problem naše kmetijsko-predelovalne industrije je oskrba s surovinami in istoveten pristop k reševanju tega problema - samoupravno interesno povezovanje proizvodnje, predelave in prometa.
Osnovni strateški cilj je stimuliranje razvoja domačih proizvajalcev surovin, izboljšanju kvalitete in selekciji izvoza izdelkov, ki zagotavljajo plasman in afirmacijo domače in-
dustriie-	Ivo Ferbežar
OKNO V SVET
šport
OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA
Leto dni je hitro naokrog in tako smo se 19. marca 1980 v sejni sobi delovne organizacije zbrali na občnem zboru Šport-no-rekreativnega društva Saturnus. Čeprav nas je letos prisostvovalo zboru več kot pretekla leta, pa ugotavljamo, da se zanima in aktivno sodeluje pri športnih aktivnostih še vedno le majhen krog sodelavcev.
Občni zbor društva ni zbor samo članov organov društva in nekaterih aktivnih športnikov, temveč se ga lahko udeleži vsak član kolektiva. Zelo smo zaskrbljeni, ker se mladi, predvsem pa ženske premalo vključujejo v to dejavnost. Čez leto bi se jim to obrestovalo tako pri splošnem počutju kot na delovnem mestu.
V Saturnusu živi šport že od leta 1946 naprej. Torej lahko rečemo, da ima že kar lepo življenjsko dobo in tradicijo, ki je pa ne mislimo prekiniti. Zakaj se torej še vi ne bi vključili v društvo, ki se bo letos še posebno zavzemalo za množične rekreativne akcije, ki se jih lahko udeležijo tako športniki kot tudi vi, ki se s športno aktivnostjo še niste ukvarjali. Saj ni potrebno posebno znanje in tudi rezultat ni pomemben, v prvi vrsti je važno le vaše počutje.
Vrnimo se k občnemu zboru, ki je trajal polni dve uri, saj so bile teme razgovora zelo zanimive. Nekaj točk kot so izvolitev delovnega predsedstva, verifikacijske in kandidacijske komisije, razrešnica staremu odboru in izvolitev novega je pač stalna oblika, ki spremlja take zbore in zanje ni posebnega zanimanja.
Zanimivejše je bilo poročilo v finančnem poslovanju. V letu 1979 je društvo razpolagalo s sredstvi v višini 178.550 din. Sekcije, katerih je 10 v sestavu društva, so denar trošile s premislekom, po potrebi in v skladu s programom za leto 1979. Denar je društvo porabilo za nakup majic, hlačk, zog, trenerk, copat, torej za pripomočke za nemoteno delo sekcij, poleg tega smo poravnavali prijavnine ekip, najemnine objektov, ki niso ravno poceni in katere žal člani kolektiva vse premalo koristimo, in pa stroški za organizacijo tekmovanj ter stroški bivanja izven ljubljanske regije, če so se ekipe uvrstile v finalna tekmovanja.
Tekmovalce vseh sekcij, kateri so nastopili v merilu delovnih organizacij, občine Moste-Polje, mesta Ljaubljane in republike, lahko samo pohvalimo, da so barve Saturnusa zastopali dokaj uspešno in zadovoljivo.
Za vse zgoraj navedeno je društvo porabilo sredstva v višini 177.368 din. Naj vas seznanim tudi z rezultati, ki potrjujejo uspešnost delovanja društva:
Smučanje:
Ekipa se je udeležila tekmovanja za Dan mladosti, občinskega in mestnega tekmovanja, pod Prisojnikom. Sekcija je organizirala prvenstvo Saturnusa, dvoboj Iskra Bovec - Saturnus in smučarske tečaje za člane kolektiva in njihove otroke. Z rezultati ste bili seznanjeni v prejšnjih številkah Glasa.
Košarka:
Ekipa je sodelovala na tekmovanjih za Dan mladosti, občinski praznik in Dan republike. V tekmovanju v občinski ligi je od 22 sodelujočih ekip ekipa Saturnusa zasedla 17. mesto.
Plavanje:
V tej panogi še ni take oblike tekmovanja, kjer bi lahko sodelovali, zato tudi rezultatov ni. Plavanje je bilo le v rekreativni obliki, medtem ko ni bilo internega tekmovanja kot prejšnje leto.
Kegljanje:
Ekipa se je udeležila tekem, ki sojih organizirale delovne organizacije, internega tekmovanja pa ni bilo. Na občinskem prvenstvu se je ekipa uvrstila na 26. mesto
med 51 prijavljenimi ekipami. Posamezno pa sta Tršan Stojan in Pirc Zvone dosegla 6. oziroma 8. mesto.
Balinanje:
Zaradi nepravočasno dostavljene pošte, se ekipa naknadno ni mogla vključiti v občinsko tekmovanje, ker je že bilo odigranih nekaj kol.
Drsanje:
Člani so drsali le rekreativno. Sekcija deluje šele eno leto, zato internega tekmovanja ni bilo. V novi sezoni pa bomo lahko organizirali tekmovanje v hitrostnem drsanju.
Nogomet:
Sekcija je organizirala interno tekmovanje. Ekipa je sodelovala na manjših turnirjih, kar pet ekip pa je tekmovalo v občinski ligi, kjer so zasedli vlil. ligi 16. mesto, IV. ligi 4. mesto, V. ligi 7. in 9. mesto in VI. ligi 16. mesto.
Namizni tenis:
Člani sekcije so se rekreativno udeleževali vadbe, včasih pa so se med seboj pomerili v spretnosti in moči. Internega tekmovanja ni bilo.
Streljanje:
Glede na števelo udeležb in uvrstitve na tekmovanjih je bila ta sekcija najbolj uspešna. V občinski ligi se je ekipa uvrstila na 2. mesto, za Dan republike 3. mesto, enako za Dan JNA, kjer je med posamezniki Kobilica Dimitrij dosegel 2. mesto. Za Dan žena je ženska ekipa zasedla 4. mesto, posamezno Lindič Marjana 3. mesto, na občinskem tekmovanju s serijsko zračno puško je pristreljala 2. mesto. Krisper Anton se je v streljanju s standard zračno puško uvrstil v republiško tekmovanje. Za ekipo sta nastopila tudi Krulej Marko in Pustavrh Roman. Vsi navedeni so pristreljali normo za republiško tekmovanje.
Šah:
Ekipa se je uvrstila v finale delavskega šahovskega prvenstva SRS, sodelovala je na šahovski olimpijadi Jugoslavije in na tekmovanju za pokal Maršala Tita ter manjših ne tako pomembnih tekmovanjih. Sekcija je organizirala tudi interno tekmovanje.
Program dela društva za leto 1980 je podoben lanskoletnemu programu, vsaj glede sodelovanja na tekmovanjih. Vendar pa, kot sem že uvodoma povedala, je bil na zboru sprejet sklep, da se podpirajo množične akcije, predvsem zato, ker smo upoštevali varčevalne ukrepe. Vsi se dobro zavedamo, da smo v težkem gospodarskem položaju, zato bo društvo v prihodnje iskalo tudi druge oblike financiranja, ne le financiranje s Sklada Skupne porabe. Pomemben sklep, ki mora biti izvršen v kar najkrajšem času je uvedba članske izkaznice ŠRD Saturnus in članarine v višini 50,00 din. Obrnili se bomo tudi na Zvezo teiesnokulturnih organizacij, kamor se bomo morali še včlaniti, da bomo lahko pričakovali kakšen dinar. Takq nam je razložil predsednik ZTKO Moste-Polje. Poskušali bomo najti še primerne oblike rekreativne aktivnosti, za katere bi nekaj sredstev prispevala tudi Osnovna organizacija sindikata. Vsekakor nismo pozabili Propagandni oddelek, kamor se bomo obrnili po pomoč pri organizaciji kakšne množične akcije.
V zaključku poročila se obračam še na vas, vse člane kolektiva in vas pozivam, da se vključite v katerokoli športno oziroma rekreativno aktivnost, za katero imate pač zanimanje. Dodatna pojasnila vam bodo posredovale vodje sekcij dobro-voljno, če boste stopili z njimi v stik.
MINIPORTRET
Edo Robič (56) dela v Saturnusu 33 let. Je izučen strojni ključavničar, zdaj pa dela kot orodni brusilec v remontni delavnici v TOZD Orodjarna in vzdrževanje.
Ob začetku vojne ste imeli sedemnajst let. Kako ste preživeli vojna leta?
V jeseni 1941. so me Italijani aretirali in zaprli v Ljubljani, nato sem bil zaprt nekaj časa v Lucerni v Italiji, potem pa konfiniran na otoku Tremiti. Po kapitulaciji Italije smo prišli v Bari, od koder so nas Angleži deportiran v angleško zbirno bazo konfinirancev in internirancev v Tarantu v Kalabriji. Mesto je bilo bombardirano, vodovodi uničeni in voda, ki smo jo pili, okužena. Dobil sem trebušni tifus, odpeljali so me v vojaško bolnico v Tarantu, kjer sem bil dva meseca, nato pa še osem mesecev v angleški vojaški bolnici v Alžiru. Ko sem okreval, so se ravno formirale prekomorske brigade, pridružil sem se peti prekomorski brigadi in se z njo preko Italije vrnil v Split. Tu so me kot ključavničarja odbrali za prvo tankovsko brigado, ki se je takrat formirala in me poslali na tečaj v Šibenik. Po tečaju pa smo šli v borbo v Liko. Ker je trajal obvezni vojaški rok pri tankovski brigadi tri leta, sem ostal po koncu vojne še dve leti v tankovski brigadi. Spomladi 1947. sem se vrnil domov in teden dni pozneje sem že delal v Saturnusu.
Kje ste delali v Saturnusu najprej? Kaj je bilo delo strojnega ključavničarja pred tridesetimi leti?
Takratnega načina dela z današnjim delom praktično ne moremo primerjati. Takrat so bili še vsi stroji vezani na transmisijo - tako stružnice v delavnici kot tudi obdelovalni stroji v proizvodnji. Tudi tehnologije ne moremo primerjati - takrat smo delali veliko na obrtniški način in šele z leti
Vodje sekcij:
plavanje KOREN Borivoj obrat Moste smučanje KRALJ Sašo obrat Moste košarka PAHOR Božidar obrat Moste namizni tenis ORAŽEM Franc obrat Moste
šah OCVIRK Peter obrat Moste drsanje STUDEN Stane obrat Moste streljanje KOBILICA DIMITRIJ obrat Moste
balinanje JEROM Henrik obrat Moste kegljanje PIRC Zvone obrat AO nogomet ŠMEJC Jože -obrat AO
Novoizvoljeni predsednik društva je FATTORI Vojko, blagajnik KRAJC Milka, tajnik ČEČELIČ Etelka. Vsi navedeni to-
se je proizvodnja posodobila in kupili smo stroje na samostojni pogon. Danes dobi orodjar že do skrajnosti obdelan del, le dokončno fino obdela ga še, pravimo da »da le še dušico orodju«; včasih smo morali napraviti vse sami od začetka do konca.
V Saturnusu sem najprej delal tri leta kot strojni ključavničar v strojni remontni delavnici. Nato sem delal enajst let kot varilec. Varilec je namreč nenadoma zbolel in umrl in razporedili so me na delovno mesto varilca. Šele ko sem poklicno zbolel, sem zapustil varilnico. Od takrat delam kot orodni brusilec na ploskovno brusilnem stroju v remontni delavnici.
Zdaj je delo v orodjarni normirano!?
To je že res, res pa je tudi, da je norma težko izvedljjva: nihče namreč ne more predvidevati, kakšne okvare bodo v proizvodnji sledile! Pri popravilu imajo zagotovo prednost tista orodja, ki so nujno potrebna za tekočo proizvodnjo. Delaje vedno dovolj, saj skrbimo za vzdrževanje vseh obratov, tako tovarne embalaže kot tovarne avtoopreme.
Praznik dela ljudje praznujejo danes tako, da se odpravijo na kratek izlet v London, Pariz ali Rim; drugi preživijo nekaj lepih dni ob morju ali v planinah. Mimogrede je tudi kaka proslava. Kresovi so redki, tradicionalnih povojnih baklad že dolgo ni več. Kje je ostal tisti pravi 1. maj?
Ko sem se zaposlil v Saturnusu, nas je bilo okoli 340 delavcev. Poznali smo se po imenih. Na izlete smo se odpeljali s kamioni in udeležili smo se jih vsi. Bili smo kot ena velika družina. Tudi za 1. maj smo se s kamioni zapeljali do kake izletniške točke, kjer smo vedno pripravili tudi kulturni program. Danes pa se zdi, da ljudi ne zanima nobena prireditev več, ki je organizirana v okviru tovarne. Tu bi pripomnil, daje bilo zame zelo boleče, ko se je lani zadnjega srečanja jubilantov udeležilo od 150 povabljenih članov kolektiva le 37 delavcev in so skoraj vse skrbno pogrnjene mize v menzi ostale prazne. Morda bi se morali nad tem vsi zamisliti! Morda bo kdo rekel, da to ne spada sem, menim pa, da smo imeli v času sindikalnih izletov s kamioni tudi drugačen odnos do praznovanja prvega maja, drugačen odnos do družbene imovi-ne, zavedali smo se, da je tovarna naša - pa čeprav je bilo to napisano šele kasneje!
Pravijo, da imate veliko konjičkov?
Prej sem se veliko ukvarjal s kegla-njem, zdaj pa sem se glavnem posvetil fotografiji, veliko pa snemam tudi s kamero. Šem tudi ljubitelj dobre glasbe in imam veliko zbirko plošč.
Anamarija Plesničar
variši in tovarišice so tudi člani Izvršnega odbora. Društvo ima še Nadzorni odbor in Disciplinsko komisijo. Za predstavnika oziroma delegata Saturnusa v Komisiji za rekreacijo pri ZTKO Moste-Polje je bil izvoljen OCVIRK Peter.
Menim, da sem vam delo društva v preteklem letu dovolj obširno predstavila in naj zaključim z željo, da se boste odzvali pozivu za vključevanje v rekreativne aktivnosti. Zahvaljujem pa se vsem, ki so v lanskem letu uspešno vodili delo društva kot tudi tistim, ki so se vključevali v naše akcije in upam, da so bili zadovoljni kot tudi mi ob koncu občnega zbora.
Športni pozdrav!
ETELKA Čečelič
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Kot je pri nas že v stari navadi smo začeli sestanek delavskega sveta z zamudo, kajti predsednik je moral še po zadnja navodila k individualnemu poslovodnemu organu.
Predsednik je otvoril sestanek, seznanil člane in vabljene z dnevnim redom in začel s prvo točko.
Prva točka je v stilu najnovejših družbenih prizadevanj. V daljšem nagovoru poudari: »v naši temeljni organizaciji se moramo zavzemati za čimvečjo produktivnost, dvig delovne discipline delavcev, in za boljše in smotrnejše izkoriščanje delovnega časa.«
Za večjo produktivnost se je zadolžil predsednik delavskega sveta kar sam. Za disciplino je zadolžena disciplinska komisija, za smotrno izkoriščanje delovnega časa pa delavska kontrola.
V točki razno predlaga predsednik delavskega sveta, članom, naj dajo soglasje k sklepu, da se »nekomu« povrnejo stroški kilometrine za poti opravljene v korist temeljne organizacije. Po ek zaktno točnem, matematičnem izračunu, se številka v globalu ujema s ceno več 5-let rabljenega avtomobila srednjega razreda. Prisotni se spogledajo, člani dvignejo roke, v glavi pa jim odzvanja star slovenski rek »roka-roko umije«.
Seja delavskega sveta je tako zaključena. Udeleženci zapuščajo sobo nezadovoljni, in hkrati z občutkom olajšanja, da je seje konec.
Čez nekaj tednov
Poročila zadolženih prihajajo. Disciplinska komisija je bila aktivna kot še nikoli, poostrili so ukrepe. Komisija sedaj vidi skoraj vse: zamude, »taplave«, alkoholizem, drobna prisvajanja, spore med delavci... s ciljem, da se »zavara trag«.
Delavska kontrola je s svojim poročilom kratka in jedrnata. Vse primere so obravnavali z vso resnostjo in jih stoodstotno rešili, (menijo pa, da bi lahko naredili še dosti več, če bi delavci iskali pomoč pri njih). Na žalost pa je bil to samo EN primer in še ta je potegnjen iz lanskoletnega poročila a iz te mandatne dobe. Izraba delovnega časa pa... (navada železna srajca).
Predsednik delavskega sveta pregleda poročili, pogoltne tabletko in odvihra k direktorju poročat. »Disciplinska komisija - v redu, delavska kontrola dela po potrebi - je v redu, produktivnost?. Kaj naj... ? Ni odvisno od nas. Kadri, razvoj, to manjka! Potrebujemo strokovnjake«! (če jih seveda hočemo (op.p.))
Sestavita predlog dnevnega reda naslednje seje, predsednik se za »zunanje« zadeve, ki jih je potrebno obravnavati obme še na tajnika samoupravnih organov, z direktorjem ponovno pregleda točke in predsednik zadovoljen odide na svoj oddelek, zadovoljen in prepričan, da samoupravljanje ne more iti drugače.
PREŠERNOV KOLEDAR 1981
SLOVENSKE OTROŠKE PESMI iz zakladnice tistih ljudskih in umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, v izboru Janeza MENARTA in z ilustracijami Marlenke STUPICA.
Anton INGOLIČ: DELOVNI DAN SESTRE MARJE. Pripoved iz življenja medicinske sestre in njenega srečevanja s problemi sodobnega življenja.
Stevan JAKOVLJEVIČ: VELIKA ZMEDA. Kronika o razpadu kraljevske Jugoslavije, tako tragičnem za naše ljudstvo. Prod.dr. Miha LOKAR: ZDRAVJE V DRUŽINI. Poljudno pisana knjiga, polna dobrodošlih nasvetov za vsakogar, od otroka do starih ljudi.
Prod.dr. Miha LOKAR: ZDRAVJE V DRUŽINI. Poljudno pisana knjiga, polna dobrodošlih nasvetov za vsakogar, od
otroka do starih ljudi.
Broširano zbirko bodo naročniki prejeli za 190 din, v celo platno vezane pa (pri tej bo broširan samo koledar) za ceno 240 dinarjev.
POMEMBNO: Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 30. junija 1980, bodo prejeli še nagradno knjigo brez doplačila. Tabo: Max von der Griin: BLODNI OGENJ IN PLAMEN, roman. Izredno živo in zanimivo napisana pripoved delavca, ki je čisto po svoje, brez blišča, za to pa trpko doživljal čas nemškega gospodarskega »čudeža«.
Vse navedene knjige bodo naročniki prejeli konec novembra 1980.
NASLOV: Prešernova družba, Borse-tova 27, Ljubljana. Telefon: 21-440
Posvečen spominu na junaške boje Istrskega odreda zimski pohod na Snežnik postaja že tradicionalen shod planincev z vseh koncev Jugoslavije. Letošnjega, šestega po vrsti smo se udeležili tudi planinci Saturnusa.
Imeli smo spremenljivo vreme, v dolini, kjer so že cveteli zvončki in trobentice nas je čakalo sonce, na poti proti vrhu pa nas je spremljala prava zimska ujma z močnim vetrom, zaledenelim snegom in meglo. Kljub vsemu smo dosegli planinski dom na vrhu, v dobri meri zahvaljujoč organizatorjem iz Ilirske Bistrice, ki so zelo natančno označili in zavarovali pot.
Posebno ponosen na uspešen vzpon je bil nežnejši del planinskega shoda, saj je bil 8 marec - dan žena. Za njih je organizator pripravil skromno darilce - nalepko zimskega pohoda na Snežnik. Nasvidenje drugo leto.
Tone Krisper
Udeleženci VI. zimskega spominskega pohoda na startu pri Sviščakih.
JANUAR
Kržič Nataša Savovič Ljubiša Bučar Rolando Kaštrun Jure
Kurtovič Tanja Jovanovič Ljubica Zogovič Vesna Despotovič Rada Vavpetič Viktor Velič Rasim Bratina Dušan Čečelič Ana Čučulovič Slavica Benkovič Mijo Alagič Halida Dobrilovič Igor Šebenik Magda Ban Nada Suljanovič Himzo Blagojevič Duško Dimič Dobriča Levičnik Terezija Krivojiša Cveta Hribar Rozi Kurti Osman Lazič Tomo Pavšič Lojska Žgajnar Jože
	Čengič Stojanka	AO
so sklenili:	Jakšič Matija MAREC	DS - upokojen
AO DSSS	Delovno razmerje so sklenili	
EM	Korez Jože	AO - iz JLA
DSSS	Hasanovič Šefika	AO
so prekinili:	Molek Marjan	OR
jaEM AO	Delovno razmerje so prekinili	
	Dresler Vilma	EM
EM	Vrečič Ana	AO
AO	Strbad Nada	EM
OR	Volčini Cilka	EM
EM	Krajinovič Ana	EM
AO	Stamejčič Ivanka	EM - upokojena
AO	Rozman Marjan	OR
AO	Butenko Tomislav	DS
AO - inv. upok.	Mešič Ferid	EM
AO	Brodar Miran	OR
AO - v JLA	Lampič Roman	OR
EM - inv. upok. EM - upokojena AO	Hasanagič Hašim	AO - inv. upok.
EM
AO
AO
AO
DS
AO
AO
EM - upokojena EM
Izdaja DO Saturnus, 61110 Ljubljana. Ob železnici 16, telefon 44-466. Ureja uredniški odbor: Bogomir Jaklič (odgovorni urednik), Boris Jenko, Franc Lubi, Adolf Majnik, Zdravko Petrič, Ksenja Prinčič, Dragica Zupančič, Edo Martinčič (predsednik), Miran Todori (tehnični urednik). Tisk: Saturnus - oddelek tiska na papir, Ljubljana. Rokopisov in slik ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS Skupščine SR Slovenije, št. 421 -1x72 z dne 8.9.1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet proizvodov.
| KADROVSKE NOVICE |
PRAVNA,
SLUŽBA
irSiStiiAti*
N1MAHO
KAOHOV
K0«c( K.AM Mti GREM PA ZDAj ■Po UAsVeT/” BODO PA SVET rekli DA HCDiHO HI MO oRSAtJOV V DO PO ..PRAVICO-,
STABILIZACIJA - KAJ JE TO?
Sestanki vseh, ki so odgovorni zanjo. - Kot veste so pri nas sestanki kratki, jasni, plodni in tako porabljene ure, niso vredne besed.
Racionalna izraba delovnega časa - naloga tistih, ki so že do sedaj najbolj racionalno izrabljali delovni čas.
Omejitev potovanja s službenimi avtomobili - ker ni stabilizacijsko, da gre na nujno službeno pot samo eden, grejo na isto pot trije.
Dviganje delovne zavesti neposrednim proizvajalcem - če je temelj v redu, tudi ostalo dobro stoji.
KRIŽANKA