GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 38 — Leto III.
Murska Sobota, 27. septembra 1951
Cena 5 din
Naloge sindikatov v novem finančnem sistemu
Z novim finančnim zakonom bodo dobili delovni kolektivi večjo samostojnost v vodstvu in upravljanju svojega podjetja, kot so jo imeli doslej. Planiranje bo decentralizirano in bodo višji organi planirali le globalno (v grobem), podrobno pa bodo planirali v samem podjetju, tudi s pretežnim delom dobička podjetja bo razpolagal delovni kolektiv, ki ga bo uporabljal za izboljšanje lastnih življenjskih pogojev.
S tem pa se tudi poveča vloga in naloga sindikatov. Ko so lansko leto delovni kolektivi prevzeli upravljanje podjetij v svoje roke, je naloga sindikatov bila predvsem skrbeti za vzgojo delavcev in nameščencev v podjetju ter jih usposabljati za vodstvo podjetja. Kajti voditi in to uspešno voditi podjetje ni lahka stvar, poleg tega pa je tudi odgovorna. Ker zakon določa, da sme biti največ tretjina članov delavskega sveta ponovno izvoljena v delavski svet, to pomeni, da mora biti takorekoč poslednji delavec in nameščenec sposoben za delavnega člana delavskega sveta. Usposabljati delavce za to s politično in strokovno vzgojo je bila osnovna naloga sindikatov.
S spolnjevanjem te naloge so sindikati posredno spolnjevali tudi druge naloge. Vzgoja delavcev je prispevala k izboljšanju dela, to pa k izboljšanju življenjskih pogojev delavcev. Sindikalna organizacija je bila tudi zaščitnik pravic svojih članov, če bi se kje našel kak upravnik ali upravni odbor, ki bi hotel posameznike izrabljati ali jim delati krivico. Vse delo, razen vzgoje in zaščite članov, pa je bilo bolj posredno, kajti za preskrbo, stanovanje, izboljšanje delovnih pogojev in druge materialne stvari je moral skrbeti upravni odbor in delavski svet.
V novem finančnem sistemu pa se bodo te naloge sindikatov precej spremenile in razširile. Sindikati bodo še naprej varovali interese delavskega razreda kot celote in ščitili pravice posameznih članov, hkrati pa bodo politično in kulturno vzgajali delavske množice, da bodo čim bolje upravljale proizvodnjo. S tem prevzemajo sindikati obvezno nalogo, neposredno sodelovati pri pravilnem izvajanju novega planskega in finančnega sistema. Pri določanju družbenih proizvodnih planov bodo imeli svojo besedo tudi sindikati, ki bodo lahko k osnutkom planov pristavljali svoje pripombe in predloge. Tako bodo sodelovali delavski sveti, kot gospodarski vodilni organ podjetja, in sindikati kot družbeni predstavniki delavskega razreda. S tem bodo sindikati, imeli ne le moralno politično odgovornost, temveč tudi zakonito popolno odgovornost za pravilno delo in gospodarjenje v podjetju.
Druga važna naloga sindikatov v novem finančnem sistemu je sodelovanje pri določevanju in urejevanju plač delavcev in uslužbencev. Zlasti je odločilna naloga sindikata pri določanju dopolnilnih plač delavcev in uslužbencev, ki jih določi delavski svet s posebnim pravilnikom v soglasju z višjo sindikalno organizacijo.
Samostojno vodstvo in upravljanje podjetij bo terjalo ne le od upravnega odbora in delavskega sveta, temveč od vsega delovnega kolektiva več znanja in sposobnosti. Cim več dobička bodo
podjetja ustvarila z dobrim gospodar jenjem, tem več sredstev bodo imela za dopolnilne plače svojih delavcev in nameščencev. Kajti z novim finančnim zakonom bo država zasigurala le osnovne plače, ki bodo nujno potrebne vsakemu delovnemu človeku za lastno vzdrževanje, dopolnilne plače pa bodo odvisne od gospodarjenja v vsakem posameznem podjetju. Tu se bo dosledno uveljavilo geslo: kakšno delo, takšno plačilo. Presežni del dobička podjetij, ki bo spet odvisen od gospodarjenja, pa se bo uporabljal za stanovanjske, prehrambene, prometne, prosvetne in podobne potrebe delovnega kolektiva. In. prav sindikalne organizacije morajo vzgajati delavske množice in jih navajati k umnemu gospodarjenju.
Ponekod so to stvar dobro razumeli in se že pripravljajo na nov način gospodarjenja. Upravni odbori sindikalnih podružnic so organizirali študij novega planskega in finančnega sistema, da bo delovni kolektiv pravočasno z vsem seznanjen. Razne komisije pa določajo delovna mesta v podjetju in potrebno strokovnost na teh delovnih mestih, da bodo tudi tehnično pravočasno pripravljeni. Kjer je dober upravni odbor sindikalne podružnice, se zaveda, da delo sindikatov ni opravljeno že v samih komisijah, ki urejujejo te stvari, temveč osnovno naloga sindikalnih podružnic ostane še vedno vzgojno delo.
Najboljši borečki opekarji
O borečkih opekarjih smo že poročali, sedaj pa prinašamo slike najboljših delavcev in mnogokratnih udarnikov, ki so
prispevali največ za predčasno izpolnitev petletnega načrta v svojem podjetja.
Janez Viličnjak, žgalec opeke, sedemkratni udarnik
Anton Hinaus, šestkratni udarnik
Alojz Klemenčič, žgalec opeke, šestkratni udarnik
Proslava 400-letnice slovenske knjige v Ljutomeru
Letos septembra proslavljamo rojstvo prve slovenske knjige, katero je pred 400 leti spisal in natisnil Primož Trubar, protestant in prvak reformacijskega gibanja na Slovenskem. Ljutomerčani bodo počastili ta pomemben praznik slovenskega ljudstva s slavnostno akademijo in otvoritvijo razstave del piscev iz Prlekije.
V soboto 29. t. m. zvečer bo v ljutomerski kinodvorani slavnostna akademija, posvečena spominu Primoža Tru-
barja. Nastopajo: orkester, recitatorji in ženski pevski zbor kulturnoumetniškega društva »Ivana Kavčiča«.
Navzlic kratki delovni dobi po počitnicah se društvene sekcije vneto pripravljajo na nastop. Udeleženci akademije bodo imeli priliko slišati glasbeno delo znanega reformatorja na glasbenem področju iz 17. stoletja C. W. Glucka ouverturo: »Iphigenie in Aulis« ter posvetitveno koračnico izpod peresa norveškega skladatelja Griega. Obe skladbi bo izvajal domači orkester pod taktirko tov. Loprnika. Tudi ženski pevski zbor bo zapel nekaj narodnih in umetnih pesmi. Recitatorji imajo na programu dve Aškerčevi pesmi o Trubarju in njegovi knjigi ter spominsko pesem domačega rojaka C. Golarja.
Osrednja prireditev proslave bo razstava del domačih piscev, ki jo bodo odprli v nedeljo 30. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih Mestnega ljudskega odbora v Ljutomeru. Obiskovalci bodo spoznali manj znana dela domačih piscev iz preteklosti: zgodovinarja Mateja Slekovca, pesnika Božidarja Flegariča, jezikoslovca Jakoba Kelemino, poljudnega pisatelja Ivana Križaniča, stenografa Franja Magdiča, jezikoslovca Petra Danjka, narodnega buditelja in pisatelja Antona Kremplja, pisatelja
Jožeta Muršeca, pesnika dr. Radoslava Razlaga in bolj poznana dela domačih pisateljev, pesnikov, zgodovinarjev in slikarjev.
Mnogo del domačih avtorjev je okupator uničil. Prireditveni odbor se je pod vodstvom tov. Baukarta zelo potrudil, da je zbral vse knjige, ki so jih ljubitelji slovenske besede oteli pred uničenjem. Razstava bo dokaj pestra, saj bo na njej zastopanih nad 50 piscev in slikarjev.
'Obiskovalci si bodo ogledali Krempljeve »Dogodivšine štajerske zemle«, Petra Skuhale »Povesti, črtice in nekatere prleške ,popevke’«, Trstenjakovo »Razpravo o dr. Francu Miklošiču — jezikoslovcu«, Leopolda Volkmerja »Veselega pesnika Slovenskih goric« (1741—1816), profesorja Frana Kovačiča »Zgodovino Ljutomera«, prijatelja epskega pesnika Aškerca Štefana Ropošo, »Veržejskega junaka«, Miška Kranjca »Faro Sv. Ivana«, Edvarda Kocbeka, »Tovarišijo«, Ivana Potrča »Svet na Kajžarju«, Koseja iz Dravskega Središča »Umni kletar«, Pušenjakovo razpravo »Gasilstvo na Murskem polju« številne prevode Baukarta, pesmi Golarja, dela Špurove in drugih stvariteljev.
Razstava bo odprta do 8. oktobra.
Kakšna setev, takšna žetev
Ko te dni kmetje v murskosoboškem okraju razpravljajo na množičnih sestankih o odkupnih nalogah za prihodnje plansko leto, je prav, da bežno pregledamo uspehe, pa tudi pomanjkljivosti letošnjega odkupa žitaric.
Po sprostitvi obveznega odkupa mesa, krompirja in še drugih pridelkov se je upravičeno pričakovalo, da pri odkupu žitaric v okraju ne bo večjih težav. Bežen pregled sedanjega odkupa pa kaže, da poedini KLO Še vedno tičijo pri 80 odst. in v poedinih primerih celo trdovratno odbijajo dokončno izpolnitev obveznosti. Odločilno vlogo pri uspešnem odkupu so seveda odigrali KLO. Kjer so le-ti zastopali stališče, da je treba celotne obveznosti brezpogojno izpolniti, s0 jih tudi izpolnili. Tako je treba pohvaliti celo vrsto KLO, ki so kljub vsem težavam pravočasno končali z odkupom.
Karakterističen primer malodušja pa je pokazal KLO Černelavci, kjer so se funkcionarji postavili na stališče, češ, obveznosti so previsoke, kmetje nimajo žita. Poznejše administrativne izvedbe pa so pokazale, da so kmetje žito imeli. Usodno napako, ki se jim je pozneje maščevala, so naredili Judi na KLO Moravcih, kjer so svojevoljno znižali plan oddaje. Kmetje so sicer prejeli odločbe po okrajnem planu, hkrati pa so vedeli, da je KLO še enkrat znižal plan, zato ob času odkupa ni bilo pričakovanega uspeha. Kmetje so pripeljali le del žita, računajoč, da jim bo morda še naknadno znižana obveznost. Ker imajo v Martjancih enako zemljo kot v Moravcih, se Martjančani upravičeno hudujejo nad zaostankarji v Moravcih — kmetje v Martjancih so namreč pohvalno izpolnili obveznosti.
Značilen  primer pa se je dogodil na sektorju Rogaševci, kjer so poedini funkcionarji KLO odbili izpolnitev obvezne oddaje, kar je potegnilo za seboj tudi ostale vaščane. Odbornica KLO Knausova je ob času administrativne izvedbe celo surovo nadrla uslužbence s tatovi in podobnimi izrazi. S svojim grobim  nastopom pa je Knausova dokazala vaščanom, da ni vredna mesta, ki so ji ga zaupali. Takih in podobnih pomanj-
kljivosti bi lahko našteli še več. Vse to je letos zaviralo hitrejše izpolnjevanje odkupov.
 Nujno je, da ob sedanjih zborih volivcev kmetje podrobno razpravljajo o letošnjih napakah, tako da jih bo mogoče za prihodnje leto odpraviti Okrajni plan obvezne prodaje žitaric za prihodnje leto je za 12% nižji od letošnjega, kar gre v glavnem v korist gospodarsko pasivnejših krajev. Zato je vsako razpravljanje in končno določanje obveznosti kmetovalcem resna in odgovorna naloga ne samo ljudskih odborov, temveč tudi množičnih organizacij. Tako je že znano, da morajo biti odločbe brezpogojno izdane kmetovalcem do 28. t. m. To pa zato, da bodo kmetje ob jesenski setvi točno vedeli, koliko morajo zasejati, da bodo lahko izpolnili svoje obveznosti do skupnosti v prihodnjem letu. Tako ne bo več izgovorov, da niso vedeli za količino oddaje, zato niso zasejali.
Važna in odgovorna naloga pa je tudi letošnja jesenska setev. Letošnji zelo različen pridelek žitaric je dovolj jasno pokazal, da je potrebno dobro seme. Kmetovalci imajo tudi letos možnost zamenjati seme ter zasejati svoje njive le s priznanimi žiti. Le dobro in pravočasno vrženo seme bo rodilo stoteren sad.
Petišovčani so množično stopili v Fronto
Tekmovanje v počastitev Dneva Armade ni šlo mimo vaščanov Petišovec v lendavskem okraju. Ko so zvedeli za vabilo Zveze borcev, je v njihovih srcih dozorel sklep: ustanovimo si lastno frontno organizacijo!
Že prve dni se je priglasilo 180 novih članov, pripravljenih, da delajo zaprogram svoje Fronte. V teh dneh bodo na množičnem sestanku prvič volili svoj frontni odbor. Zagotovo bo med kandidati tudi Mirko Grčar, pobudnik in frontni organizator na vasi.
Nekaj misli pred začetkom izobraževalnih tečajev
Množične organizacije in ljudska oblast soboškega okraja kažejo letos izredno zanimanje za splošno izobrazbo ljudi. Seveda temu vprašanju poklanja veliko skrbi naša Partija. Okrajna skupščina je na svojem zasedanju 11. junija sklenila: »Ljudski odbori naj skupno z množičnimi organizacijami in društvi pripravijo vse, da se bo lahko v jeseni na vsaki šoli začel izobraževalni tečaj.« Prav tako je plenum vseh množičnih organizacij v M. Soboti temeljijo razpravljal o izobraževalnih tečajih. Njegov sklep je, da bodo vse množične organizacije sodelovale s svojim članstvom pri organizaciji tečajev ter da bodo povabili v tečaje vse vaščane. Člani plenuma so se celo zavezali, da bodo do 15. oktobra poslali Okrajnemu odboru Ljudske prosvete seznam ljudi, ki so pripravljeni obiskovati predavanja v zimskem času.
Marsikdo se čudi, zakaj je prišlo do takih sklepov. Pa se id potrebno čuditi. Naši delovni ljudje na vasi so močno napredovali. Če upoštevamo samo zanimanje ljudi za vsako gospodarsko in politično spremembo, če upoštevamo, da naši ljudje na vasi preštudirajo marsikatero uredbo, da našemu delovnemu ljudstvu na vasi niso neznani najnovejši dogodki, da o njih diskutira, da presoja pravilnost dogodkov, da močno odloča o naši politiki, potem ni čudno, da je tudi ljudska oblast sklenila pomagati k Širši izobrazbi podeželskega ljudstva. To je tudi sklep Partije, ki želi zbližati vas
in mesto ter odstraniti napake nekdanjega družbenega reda. Zakaj bi na račun neizobraženosti nekdo izkoriščal naše podeželsko ljudstvo? Zakaj ne bi naše podeželsko ljudstvo z vsemi svojimi močmi pomagalo graditi socializem?
Razni sestanki s člani KLO, z množičnimi organizacijami in s člani društev so pokazali, da so ti ljudje sposobni organizirati izobraževalne tečaje.  leta 1949 smo imeli v okraju 31 tečajev. V letošnjem letu,  če upoštevamo zgoraj navedeno, pa jih bomo imeli veliko več. Zaradi tega pa bi lahko primanjkovalo predavateljev in voditeljev tečajev. Seveda bodo morail posamezni kraji rešiti do novembra vsa organizacijska vprašanja; to pomeni, da bodo morali določiti prostor za predavanja (šolo, gasilski dom, zadružni dom itd.), preskrbeti kurjavo, razsvetljavo, knjige, čiščenje prostorov, določiti dneve predavanj itd. Končno bodo morali posamezni kraji sporočiti Okrajnemu odboru Ljudske prosvete število ljudi, ki so se voljni izobraževati. Tako so sklenili na svojem sestanku v Murski Soboti. S tem ni rečeno, da tisti ki se tekom meseca oktobra ne bodo prijavili, ne bodo smeli obiskovati predavanj. Zaželeno je, da bi tisti, ki bodo od začetka obiskovali predavanja, povabili še ostale ljudi zlasti na predavanja, ki jih bodo imeli člani Ljudske univerze iz Murske Sobote.
Ljudska univerza v M. Soboti bo pred začetkom tečajev razposlala vsem KLO,
kjer bo predviden tečaj, seznam predavanj, ki jih bodo imeli predavatelji Ljudske univerze, da si ljudje sami izberejo predavanja, ki jim bodo ugajala in da to sporočijo Okrajnemu odboru Ljudske prosvete. Priporočamo vsem, naj določijo dneve predavanj v torek in četrtek, ker bi jim ta dneva lahko poslali iz M. Sobote čim več predavateljev.
Do danes se je javilo nekaj krajev, ki želijo imeti predavanja, samo naknado bodo. morali poslati sezname ljudi, ki želijo poslušati predavanja. To naj bi vsi KLO storili do 15. oktobra in poslali sezname na Okrajni odbor Ljudske prosvete v Murski Soboti.
Na osnovi dosedanjih prijav smo prepričani, da bomo imeli skoraj v vsakem kraju, kjer je šola, izobraževalni tečaj, a v M Soboti redna predavanja Ljudske univerze. Priporočamo, da to delo vključite v tekmovanje na čast 10. obletn. JA.
Nekateri ljudje sprašujejo, če se lahko naročijo na naš list Ljudski glas. Drugi spet prosijo, naj jim ga pošiljamo. Vsem našim čitateljem, ki še niso naročniki, in se za to zanimajo, sporočamo, da sprejemamo nove naročnike, vendar bomo list pošiljali le tistim, ki bodo naročnino plačali v naprej. Z navadno dopisnico lahko zaprosite pri nas čekovno položnico, da nakažete naročnino ali pa prinesete naročnino osebno na upravo v Murski Soboti, Trg Zmage št. 5, II. nadstropje.	Uprava
S posvetovanja ljudskih poslancev obmurskih okrajev
Obiskali bodo svoje volivce
20. septembra je bila v prostorih restavracije »Triglav« v Ljutomeru posvetovalna konferenca kluba ljudskih poslancev iz vseh obmurskih okrajev. Poleg večine ljudskih poslancev so bili navzoči: Lidija Šenitjurc, organizacijski sekretar CK KPS Slovenije, Helij Modic, minister za pravosodje pri republiški vladi in tov. Kimovec-Žiga, član Izvršnega odbora OF Slovenije.
Ljudski poslanci so razpravljali o novem finančnem sistemu, izdanih načrtih zakonov in uredb iz gospodar-
skega področja in o položaju nove Jugoslavije v svetu.
Po uvodni besedi tov. Brgleza je sledila živahna razprava, v kateri je sodelovalo več ljudskih poslancev.
Napovedani finančni sistem in nedavno izišli zakonski načrti so vzbudili med delovnim ljudstvom mnogo zanimanja in tudi ugibanj o tem, kakšne koristi prinašajo delovnemu človeku. V delovnih kolektivih največ razpravljajo o bodočih plačah, premalo pa o ukrepih, ki so potrebni pri gospodarje-
nju po gospodarskem računu. V nekaterih krajevnih uslužnostnih podjetjih se pojavlja bojazen, da bo ob sedanjih storitvenih cenah težko gospodariti. Vsi ti pojavi zahtevajo mnogo političnega dela in pojasnjevanja, kajti delavcem je treba pomagati do spoznanja, da je v izboljšanju proizvodnje ključ do rentabilnosti podjetij.
Novi ukrepi niso šli mimo naših kmečkih ljudi. Delovni kmetje pozdravljajo napovedano odmero davkov gospodarstev in Vidijo v tej odločitvi vzpodbudo za povečanje kmetijske proizvodnje.
Kaj pa mali kmetje? Ljudski poslanec iz murskosoboškega okraja je poročal, da se o novem sistemu počutijo prikrajšane in živijo v negotovosti, kaj jim bo prinesla bližnja bodočnost.
Tovariš Kimovec je pojasnil prisotnim poslancem, da so dobili mali kmetje po osvoboditvi neprimerno več pomoči, kakor ves čas stare Jugoslavije. Pomoč malim kmetom je otežkočal dotok odvisne delovne sile iz vasi na družbeno koristna delovišča in pristop malih kmetov v kmetjske obdelovalne zadruge. V bivši Jugoslaviji je odšlo na sezonska dela povprečno po 15.000 Prekmurcev letno, po osvoboditvi pa je to število padlo na 9000 ljudi. Novi ukrepi v gospodarstvu bodo pripomogli, da se bo mali kmet vključil v industrijo ali pa si poiskal mesto v zadrugi. Vodijo torej k cilju: vsak naj po svojih močeh pomaga pri socialistični graditvi.
Tudi s povečanjem delovne zmogljivosti v kmetijskih obdelovalnih zadrugah (dosedaj so bile le 60-odstotno izkoriščene — povprečno 150 delovnih dni na zadružnika v Sloveniji) bodo odpadla vprašanja, nekaterih zadružnikov: »Se bo tudi nam povečala vrednost delovnega dne?« — Mnogi člani zadrug ne razumejo, da se osnovna plača delavca ne bo povečala, ne vidijo v navidezno večjih plačah spremembe živilskih in oblačilnih kart v denar, kar ne pomeni bistvenega izboljšanja življenjskih pogojev delavca.
To lahko rodi le medsebojna pomoč delavca in kmeta: več industrijskega blaga in kmetijskih pridelkov — nižje cene potresnim predmetom. Ljudski poslanec iz Lendave je v razpravi povedal, da mnogi kmetje to organsko povezanost napačno razumejo. Prvi skrivajo žito in mast ter čakajo na ugoden trenutek, ko bodo cene tem pridelkom višje, drugi se branijo plačevanja davkov in ljubosumno skrivajo denar za čas »padca« cen industrijskim izdelkom. Z drugimi besedami jih lahko označimo kot zaviralce našega gospodarskega razvoja, ki naj okusijo našo pošteno odkupno in davčno politiko.
V razpravi o združevanju manjših krajevnih ljudskih odborov v večje gospodarske, politične in kulturne enote, je spregovorila tov. Šentjurčeva. V svojem govoru je opozorila na nujnost manjših oblastnih krajevnih enot v preteklem obdobju, ko so krajevni ljudski odbori imeli opravka z odkupi in drugimi administrativnimi posli. V sedanjem razdobju so nam potrebni gospodarsko sposobni KLO, ki bodo (Nadaljevanje na 2. strani)
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 27. septembra 1951
Obiskali bodo svoje volivce
(Nadaljevalje s 1. strani)
združevali več vasi. V posameznih krajih bo treba osnovati vaške svete, kot posvetovalne organe OLO. Pri združevanju manjših krajevnih ljudskih odborov bo treba upoštevati vse važnejše činitelj e (razvitost zadružništva, posamezne panoge kmetijstva, sposobnost investiranja pri krajevnih gradnjah, kulturne potrebe, arondacijo razdrobljenih zadružnih parcel itd.), s katerimi bomo prišli do samostojnih oblastnih enot, sposobnih, da uresničujejo krajevne načrte gospodarskega in občega razvoja. Z razmahom krajevne dejavnosti in samouprave se spreminja tudi vloga ljudskih poslancev. Ti dobivajo predstavniško funkcijo in bo njihova dolžnost, da pred republiško skupščino zastopajo svoje volivce in predlagajo krajevne potrebe svojega okoliša (posebno na področju. gradenj krajevnih objektov, cest itd.). Praktično pomeni, da ne bodo samo sprejemali republiške načrte in proračune, temveč bodo hkrati skrbeli za razvoj gospodarstva v svoji volilni enoti.
Govoreč o zunanji politiki in vlogi Jugoslavije v svetli, je tov. Kimovec opozoril poslance na njihovo dolžnost, da stalno pojasnjujejo volivcem našo zunanjo politiko, sovražno delovanje nekaterih duhovnikov in ostale domače In tuje reakcije. Tudi vsakodnevne naloge je treba povezati z jugoslovansko celoto in položajem v svetu. S skrbnim tolmačenjem govorov in izjav naših vodilnih tovarišev, bodo ljudski poslanci sposobni, da jih posredujejo svojim volivcem.
Razpravljali so tudi o pomanjkanju umetnega gnojila v murskosoboškem okraju (v Lendavi in Radgoni ga je dovolj!), o preskrbi vaških revežev in onemoglih, dosledni izterjavi davkov in o delovanju reakcije v krajih ob hrvatski meji (Globoka), ki ‘z sebičnih namenov poskuša skaliti bratsko sožitje z agitacijo za priključitev nekaterih vasi k bratski republiki.
Ker so o bodočem finančnem sistemu večinoma razpravljali le v okrajnih organih oblasti, so ljudski poslanci sklenili, da, bodo v svojih volilnih enotah obiskali volivce in jim pojasnili napovedane gospodarske ukrepe in dogodke v svetu.
Po zborovanju so prisotni poslanci obiskali delavce državnega posestva v Jeruzalemu, kjer so si ogledali nove trsne nasade, vinogradniške stroje in kletne prostore.
Pred nadaljevanjem pogojanj za sklenitev miru na Koreji
Na prejšnjo Ridgwayevo ponudbo za nadaljevanje mirovnih pogajanj na Koreji je združeno severnokorejsko-kitajsko poveljstvo čez nekaj dni odgovorilo in tudi zahtevalo nadaljevanje pogajanj za sklenitev premirja. Severnokorejci so predlagali sestanek zveznih oficirjev. Ker Severnokorejci še vedno trdijo, da so Združene sile krive za prekinitev pogajanj s svojimi incidenti na nevtralnem kesonškem ozemlju — ki jih Združeno poveljstvo, razen dveh poznejših primerov, vse zavrača kot povzročene od samih severnih Korejcev — je Ridgway zelo previden, ker meni, da gre le za pridobitev Časa za severnokorejske sile.
V ponedeljek so se sestali zvezni oficirji obeh poveljstev na fronti in potem odšli v Kesong na razgovore o možnosti
nadaljevanja pogajanj. Oh tej priliki je oficir Združenega poveljstva Kilney znova predlagal, da naj bi bila mirovna pogajanja na kaki ladji, kot je to Ridgway predlagal že ob začetku pogajanj, ker hi bile s tem izključene možnosti incidentov. Ker severnokorejski oficirji tozadevno niso imeli pooblastil, se je sestanek končal brez rezultata. To vprašanje bodo rešili na naslednjem sestanku.
Na fronti so skoraj vsak dan manjši boji, vendar se obe sili v glavnem držita svojih postojank. Senzacijo je prinesla le vest, da so letala neznanega izvora v noči od sobote na nedeljo bombardirala južnokorejske glavno mesto Seul Odvrženo je bilo le nekaj bomb, tako da tudi škoda ni velika. Eno letalo so južni Korejci sestrelili.
Kaj bi madžarski vojaki morali vedeti o Jugoslaviji
Med številnimi begunci iz Madžarske so često tudi pripadniki vojske. Tako je nedavno prebegnil v Jugoslavijo podoficir madžarske vojske, Jozsef Samu in zaprosil za zatočišče pri naših oblasteh.
V svojih izjavah med drugim poudarja nezadovoljstvo in nevzdržno stanje v madžarski vojski. Tako pravi, da je vršenje službe za vojake izredno težko in da so ti zaradi tega nezadovoljni, Voditelji vojske, kjer seveda ne manjka ruskih »strokovnjakov«, nenehno vsiljujejo vojakom mnenje, da se Jugoslavija pripravlja na vojno proti Madžarski. O tem javno govorijo vojakom na političnih urah in primerjajo Madžarsko s Korejo, hoteč dokazati, da bo Jugoslavija napadla Madžarsko.
Oficirji prikazujejo vojakom obmejne incidente, ki da jih povzročajo jugoslovanski graničarji in pri tem govore o neverjetnih rečeh. Ker teh incidentov v resnici nikjer ni — saj jih povzro-
čajo dni, nikoli ne povedo točnega kraja takih dogodkov. Zato vojaki običajno vedo, da so taki incidenti le izmišljotina njihovih poveljnikov, ki si jih Po navodilih višjih voditeljev izmišljajo z namenom, da bi z njimi zanetili pri vojakih sovraštvo in mržnjo do Jugoslavije. Posebno težko je vojakom v obmejnih edinicah, kjer jih voditelji stalno hujskajo in silijo na izzivanja naših graničarjev. Obmejne stražarje, ki se temu upirajo, pa pošiljajo v kazenske bataljone.
JUGOSLAVIJA ČLAN MEDNARODNE ORGANIZACIJE ZADRUŽNIC
Na seji izvršilnega odbora mednarodne organizacije zadružnic je bila z večino glasov, tudi Jugoslavija sprejeta v članstvo. Proti sta glasovali le italijanski in češkoslovaški zastopnici. Ta zadružna organizacija je bila ustanovljena l. 1941 in šteje že 20 milijonov članic.
KRATKE VESTI
BEOGRAD — Zvezna zakonodajna odbora pripravljata šest novih zakonov, o katerih bo razpravljala Ljudska skupščina na prihodnjem zasedanju. To so: načrt zakona za pooblastilo vladi za uvajanje novega finančnega sistema, zakonski predlog o pooblastilu ljudskih republik, da odstopajo od zveznih splošnih zakonov, zakonski predlog o spremembah carinskega zakona, zakonski predlog o omejitvi sklepanja zakonov med našimi državljani in tujci, ter zakonski predlog o poenotenju posebnih predpisov o prekrških v zveznih zakonih.
TOKIO — Japonska po sklenitvi mirovne pogodbe sedaj kot suverena država že odpira svoje kouzulate v tujih državah. Doslej je odprla konzultate v Bonnu, Madridu, na Formo -zi, v Rimu in Ženevi.
ATENE — V Grčiji se je pričela razširjati inflacija zaradi prevelikega denarnega obtoka. V 40 dneh so v Grčiji dali v promet 330 milijard novih drahem, s čimer se je vrednost denarja občutno zmanjšala.
HAAG — Pri mednarodnem arbitražnem sodišču v Haagu na Nizozemskem so imenovali nove sodnike. Od Jugoslovanov so se udeležili kot člani tega sodišča Vladimir Simič, dr. Jože Vilfan, Milan Bartoš in dr. Ivan Krbek.
BUKAREŠT — V Romuniji so se v bližini Petrošenija pojavili letaki, v katerih neznani propagatorji zahtevajo narodno vlado, ki bo vodila neodvisno politiko do Sovjetske zveze.
DUNAJ — Ob zmanjšanju pomoči Avstriji v okviru Marshallovega načrta, od 190 na 120 milijonov dolarjev za letošnje proračunsko leto so V Avstriji zelo zaskrbljeni, ker se boje, da jih bo znižanje ameriške pomoči spravilo iz tira in še povečalo primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci. 
SOFIJA — Begunci iz Bolgarije pripo-
povedujejo o odvažanju velikanskih množin žitaric iz Bolgarije v SZ. Sovjeti vozijo iz Bolgarije po zelo nizkih cenah ali zastonj tudi vse druge izdelke in pridelke.
LONDON — V Londonu so sporočili, da bo angleški kralj Jurij operiran na pljučih.
KAIRO — Arabska liga je sklenila, da bo nasprotovala želji angleške vlade, da bi si po osamosvojitvi Libije, lahko pridržala svoje dele v Libiji.
ZÜRICH — V Švici bodo tudi žene dobile volilno pravico. Najprej bodo žene smele (voliti na  kantonskih (okrajnih) volitvah.
OSIJEK — V našo državo je ta teden spet pribežalo več madžarskih vojakov, oficirjev in civilistov. Prebegli so zaprosili za zatočišče in delo.
V Babincih že razsaja nevarna „rüsa“

Ne čudite, se Babinčanom, če jih zadnje dni tare stara nadloga — pošastna »rüsa«. Po večletnem spanju je spet prihrumela v vas in prebudila staro in mlado. Babinčani jo dobro poznajo. Zato hitijo, da jo bodo vsaj do 7. oktobra za silo ukrotili in pripravili za start proti Ljutomeru, kjer bo defilirala pred udeleženci velikega praznika »Kmečkega dela«.
Trening z »rüso« je težak in ni izključeno kakšno presenečenje na ljutomerskih ulicah. Udeleženci ji ne bodo zamerili, če bo koga obliznila z dolgim jezikom ali ošvrknila s košatim repom. Tudi mleko bo morda komu darovala. »Rüsa« je preklemansko nagajiva in požrešna živalca. Babinčani si jo niso zastonj izbrali za svojo zaščitnico. Zato še enkrat: bodimo junaki in si jo 7. oktobra natančno oglejmo!
Kaj bo babinska »rüsa« res osamljena prikazen kmečkega dneva? Ah, kaj še! Vsaka vas bo poslala v Ljutomer svoje ljudi, ki bodo v sprevodu nosili znake in grbe svojih pradedov. Oglasili so se iz številnih vasi: Savčani s svojo »kiselino«, Žerovinčani s starim dedom pri koničenju vinogradniškega kolja, Vučjevaščani z rdečim makom, Strezentinčani s čukom, Presičani z mostom, vaščani Mekotnjaka z »globajo« itd. Naši kmetje neradi pešačijo. Zato bodo na okrašenih kolesljih in kmečkih vozovih pridirjali v Ljutomer in se ustavili pred komisijo, ki bo ocenila njihovo iznajdljivost. Pa jezdeci iz Bunčan, Veržeja, Šalinec, Krapja . . . To bo žvenket konjskih kopit priznanih kasačev. Ivanjkovčani bodo prijezdili v narodnih nošah. Tudi kolesarji iz
Cvena bodo star tali na okrašenih kolesih. Za najboljše vozače, jezdece in kolesarje so pripravljene nagrade.
Najbolj zanimivi bodo stari običaji in obredi, prikazani v popoldanskem sporedu kmečkega praznika. Tu bodo tekmovali vaški harmonikarji, klarinetisti in drugi godci, kakor nalašč za stare in mlade kmečke pare. Že zadnjič smo pisali, da bodo Vučjevaščani nastopili s prleškim »gostüvanjem«. Sedaj so se jim pridružili Malonedeljčani s preprosto besedo: pa se pomerimo, kdo bo postavil na oder bolj mikavno nevesto, ženina, starešino . . . Malonedeljčani so obljubili številno spremstvo na petih okrašenih vozovih. Zadružniki iz Železnih dveri bodo že na vozovih opravili vinsko trgatev, popoldne pa... Kdo bo znal prikazati viničarsko življenje? Prav oni, ki so se desetletja pehali po goricah s težkimi »pütami« na ramenih, ob »prešpanih«, kjer teče pristna kapljica. Slišali bomo viničarsko pesem s 24 kiticami — pesem, ki so jo peli v času brezpravja in si z njo lajšali težko življenje. S Stare ceste pridejo predice in »kožuharji« koruze. Vaščani Slamnjaka bodo oživeli sprejemanje in kronanje fantov, ki so stopili v moško dobo. Po prleških krajih je v navadi »šranganje« ob priliki, ko pride ženin iz druge vasi po nevesto in jo odpelje na svoj dom. Tudi ta obred bomo bržčas videli na prireditvenem prostoru. Pri Tomažu in v Bolehnečicah imajo v mislih trlice, Krapinčanke svoje kvasenice, krapce in domače pecivo.
Kako se po vaseh pripravljajo na svoj praznik? Ponekod, zlasti na tomačevskem področju, pridno vadijo v skupinah za svoj nastop. Zelo požrtvovalni so Malonedeljčani. Povsod pa ni tako. V marsikateri vasi Čakajo na navodila, drugod pa se skrivnostno pripravljajo z namenom, da nas ob nastopu iznenadilo.
Še dober teden nas loči od velike prireditve. Vsem čakalcem priporočamo, da se sami lotijo, priprav. Prireditveni odbor je prepustil vso pobudo množičnim organizacijam po vaseh, kajti nemogoče je predpisovati, s čim naj posamezne vasi nastopijo. Vsaka vas ima posebne značilnosti v običajih in domačih obredih. Skupna stvar vaščanov je, da jih oživijo in prinesejo s seboj na prireditveni prostor Naj ne bo vasi v ljutomerskem okraju, ki bi pozabila na svoj praznik. Pridite in oglejte si svoje običaje, podedovane od vaših prednikov!
Na prireditvi bosta »güčala« najstarejša rojaka v okraju. Prireditveni odbor jih bo tudi nagradil. Poleg vseh prireditvenih zanimivosti, o katerih smo pisali v eni izmed zadnjih številk našega tednika, bo srečolov s številnimi dobitki. Udeleženci praznika si lahko nabavijo oštevilčene prireditvene vstopnice, ki bodo služile kot kartice pri srečolovu.
Ali si že kaj prispeval za rešilni avto?
Ljutomerski zdravstveni delavci so v stalni stiski za vozila, ki so jim potrebna v reševalni službi. Često se zgodi, da opustijo nujne prevoze bolnikov v zdravstvene zavode prav zaradi tega, ker jim odpove edino, že izrabljeno vozilo. Zamislimo si težave zdravnikov, ko jih bolniki kličejo na pomoč. Potrebni so tudi redni obiski vaških ambulant, skratka — odgovorna zdravstvena služba na našem podeželju je lahko uspešna le z zanesljivim in hitrim vozilom. Tega pa Ljutomerčani še nimajo.
Na poslane prošnje republiškemu svetu za zdravstvo so dobili odgovor, da je v naši republiki več ogroženih predelov, ki so potrebni reševalnih vozil, nabavljenih z devizami v inozemstvu. Svet za zdravstvo pri ljutomerskem OLO je po brezuspešnih prošnjah sklenil, da si z množičnim zbiranjem prispevkov zagotovi nabavo potrebnega vozila. Kamion bo stal približno 750.000 dinarjev S to vsoto nameravajo kupiti izvozne proizvode in jih v tujini zamenjati za rešilni avto.
Zbiranje prispevkov se je pričelo v začetku septembra. Organizatorja so računali na razumevanje pri kmečkih ljudeh ljutomerskega okraja, vendar odziv ni
povsod dober. Med zadrugami so največ zbrale KOZ v Žerovincih 5000 din, VOZ Železne dveri 5000 din, KOZ Trnovci 4000 din itd. Tudi delavski sveti nekaterih podjetij niso preslišali prošnje zdravstvenih delavcev. Posegli so v fond za prosto razpolaganje in darovali: kolektiv Mlekoprometa 25.000 din, Ljutomerska opekarna 20.000 din, Mestni gostinski obrati in Živinoodkup po 10.000 itd. Med vasmi prednjačijo Noršinci s 3630 din, Cezanjevci s 4684 din, Vučja vas s 4000 din, Logarevci s 3100 din, Slamnjak z 2160 din, Razkrižje z 2920 in še nekaj vasi.
Nekatera podjetja so obljubila pomoč. Vinarska zadruga v Ljutomeru bo prispevala 50.000 din.
Do 18. septembra so zbrali na področju okraja nekaj nad 200.000 dinarjev prostovoljnih prispevkov.
Imenovani darovalci lahko služijo za zgled vsem, ki odlašajo s pomočjo. Se vedno je čas, da se izkažejo s prispevki. Pozdravili bodo zlasti odločitev delavskih svetov pri trgovskem podjetju Zadružnega sklada, Ljutomerskih opekarn v Borečih, Tovarne usnja, Državnega posestva v Jeruzalemu in drugih manjših podjetij, ki še niso ničesar sporočila.
Cvetoče koprive z obmurskih vrtov
Gospod Šajnovič in prepošteni Nemci
Če bi gospod Šajnovič — tovariš mu ne smemo reči, da ne bo užaljen — hvalil Nemce takrat, ko jih še nismo poznali, bi mu morda kdo verjel. (Takoj v začetku je treba omeniti, da gospod Šajnovič ne misli Nemcev, ki se doma pečajo s svojim poštenim delom, temveč one Nemce, ki so z močno fašistično roko znali vladati svet; kajti le-ti so mu prinesli blagostanje, zaradi česar jih ne more pozabiti.) Ko pa smo okusili krvoločnost nemških fašistov, nas gospod Šajnovič ne bo več prepričal v pravičnost svojih občutkov in spominov, ki jih je ohranil na Nemce. To pa ga niti malo ni motilo, ko je pred dnevi izjavil na Okrajnem sodišču v Ljutomeru, da so Nemci bili »prepošteni«, da bi z našimi ženskami imeli kake ljubezenske odnose, in da so sploh bili inteligentni in pošteni ljudje! Zakaj gospod Šajnovič smatra, da bi taki ljubezenski odnosi bili bolj nepošteni za nemške vojake in oficirje; kot za njegove hčeri? Mar mehi, da bi se Nemci, kot »višja rasa«, pregrešili zoper svojega fürerja, če bi ljubili dekleta niže rase, kot so imenovali Slovenke? Nasprotno pa bi njegovi hčeri morali biti ponosni, če bi jih maral kdo izmed višje rase? Kljub temu ali pa morda prav zaradi tega pa njegova najstarejša hči še danes hrani spomin na nekega nemškega oficirja...
Bodi, kakor bodi, Nemci so se gospodu Šajnoviču prikupili, čeprav so ga »prisiljevali«, da se je moral z njimi zabavati. Saj je njegova hči na istem sodišču izjavila, da jo je nemški vojak z revolverjem v roki prisilil, da je morala iti z njim plesat in se zabavat. Tudi gospod Šajnovič je tožil, koliko, sitnosti in strahu so mu povzročili Nemci. Morda jih prav zaradi tega tako ceni, ker v isti sapi ni pozabil hvaliti nemških vojakov in oficirjev, kako so bili inteligentni in pošteni, celo prepošteni.
Pa ne da bi mislili, da gospod Šajnovič ni politik, zato ne loči med Slovenci in Nemci. On dobro ve, zakaj mu današnja ljudska oblast v primeri z nemško ne ugaja. Nemci so mu kmalu ob vdoru v naše kraje podarili lepo posestvo v Veličanih; kaj pa mu je dala ljudska oblast? Seveda si je to posestvo pošteno, po njegovem mnenju prepošteno zaslužil, ker je zvesto služil takratni oblasti. Zakaj torej ne bi smel dobiti posestvo, s katerega so nemški fašisti pregnali »slovenskega bandita« v Bosno?! In ne samo to — gospod Šajnovič je želel tudi po osvoboditvi obdržati to posestvo, ker si ga je med okupacije pošteno —prepošteno zaslužil. In mu še danes ne gre v glavo,
kako ljudska oblast upa kršiti to, kar so inteligentni in prepošteni Nemci med okupacijo ustvarili.
Zato se še danes gospod Šajnovič spominja svojih zlatih časov, ko se mu. ni bilo treba mnogo mučiti na lahko prisluženem posestvu, ker so ga Nemci prisiljevali, da se je moral udeleževati njihovih gostij, ki so jih prirejali v njegovi hiši. Mar ni bil lahko ponosen, ko se je višja rasa odločila, da bo njegov gost, oziroma, da bo njega gostila?
 Kajti za jedila, pijačo in godbo so skrbeli Nemci. Zato se še danes ne more sprijazniti, da je naenkrat vsega tega konec S potrtim srcem vzdihuje 
h »gospodu«, da bi mu spet poslal dobrih, radodarnih in prepoštenih Nemcev. To vzdihovanje pa včasih preide v glasno poveličevanje nemških fašistov. Pri tem ga niti malo ne moti trpljenje, ki so ga ti povzročili zavednim Slovencem, jugoslovanskemu ljudstvu in skoraj vsem evropskim narodom. Kaj njemu mar trpljenje drugih?!
Komur delo smrdi, si tako oblast želi, ki bi mu brez dela dajala vsega, kar bi si poželelo srce. Gospod Šajnovič je namreč navajen na višji življenski standard. V predvojni Jugoslaviji je imel lepo posestvo, ki je steklo po grlu. Pa je naenkrat prišla oblast, ki mu je podarila novo, lepo kmetijo. Kdo ne bi spoštoval tako oblast, če ga ne boli trpljenje tistih, ki so bili s te kmetije pregnani v internacijo. Gospod Šajnovič pa ni bil hudo občutljiv, posebno kadar je šlo za zavednost, pa ne slovensko, temveč nemško (čeprav gospod Šajnovič in njegova družina nimajo nič plemenite nemške krvi v sebi).
Ljudje bi to končno pozabili, če bi. gospod Šajnovič pozabil ali celo obžaloval svoje grehe. Ker pa kaže, da; se še naprej bori za patriotsko kolajno — katero bi mu lahko dali nemški fašisti, če bi kdaj še taka odlikovanja delili —, se tudi ljudje še vsega spominjajo. Morda so gospoda Šajnoviča zadnji čas opogumile vesti, da se nemški fašisti poskušajo v Nemčiji vrinjati na vodilna mesta? Pošteni ljudje bodo že poskrbeli, da se njegove pobožne želje ne bodo nikoli več uresničile in njegov patron, fašizem, ne bo nikoli več strašil po naši domovini. Napredno človeštvo vsega sveta pa bo znalo preprečiti gospostvo fašizma, kjer koli bi se poskušal pojaviti.
 Tako je gospod Šajnovič iz Kamenščeka. Vam in vašim kolegom je pri takem delu za vselej odklenkalo. Pošteni ljudje pravijo, da znajo ločiti pleve od semena, zato ne bodo nasedali 
niti vašim tožbam niti hvalam.
Ivanjkovska kmetijska zadruga in letoviščarji
Splošna kmetijska zadruga v Ivanjkovcih je letos dosegla v trgovskem poslovanju zadovoljive uspehe. V prvem polletju so ugotovili 100.000 din čistega dobička. Znebili so se tudi neidočega (zlasti galanterijskega blaga) s srečolovom in trgovsko iznajdljivostjo. Tako so na primer razpleli mreže za seno in jih vnovčili v vrveh za govejo živino. Poslužujejo se neposrednega nabavljanja blaga pri proizvajalcih, s čemer povečujejo rentabilnost zadruge in odpravljajo posedništvo med proizvajalcem in potrošnikom. Zadruga odkupuje žito in zdravilna zelišča. Največ je odkupila gozdnih sadežev, v
kratkem pa bo začela z odkupom hrastovih jezic.
Delokrog Ivanjkovske zadruge je omejen na trgovski odsek. Zakaj nimajo odsekov, ki bi pomagali kmetom, da izboljšajo svojo zemljo in na njej več pridelajo? Res je, da je mnogo kmetov v kmetijskih obdelovalnih zadrugah. Mnogo pa jih je še zunaj, ki bi lahko sodelovali v splošni kmetijski zadrugi. V okolici Ivanjkovcev je močno razvita živinoreja. Redijo goveda pinegavske pasme. V bližini je mnogo vinogradov, potrebnih intenzivne obnove in obdelovanja. Pa čebelarstvo, varčevanje in še morda kakšne panoge dejavnosti bi prišle v poštev, da dobijo v posebnih odsekih svoje mesto. O teh stvareh je koristno razmišljati.
Ivanjkovci z železniško postajo so nekako izhodišče za turiste in izletnike, ki se radi povzpejo na jeruzalemske griče, v Cerovec k Vrazu, k Miklavžu 
in na bližje izletne točke Prlekije.
V	Ivanjkovcih jim nudijo zelo malo.
V	sedanji gostilni krajevnega ljudskega odbora dobiš le vino, le redkokdaj 
jedila in druga okrepčila. Čeprav po teh krajih ljudje mnogo potujejo, posluje gostilna le z manjšim prometom.
 Kje so vzroki?
Stavča, v kateri je gostilna, je last splošne kmetijske zadruge. Ta dobiva
 od stavbe najemnino, katera ji ne zadostuje za kritje stroškov pri gradbenih delih in popravilih stavbe. V pro storni prosvetni dvorani (poleg gostil niških prostorov) je potrebno popravilo oken, vrat, notranjega inventarja, stopnic do vhoda v gostilno, nujna je tudi dograditev prizidka bodočega zadružnega doma. Vsa ta dela terjajo obilo izdatkov.
Brez dvoma bo treba podpreti težnjo zadružnega vodstva po prevzemu gostilne v svoje upravljanje. Morda bo le zadruga poskrbela za iznajdljivo strežno osebje, sposobno, da bo nudilo izletnikom in potnikom potrebna okrepčila in razvedrilo? S prevzemom gostilne bo zadruga odgovorna za popravilo in obnovo poslopja, katero zdaj žalostno propada. Dobra postrežba v gostilni bo dobičkanosna in najboljša pot do denarnih sredstev, s katerimi 
bo zadruga svobodno razpolagala pri gradnji zadružnega doma, krajevne pekarne in drugih važnih objektov. Mislimo, da bo to koristilo predvsem 
Ivanjkovčanom, kakor tudi mimoidočim 
izletnikom in ostalim potnikom.
Železnodverskim cicibančkom se dobro godi
V	Železnih dverih so leta 1947 ustanovili Dom igre in dela, v katerem imajo zatočišče otroci zadružnikov domače vinogradniške delovne zadruge.— Dom malih zadružnikov je skrbno urejen. Vsa notranja oprema: pohištvo, slike, igrače itd. — je prilagojena potrebam malčkov in ustvarja okolje, v katerem se dobro počutijo.
Za vzgojo otrok skrbijo pridne vzgojiteljice. Čeprav so še mlade, razumejo svoj poklic. Pri malčkih so zelo priljubljene. Matere jim lahko brez skrbi zaupajo vzgojo svojih otrok.
V	Domu igre in dela poznajo red in čistočo. Vzgojiteljice navajajo otroke k samostojnosti, tovarištvu, iskrenosti in drugim lastnostim, ki jih mora imeti naš človek. Vse gre po dnevnem redu: jutranja telovadba, razgovor o prirodi, branje otroških pravljic, izleti v bližnje vinograde in gozdiče, igranje, spanje.. za vsako vzgojno delo je določen čas. Ker pa se cicibančki radi učijo, se večkrat predstavijo svojim mamicam, ko nastopijo ha odru kot zajčki, Škrateljčki, palčki...
Spomladi je bilo v domu 30 malčkov, pred dnevi pa so nekateri sedli v šolske klopi. V krakem dobijo nove varovance. Hrana je okusno in skrbno pripravljena za male želodčke. Otroci dobivajo sadje in zelenjavo, njihov telesni razvoj pa kontrolirajo z rednim tehtanjem. Vso zelenjavo in povrtnino pridelajo na lastni ekonomiji in na vrtnih gredah. Otroci siromašnih staršev dobijo v domu tudi oblekce in perilo. Največje težave imajo z mlekom, ki ga kuharici večkrat zmanjka Včasih morajo celo v Ljutomer po njega.
V	domu prebiva le okrog 15 odstotkov vseh zadružnih otrok. Zadružno vodstvo se trudi, da bi sedanje prostore povečalo s preureditvijo podstrešja v sobe za strežno osebje. Samo lani je zadruga prispevala blizu 200.000 din za svoje cicibančke, ki v domu preživljajo vesele urice otroškega življenja.
OČITANJE
Sodnik: »To je vendar čudno, da ste kradli blago, poleg ležečo listnico z denarjem pa pustili?«
Obtoženec: »Oh, gospod sodnik, ne očitajte mi še vi to. saj me je žena zaradi tega že dovolj ozmerjala.«
Murska Sobota, 27. septembra 1951
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
IZ OBMURSKIH KRAJEV
Gasilski dan v Lendavi
Protiletalska zaščita v Lendavi tekmuje v počastitev 10. obletnice Jugoslovanske armade. Torišče njenega dela je strokovno usposabljanje članstva za obrambo domovine in omnožičenje enot.
V prvih dneh tekmovanja ie bil v Lendavi manjši manever mestnih enot protiletalske zaščite. Sodelovalo je nad 130 članov, 8 gasilskih čet, mladinci predvojaške vzgoje, člani Zveze borcev in ostalih množičnih organizacij. Praktičnim vajam, ki so dobro uspele, je prisostvovala množica mestnega prebivalstva.
21. oktobra t, l. bo v Lendavi velik gasilski dan. Nastopile bodo najboljše gasilske enote protiletalske zaščite, hišna zaščita itd. Poleg rednih gasilskih vaj bo še večja kombinirana mane verska vaja z zračnim napadom in sodelovanjem vojske. Lendavčani se na to obrambno manifestacijo vneto pripravljajo.
Kdo bo zmagal?
Člani sindikalne podružnice Okrajnega ljudskega odbora v Lendavi so na svojem občnem zboru sprejeli tekmovalne obveznosti v počastitev 10 obletnice naše Armade. Tekmujejo v naslednjih športnih disciplinah: v teku na 100 metrov za moške in 80 m za ženske, v teku na 1500 m, v metanju granate, v skoku v daljino za moške in zenske, v odbojki, šahu, nogometu, kegljanju in ostrem streljanju z vojaško puško.
S tekmovanjem v športu se uslužbenci telesno in duševno utrjujejo in pripravljajo za obrambo domovine. V želji po tovariškem zbližanju z uslužbenci sosednjih okrajnih ljudskih odborov z Ljutomerčani, Radgončani in Sobočanci, so tem napovedali tekmovanje.
Zanimivo srečanje med okrajnimi »asi« bo 30 t. m. v Ljutomeru. Kdo bo zmagal, je težko uganiti. Tekmovalci se v »zatišju« pripravljajo na srečanje. Vsi dosedanji uspehi so pokriti s tančico, ki bo počila na ljutomerskem stadionu. Kdo bo dobil lovorjev venec okoli vratu, bomo še poročali
KLO Benedikt je razpravljal o svojih gospodarskih podjetjih
Predzadnjo nedeljo je bilo zasedanje Krajevnega ljudskega odbora Benedikt, na katerem so poleg odkupov in plačevanja davkov obravnavali predvsem o razvoju gospodarskih podjetij Krajevnega ljudskega odbora. Gostilna in Remontno podjetje prinašata precej dobička, ostala podjetja, kot kovačnica, šiviljska delavnica ih opekarne, pa z dohodki komaj krijejo svoje izdatke. Ugotavljali so, da bi morda tudi ta podjetja lahko ustvarjala kak prebitek, ki bi bil na razpolago krajevnemu ljudskemu odboru za njegove potrebe. Vendar obstojajo posebne težave, Kovačnica večkrat kupuje železo in koks po prosti ceni, zato je plačilo za storitve že tako visoko, da ga ni mogoče zvišati. Z žago pa imajo večno smolo in popravila, da morajo celo večkrat z dohodki ostalih podjetij kriti izdatke za popravilo žage.
Ker pa primanjkuje krojačev, so sklenili ustanoviti krojaško delavnico, Prostore za to delavnico so že uredili in v kratkem bo začela z delom. Nadalje so sklenili, da bodo izdali odlok o zaščiti vinogradov pred raznimi škodljivci, predvsem pred perutnino, ki dela veliko škodo, in pred drugimi ljubitelji zorečega grozdja, ki sl ga včasih hočejo privoščiti v tujih vinogradih. Sklenili so tudi, da izdajo odlok o vzdrževanju krajevnih cest, ki jih nekateri iz malomarnosti pri delu na polju poškodujejo s tem, da mečejo pri oranju zemljo na često. To povzroča v deževnih dneh še večje blato, kot je navadno
Mursko Soboto tlakujejo
Komaj so dokončali tlakovanje Kolodvorske ulice, že dokončujejo tudi tlakovanje avtobusnega postajališča, na katerem so začeli delati že pred tedni. Granitne kocke za tlakovanje pa vozijo na več mest v Murski Soboti, kar pomeni, da bodo s tlakovanjem nadaljevali in bo tudi iz drugih ulic kmalu izginilo blato
Smrtna nesreča pri padcu z motornim kolesom
15. t. m. se je vračal z motornim kolesom 27-letni Jože Tot, mlinar iz Očeslavec Blizu doma je iz neznanih vzrokov nesrečno padel in obležal nezavesten s hudimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico. kjer je čez dva dni podlegel poškodbam.
Jože Tot je bil aktiven sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja. Njegov oče je padel kot žrtev fašističnega terorja, saj je na njegovem domu bila partizanska postojanka, kjer je padel v borbi narodni heroj Jovo Jurkovič. Totovega pogreba, ki je bil v Kapeli 20 t. m., se je udeležilo ogromno ljudi Ob krsti so govorili tudi predstavniki oblasti. Tragično preminuli tov. Jože Tot bo ostal trajno v spominu tamkajšnjega poštenega delovnega ljudstva, saj je mnogo prispeval k naši skupni stvari in razvoju socializma
-jh.
Nenapovedano tekmovanje
Tešanovci. IZUD Tešanovci je na svoji redni seji pregledal tvoje dosedanje delo, ugotovil je napake in začrtal smernice za bodoče delo Člani društva so sklenili, da bodo v zimskih mesecih obiskovali izobraževalni tečaj, kjer bodo imeli predavanja tudi člani Okrajne ljudske univerze. Do oktobra bodo zbrali imena udeležencev Da se prepričajo o delu v naših tovarnah in podjetjih, bodo člani IZUD obiskali zagrebški velesejem Zanimajo se tudi. kar je pravilno, za druga vprašanja Sklenili so, da bodo po otvoritvi Doma igre in dela v vasi pomagali, da bo imel zadostno število otroških obiskovalcev
Nekateri starši članov IZUD niso pokazali dovolj razumevanja za dramsko delo, zato je bil onemogočen nastop družine v sosednji vasi sicer pa je to društvo letos pokazalo veliko delo in razumevanje za izobrazbo svojih članov.
Krog. Krožani so dobro zapisani, kar se tiče obiskovanja predavanj ljudske univerze. Vedno so napolnili svojo šolsko sobo. Tudi letos so začeli misliti na predavanja, ki naj bi te začela v mesecu novembru Prepričani smo, da bodo to tudi dosegli Društvo bo obnovilo delo v svoji lutkovni sekciji, ker imajo za to ugodne pogoje Iniciativo društva toplo pozdravljamo.
Prosečka vas. Ta mala vas je ena izmed redkih vasi, ki nimajo svoje šole in vendar ima tvoje delavno društvo Lansko leto so priredili pet odrskih prireditev, proslavili so državne praznike, a letos se pripravljajo na obiskovanje izobraževalnega tečaja v Mačkovcih Obljubili so celo, da bodo dali nekaj predavateljev za ta tečaj.
Dol. Slaveči. Odborniki KLO in zastopniki množičnih organizacij so na svojem sestanku sklenili, da bodo v zimskih mesecih organizirali izobraževalni tečaj v svoji vasi, Zaprosili so zastopnika ljudske provete, da bi jim pošiljali predavatelje ljudke univerze. Sklep tega sestanka potrjuje, da se organi ljudske oblasti in množičnih organizacij zavedajo svojih nalog.
Rakičan. Lansko leto so nameščenci Kmetijske šole in posestva organizirali predavanja za širši krog ljudi Letos nameravajo nadaljevati s predavanji in razširiti krog slušateljev Tako bo v Rakičanu, razen živahnega dela na dramatskem polju, letos tudi živahno pri splošni izobrazbi ljudi Seveda bodo  po potrebi pomagali tudi predavatelji ljudske univerze iz Murske Sobote.
Vesti iz Tomaža
V začetku tega meseca so zadružniki Kmečke delovne zadruge Tomaž imeli občni zbor na katerem so ugotovili, da je odbor imel od zadnjega občnega zbora 12 rednih sej Seje pa niso bile plodonosne, saj na nobeni niso prišli do koristnih sklepov, temveč so se največ prerekati za razne stvari, nato pa se razšli Na zboru so razpravljali o gospodarskih stvareh, vendar tudi ta zbor ni bil povsem zadovoljiv Zadružniki so razkrinkali tudi živinorejca Vincenca Stanjka, ki je brez dovoljenja klal zadružna teleta ter meso prodajal tudi privatnikom Sklenili so, da komisijski ugotovijo vse nepravilnosti v zvezi s tem ter bodo zahteval, da krivci popravijo škodo
Krajevni odbor Rdečega križa Tomaž, je 9 t meseca priredil srečolov z nad 700 dobitki, ki so jih darovali prebivalci okoliških vasi Čisti dobiček, ki je bil precejšen je namenjen za nabavo sanitetnega materiala in zdravil To organizacijo, ki je doslej spala, vodita uspešno Alojz Hergula in Alojz Štuhec, ki sta obenem člana vseh drugih organizacij v vasi,
Študenti tomačevskega sektorja so 2 in 7. t. m nastopili na odru s petdejanko »Deseti brat« Uspeh igralcev je bil dober, čeprav so imeli le kratek čas za priprave. Z nastopom so presenetili člane prosvetnega društva pri Tomažu. ki vso leto spijo spanje pravičnega Presenetili po so tudi gledalce, ki tega niso pričakovali, zato so bili tembolj zadovoljni
Pri Tomažu so ustanovili avtomoto grupo, ki je že precej velika, saj šteje 40 članov Organizirali so tečaj, ki je že končal a teoretičnim delom. Sedaj so začeli s praktičnim delom tečaja, za kar jim bo služil avto, za katerega so sami zbrali oziroma vložili lasten denar. Pravijo, da bodo ta avto dali po potrebi na razpolago postaji Rdečega križa pri Tomažu, če v slučaju kake nesreče ne bi bilo drugega vozila.
BISTRIČANI SE VOZIJO PO NOVEM MOSTU
Frontovci Srednje in Gornje Bistrice v lendavskem okraju so pred kratkim dogradili nad 30 m dolg lesen most preko murskega rokava pri Razkrižju, večino gradbenih del so opravili prostovoljno nov most bo koristno služil Bistričanom pri prehodu na polja, ki ležijo na razkrižki strani, bo pa tudi pospešil promet med vasmi ob Muri. Svojo zmago so praznovali v nedeljo 16. septembra, ko so ob navzočnosti predstavnikov ljudske oblasti izročili most svojemu namenu. Ob tej priliki je bilo nagrajenih več delavcev Na Muri so prvič tekmovali člani pomorsko-brodarskega društva s kajaki in v prostem plavanju. Tekmovali pa o tudi strelci v ostrem streljanju z vojaško puško.
ŠPORT
»PIONIR« — ZMAGOVALEC ENOVPREŽNE HEAT-VOŽNJE V DIRKI »CVEN«
23. septembra ob 14. uri se je zbralo pri dirkališču na Cvenu okrog 2000 gledalcev, ki so z zanimanjem opazovali potek tekmovanja na jesenskih konjskih dirkah. Dirkali so preizkušeni in dobro trenirani konji, med njimi tudi republiški »asi«, uspešni tekmovalci v jugoslovanski derby dirki v Beogradu.
Na sporedu je bilo osem dirk. Klub za konjski šport v Ljutomeru je kot prireditelj nagradil vse prvoplasirane tekmovalce: zmagovalca heata, »Pionir«,
vozač Ivan Lipej, s 7000 din; »Lelja«, Marko Makovec in »Dorkica«, Anton Luki, s 3500 din; »Elba«, Mirko Skuhala, z 2000 din.
Z organizacijo prireditve so bili gledalci zadovoljni, Pogrešali so le godbo in objavljanje rezultatov preko zvočnika.
Na dirkališču se je zgodila manjša nesreča po krivdi gledalcev, ki so se preveč približali tekmovalni progi V galopski dirki je nastopajoči konj udaril nekega gledalca po obrazu in mu povzročil lažjo telesno poškodbo.
ŽELEZNIČAR N. G. : NAFTA 3:0 Tudi drugi prekmurski predstavnik v Slovenski ligi je imel nesrečen dan. Nafta, ki je gostovala v Novi Gorici, je doživela nepričakovan poraz od Železničarja. Vsekakor ji bo izguba teh dveh točk mnogo škodila, saj je bilo moštvo Nafte eno izmed kandidatov za prvo mesto. To je bil že drugi nepričakovan poraz Nafte, ki močnejše nasprotnike odpravlja z visokimi rezultati, proti slabšim pa izgublja tekmo za tekmo. LJUTOMERČANI SO DOBILI DVA NEPOTREBNA GOLA Nedeljsko srečanje na ljutomerskem igrišču med SNK Ljutomer in Mladostjo iz Čentibe se je končalo s tesno zmago domačinov 4:3 (3:1). Rezultat nogometne tekme za prvenstvo ni povsem zadovoljil gledalce. Domačine, ki so v prvem polčasu prevladovali na igrišču, je v drugem delu igre zapustila »sreča« in so prejeli dva gola po krivdi posameznih igralcev.
KEGLJAČI
LJUTOMER : MURSKA SOBOTA 314:283
Preteklo nedeljo je bila v Ljutomeru kegljaška tekma za prvenstvo med domačini in Sobočani. Rakičanci in Ptujčani se niso udeležili tekmovanja, kar pomeni, da so se brez borbe predali ru-
tiniranim domačinom, ki že sigurno čepijo na vrhu lestvice tekmovalcev mariborskega okrožja. Z doseženimi uspehi na kegljišču so si Ljutomerčani odprli pot v republiško kegljaško ligo, v kateri nas bodo zastopali prihodnje leto.
ČITAJ IN ŠIRI
,,LJUDSKI GLAS"
VOLITVE SINDIKALNEGA DELEGATA
Pred tednom je bila v Ljutomeru okrajna sindikalna skupščina. Prisotni delegati so se pogovorili  o delu v sindikalnih podružnicah, o povem finančnem sistemu in o vsebini v razpravljanje danih zakonskih načrtov.
Za delegata na II, kongresu enotnih sindikatov Jugoslavije so z večino glasov izvolili tov Pintariča, predsednika ljutomerskega okrajnega sindikalnega sveta.
Mura — Branik 2 :3 (0 :1)
Moštvo Mure, ki je imelo začetni udarec, je pričelo z velikim poletom. Pritisnili so Branikovce povsem na njihovo polovico in pošteno zaposlil obrambo Branika z vratarjem na čela Do 40. minut Braniku ni uspelo ogrožati vrat Mure, kljub tako očitni premoči Mure, saj se je žoga stalno vrtela okrog nasprotnikovih vrat in so izsilili šest kotov, uspeha ni bilo. Ostri streli Zelka in Norčiča so obtičali v rokah izredno sigurnega vratarja ali pa odšli mimo prečke v out V 41. minuti je napadalna vrsta Branika izsilila kot, iz katerega je šla žoga od noge do noge in v mrežo.
Že v 3. minuti drugega dela igre so Branikovci želi ponovni uspeh. Napako Klajnščeka je izkoristil Mundzar in iz bližine z ostrim strelom zopet zadel v mrežo. Po tem golu so se akcije napadalnih vrst menjavale, vendar do zaključnega strela ni prišlo. V 14. minuti je Zelko iz 11-metrovke znižal rezultat. To je vlilo novega poguma enajstorici Mure in že v 20. minuti jim je uspelo po Norčiču izenačiti. Ko je že vse pričakovalo, da se bosta moštvi razšli z delitvijo točk, je nevaren napad Branika prinesel istim tretji gol in s tem dve dragoceni točki.
Igra je bila precej ostra, v nekaterih momentih celo groba Sodnik Drvarič iz Celja je pri sojenju naredil nekaj napak.
MURA II : PANONIJA 6:1
V	nedeljo je moštvo Mure II zasluženo premagalo svojega nasprotnika Panonijo z visokim rezultatom. Moštvo Mure je predvsem v drugem delu igre zelo lepo zaigralo in daleč nadkrililo svojega nasprotnika. V moštvu Mure 60 se odlikovali Bažika in Sečko na desnem krila
RAKIČAN : ELAN (Radgona) 4:0
V	nedeljo predpoldne sta se na igrišču Mure srečali enajstorici Rakičana m Elana. Čeprav so bili Rakičanci neprimerno boljši, daleč niso mogli doseči gola. V drugem delu igre pa so štirikrat potresli mrežo borbenih Radgončanov.
Naši čitatelji pišejo • • •
Organizacija brez sestankov
Pri Tomažu imajo krajevno organizacijo Zveze borcev, ki ima okrog 80 članov. Kljub tolikemu številu članov pa letos ni imela še nobenega sestanka članov. Čeprav pogosti sestanki niso nujni, bi nekatere stvari morati reševati vsi člani. Tudi ne bi bilo odveč, če bi se včasih pogovoriti o razmerah pri nas in v svetu. Saj to zanima vsakega človeka, tem bolj pa še člane Zveze borcev. Tako pa vodi delo organizacije le nekaj članov in nekateri nameravajo iti v zdravilišče na račun Zveze borcev, čeprav so zdravi	—1
Osvobodilna fronta na Runeču spi
Zadnje leto' po izvolitvi novega frontnega odbora smo skoraj pozabiti, da smo člani OF. Članarina se sicer pobira vsake štiri mesece enkrat in to je vse. Pa se tu še nihče ne zmeni, če daš dinar ali dva, kolikor daš, pa daš. Prejšnja leta je naša frontna organizacija sodelovala pri popravilu cest in tudi v frontno brigado je šlo precej članov in mladincev. Sedaj se naša Fronta še za to ne zmeni, a kaj da bi mislila za izobrazbo svojih Članov. Enaka je naša ljudska inšpekcija. Saj tudi ne more delati, če ni nikogar, ki bi ji dajal pobudo, kar bi morala predvsem Fronta. Zato nas je precej članov Fronte, ki menimo, da bo treba delo naše frontne organizacije obnoviti, pišejo runečki frontovci.
Prav imate, če frontni odbor ne dela, se pomenite o izvolitvi novega. Če odbor ne skliče sestanka, pa se zberite dobri člani in ga skličite sami, ali prosite okrajni odbor OF za pomoč, da boste čim prej svojo frontno organizacijo prebuditi in jo postaviti spet na noge.
Že sedaj mislijo na zimo
Sebeborci. Pri nas se že sedaj zanimajo za izobraževalni tečaj, ki naj bi začel z delom meseca novembra. Vsekakor je dobro, da so se priprave začele že sedaj, ker to je garancija, da bodo do meseca novembra rešena vsa organizacijska in mobilizacijska vprašanja, da bomo takrat lahko nemoteno začeli s predavanji,	F. T.
Prosenjakovci. V čast 10. obletnice JA tekmujejo tudi pri nas Razen gospodarskih in političnih nalog bomo rešili tudi vprašanje kulturne izobrazbe naših ljudi. Kakor vsako leto, bomo tudi letos organizirali izobraževalni tečaj, v katerega bomo vključili 40 slušateljev. Pomagali bomo s predavatelji tudi Središča	A. B.
Fokovci. Letos je naš KLO pokazal veliko skrbi ureditvi šolskega poslopja. Namesto starih oken postavljajo nova velika okna, urejajo pod, pleskajo itd. Zimski  čas pa bomo porabili za lastno izobrazbo. Že sedaj se pripravljamo na to. Pomagali nam bodo tudi predavatelji iz Sobote	Z. E.
Nepoboljšljiv deček povzročil požar
Zakonca Hajdinjak v Orehovskem vrhu pri Gornji Radgoni sta imela že dalj časa preglavice s svojim desetletnim sinom pri katerem ni pomagala nobena vzgoja V sredo 12. septembra je deček zakuril na podstrešju v tamkaj shranjenem štedilniku, iz katerega se je ogenj razširil na s slamo krito streho bivše viničarske bajte, sedaj last Vinogradniškega gospodarstva Radgona Mahoma je ogenj zajel vse poslopje in ga upepelil Zgorela je tudi bližnja stiskalnica in gospodarsko poslopje. Gasilci in vaščani so rešili le pohištvo in droben inventar, dočim je zgorel ves živež, živinska krma in eno dvokolo. Hiter nastop šestih gasilnih društev je preprečil razširitev požara na sosedna s slamo krita poslopja. Skoda se ceni na 150.000 din in je le deloma krita s zavarovalnino.	-jh.
Gasilska četa Železne dveri je dobila motorno brizgalno
Ljutomersko gasilsko društvo je podarilo gasilski četi v Železnih dverih motorno brizgalno. Prejšnjo nedeljo so jo že preiskušali v grabi Gresovčeka, kjer so se tudi učiti, kako je treba z njo delati Slavnostni prevzem motorke Je bil v upravnem poslopju VINOZ Železne dveri, kjer so se zahvalili ljutomerskim gasilcem za njihovo služnost. Obenem so obljubiti, da bodo do sledečih tekem usposobili na tej brizgalni moško, žensko, mladinsko in pionirsko desetino ter bodo storiti vse, da si na tekmovanju priborijo prehodno zastavico.
Popoldne so nadaljevati s kulturnim programom, na katerem nastopili pionirji in članice iz Slamnjaka, Gresovčeka in Železnih dveri Gledalci so bili zadovoljni in so na njihovo željo morati ponoviti simbolične vaje. C.
Mestni kino v Murski Soboti
Mestni kino v Murski Soboti predvaja od 28. do 30. septembra jugoslovanski film »Bakonja fra Brne«
MALI OGLASI
Radio aparat znamke »Orion«, 6-cevni, na baterije, v zelo dobrem stanju, prodam Oglejte si ga v Mestnem podjetju Radio delavnica M Sobota Cena ugodna Ne zamudite prilike!
Kotel za žganjekuho, na dve cevi, 70-Iitrski, popolnoma nov, še nerabljen, bakren, kompleten, prodam Ponudbe na upravo lista pod »Kotel«.
Ovco svilene dlake, belo samico, brejo in mlado, prodam ali zamenjam za kaj drugega Ponudbe na upravo lista pod »Prima volna«
Sive, dolge suknene hlače sem zgubil v nedeljo 9. 1 m. na cesti Cankova— Murska Sobota Prosim poštenega najditelja, da jih proti nagradi izroči šoli Cankova ali poštnemu uradu Rankovci«
Sadjarji!
Posadite v sadovnjakih manjkajoče količine dreves že v jeseni. Drevesa lahko dobite v naši drevesnici v sledečih vrstah; visokodebelne jablane, hruške, črešnje ter nizkodebelne jablane in hruške raznih sort. Cene dnevne. Plačljivo takoj. Za pomladansko sajenje rezerviramo samo proti takojšnjemu plačilu. Za kvaliteto odgovarjamo. Javljajte svoje potrebe do 1. novembra t. l na naš naslov: DRŽAVNO POSESTVO RAKIČAN, telefon Murska Sobota 30, tekoči račun pri Narodni banki Murska Sobota 641-101-271.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 27. septembra 1951
V Veliki Polani pa so pravi
gasilci!
V začetku septembra je bilo v Veliki Polani gasilsko tekmovanje, prvo po osvoboditvi v lendavskem okraju. Nastopilo je šest gasilskih čet s 185 člani. Slavju gasilcev je prisostvoval podpredsednik Republiške gasilske zveze tov. Klemenčič s predstavniki ljudske oblasti, Partije in gasilstva v okraju.
Polanski vaščani, ponosni na svoje društvo, so pripomogli, da je prireditev uspela v zadovoljstvo vseh nastopajočih. Polančani cenijo svoje gasilce; zato so globlje segli v žep in jim podarili 13 900 din, 6000 jajčk, 15 kokoši in druge corbnarije potrebne za pogostitev sosednjih gasilcev in gostov. Nek kmet je potegnil iz žepa petstotak in ga položil pred gasilce, rekoč: »Tole dam za Vaše društvo, ker vidim, da napreduje.« Možak je povedal resnico.
Na tekmovanju so bili polanski gasilci povsod prvi v vajah na orodju, pri redovnih  vajah in napadu na zamišljeni požar, kjer so reševali življenja ljudi in premoženje. Nastopile so moške desetine, ženska in pionirska skupina Nepristranski gledalec jim je brez obotavljanja priznal, da so urni, izvežbani gasilci. Tudi ocenjevalna komisija jim je prisodila 175 točk in jih razglasila za zmagovalca.
Za doseženim uspehom je skrito vsakodnevno, pa vendar plodno delo polanskih gasilcev Teh ni malo, 60 po številu. Njihov dom je vzorno urejeno, orodje čisto in sposobno, da ga ob nevarnosti primejo v roke. Vse to so opravili s 745 prostovoljnimi urami pa
redno vadijo, ni treba posebej omenjati Povejmo rajši: v svojih vrstah imajo 26 izprašanih gasilcev in 10 Članic.
Napak bi bilo prezreti vzpodbudno vnemo gasilcev pri kulturno-prosvetnem delu. Že od leta 1945 imajo dramsko skupim. Ne na papirju, na askom. odru. igrali so več igric, tudi težje drame: Finžgarjevo »Razvalino življenja«, Kranjčevo »Pot do zločina« itd. Zlasti slednjo so z užitkom postavili na oder, ker jo je spisal njihov rojak. Tega dne so »Ravenci« pozdravili avtorja v svoji sredini. Nič čudnega torej, če so najboljši v okraju s pohvalno diplomo. Lansko zimo so se odločili za izobraževalni tečaj. Obiskovali so ga vsi gasilci.
Ponekod še slišiš: »Mi gasilci se v politiko ne mešamo!« V Veliki Polani pa mislijo drugače. Na okrajni zvezi pravijo, da v Veliki Polani imajo marljive gasilce, člane krajevnega ljudskega odbora. Kadar so volitve, jo skupaj mahnejo na volišče in kroglice padejo na tisto stran, kjer so gasilci.
Kdo jim ne bi stisnil roke v pozdrav, Gotovo vsak, ki jih od blizu pozna. Gasilska zveza Slovenije ni dopustila, da bi uspehi šli v pozabljenje. Podarila jim je novo motorno brizgalno. V njej so našli Polančani svojo pomočnico, z njo jim je dano pomembno priznanje: prvi med vasmi lendavskega okraja bodo odslej bodo gasili požar z motorno brizgalno.
Zakaj voda gasi ogenj?
Nek naš naročnik nam je postavil to vprašanje. Ker pa vemo, da še ne ve marsikdo na to vprašanje pravilno odgovoriti, bomo na kratko povedali, kako vpliva voda na ogenj.
Čim pride voda na goreč predmet, se spremeni v paro in odvzame gorečemu predmetu mnogo toplote. Da pa se spremeni vrela voda v paro, je treba petkrat več toplote, kakor jo potrebujemo, da segrejemo isto količino hladne vode do 100 stopinj C. Hlapi, ki pri tem nastanejo, imajo sto in stokrat večjo prostornino kakor voda, iz katere so nastali. S tem, da obdajo goreči predmet, inzrivajo zrak, brez zraka pa ne more nič goreti.
Da povečamo gasilno moč vode, ji kdaj pa kdaj primešamo smodnik! To se vam bo prav gotovo čudno zdelo, pa vendar je tako. Smodnik naglo izgoreva in pri tem razvija velike množine nezgorljivih plinov, ki obdajajo goreče predmete in otežavaja tzgorevavanje.
Japonska po mirovni pogodbi
Šest let je bilo tiho o Japonski, njene ime pa je spet prišlo na površje, čim se je pričela vojna na Koreji. S pripravo mirovne pogodbe po Američanu Forster Dullesu in sedaj s podpisom mirovne pogodbe  pa je njeno ime še vedno bolj pogosto imenovano v diplomatskih krogih in zunanjih ministrstvih. 48 držav je mirovno pogodbo podpisalo, tri države (SZ, Poljska in Čehoslovaška) niso hotele podpisati, Jugoslavija se konference sploh ni udeležila, Indija bo podpisala pogodbo posebej, dočim Kitajska ni bila povabljena na. konferenco, a je tako gotovo ne bi podpisala. Takoj je treba še dodati, da so ZDA podpisale pogodbo le na ta način, da  je Japonska podpisala sporazum, po katerem bodo. vojaške enote ZDA še naprej lahko ostale na Japonskem.
Z mirovno pogodbo je Japonska izgubila vse pridobljeno ozemlje razen matičnih štirih velikih otokov. To osvo-
jeno ozemlje je bilo seveda večje kot Japonska sama. Od njenih posesti je postala Koreja samostojna (dve zaenkrat), južni Sahalin in Kurilske otoke so si vzeli za svoje Sovjeti, Formozo ima Čangkajšek, Otočja Riu-kiu in Bonini pridejo pod varstvo Združenih narodov, vse Tihooceansko otočje pa so si vzeli Amerikanci za svoje. Japonska je tudi že dovolila Američanom 
uporabo 10 letališč ter tudi nekaj pomorskih oporišč. O  vojni odškodnini? državam, ki jih je Japonska med vojno okupirala, v pogodbi ni drugega rečeno kot to, da Japonska sicer mora plačati gotove vsote, vendar da zaradi težkega gospodarskega stanja sedaj to ni mogoče in da naj Japonska to odškodnino plača z uslugami (s predelavo in izdelavo blaga).
Če hočemo bolje razumeti ameriško prizadevanje za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko, moramo vendar pogledati še nekoliko globlje. Japonska je namreč otoška dežela (štirje veliki otoki), ki imajo približno isto lego napram Aziji, kot Velika Britanija napram Evropi. Prav tako kot Anglija je tudi Japonska postala izredno močna 
pomorska država, tako da je nikakor ne moremo primerjati z ostalimi državami Azije. In ne samo pomorstvo, ki je bilo tretje na svetu pred vojno, tudi po državni ureditvi, po industriji, je Japonska  slična Angliji. Znana je posebno japonska tekstilna industrija, ki je pred vojno zalagala velik del azijskega trga. Pa tudi kovinska in kemična industrija je precej razvita. Na drugi strani pa Japonska nima mnogo rud in ne mnogo vodne sile.
Japonska je zelo gosto naseljena in 
šteje okrog 68 milijonov prebivalcev. Njena velemesta Tokio, Osaka, Nagasaki itd. so vse večmilijonska mesta. Vse to, posebno pa še pomanjkanje surovin, je Japonce že od nekdaj sililo, da so pričeli misliti na osvajanje sosednji rudnatih pokrajin, posebno pa še na 
osvojitev državno slabo urejene Kitajske, s katero so imeli vojno deset let. Najprej so si Japonci osvojili Korejo, potem Mandžurijo, Formozo, otoke okrog Japonske, potem pa Indokino Malajo s Singapurijem in vso Indonezijo. Prišli so prav na vrata Avstralije. Vse to so seveda v vojni tudi spet izgubili, posebno jih je še prestrašila 
ameriška atomska bomba.
 Japonska industrija se sedaj po vojni
 že spet razvija in tudi ne bo nobehih presenečenj, če bodo lepega dne Japonci spet dvignili glavo. Tega se bojijo tudi vse azijske države, ki Japonski s svojimi izdelki ne morejo konkurirati. Nasprotno pa hoče imeti Amerika močno in vojaško Japonsko, ki bo najboljši stražar Tihega oceana napram Sovjetski zvezi in Kitajski. Japonci so namreč znani kot dobri vojaki, poleg tega pa Japonska lahko opremi večmilijonsko armado.
Razvoj prometa na kopnem
Ko v davnih časih še ni bilo prevoznih sredstev, je človek premeščal tovore iz enega kraja v drugega na ta način, da jih je položil na lesene valje in jih valil proti cilju. Ščasoma je izumil kolesa in vozove. Prvotna kolesa so bila le malo okretna. Bila so tudi težka, saj so bila iz debel žagane, okrogle plošče. Dandanes so v rabi dokaj lahka in kovinska kolesa. Obdana so z železnim ali pa gumijastim obročem, večinoma pa z gumijastim plaščem, v katerem je z zrakom napolnjena zračnica.
Vozove je sprva vlekel človek sam ali je vanje vpregel živali. Šele, ko so izumili stroje, ki izrabljajo toploto, oziroma eletrično energijo, je stroj zamenjal silo živih bitij.
Za promet po kopnem uporabljajo vozila, ki se pomikajo po cestah, tračnicah, pa tudi po neizravnani zemeljski površini. Kljub temu, da so stroji zamenjali silo živih bitij pri prometnih sredstvih, se še vedno uporabljajo pri dokajšnji meri živali, da vlečejo vozove. Tudi dvokolesa (bicikle) poganja sila mišic.
Približno sto let preden so se pojavili prvi avtomobili, je zgradil Francoz Crgnet leta 1769 voz na parni pogon. Po letu 1801 so pričele voziti po ulicah evropskih mest parne kočije in parni avtobusi. Londonski parni avtobusi so bili nevarni tekmeci vlaka, ki je prav v onih letih pričel obratovati.
Šele ko je bil zgrajen bencinski motor, je nastala nova doba v razvoju prometnih sredstev. Prvo zasnovo tega eksplozijskega motorja sta dala Francoza Lenoir (leta 1863) in Ravel 1868), vendar pa sta šele Nemca Otto in Langen leta 1876 tako izpopolnila bencin-
ski motor, da je prišel v splošno uporabo. Leta 1856 je zgradil Gottlieb Dajmler prvo motorno dvokolo, a leto kasneje se je pojavil prvi avtomobil, ki ga je gnal bencinski motor.
Sodobna vozila z eksplozijskimi motorji uporabljajo bencinske in  Dies-
love motorje. Za promet na cestah nam služijo mnoga vozila. Zelo v rabi je motorno dvokolo, ki je mnogokrat združeno s prikolico. Uporabljamo ga za prevažanje ljudi. Lažje tovore prevažamo z motornim trikolesom (tricikl). Po cestah brze osebni avtomobili v najrazličnejših izdelavah. Prvotni avtomobili so bili oglate oblike. To pa ni bilo ugodno, ker je zračni upor zaviral vozeči avtomobil. Danes imajo avtomobili iztegnjeno, aerodinamično obliko, da jih zrak čim manj ovira. Tovorni avtomobili, ki služijo za prevažanje tovorov, so zgrajeni zelo trdno. Večinoma jih poganja Dieslov motor in običajno so na dveh oseh. Oni za večje tovore pa imajo tudi tri osi. Hitrost natovorjenih tovornih avtomobilov je vsekakor mnogo manjša od hitrosti osebnih avtomobilov. Avtobusi so zelo razširjeno prometno sredstvo za prevoz potnikov. V mestih uporabljajo namesto cestne železnice (tramvaja) trolejbuse. To so avtobusi, katere žene elektromotor. Eletkrični tok pride do elektromotorja preko drsala in dveh žic, ki sta speljani nad cesto.
Vozila s katerimi vozimo po neizravnanih tleh, so opremljena z gosenicami. To je kovinski trak, ki je speljan okoli koles. Tako so zgrajeni traktorji.
Vendar ne. potujemo samo v vozilih, ki se pomikajo po cestah, poslužujemo se tudi vlaka. Ta se sestoji iz lokomotive, ki vleče za njo priključene vagone. Prevozu potnikov so namenjeni
osebni vagoni, tovore pa prevažamo s tovornimi vagoni. Lokomotive so na parni ali električni pogon, žene jih pa lahko tudi Dieslov motor. Prvo lokomotivo je zgradil leta 1892 Anglež George Stephenson. To lokomotivo je poganjal parni stroj. Vendar je bila prva lokomotiva zelo počasna. Velike lokomotive aerodinamične oblike, ki vozijo dandanes po vsem svetu imajo hitrost j približno 150 km na uro. Ponekod vozijo izredno hitre parne lokomotive, ki imajo namesto parnih strojev parne turbine. Najhitrejše turbinske lokomotive prevozijo razdaljo 170 km v eni uri.
 Zlato zopet dražje 
Svetovne borze so spet na svoj način zabeležile nategovanje sklenitve mirovne pogodbe v Koreji, kakor tudi spor med Perzijo in Anglijo — dvignile so cene zlatu. Cene zlatu so se najprej dvignile v Parizu, Bruslju in v Tangerju, pa tudi v Italiji je zlato vedno več vredno. Poleg omenjenih razlogov politične narave je neugodno vplivala
na vrednost valut tudi vest, da nameravajo Južnoafriška unija, Rodezija in Kanada, na skupščini Mednarodnega denarnega sklada predlagati, da bi lahko zlato prodajale tudi nad uradno ceno, ki je danes 35 dolarjev za unčo (unč je stara utežna mera in velja 28.43 grama). Porast cene v zlatu je ponovno dvignil tudi cene nekaterim vrstam blaga.
Vitamini v kruhu
V črnem kruhu je mnogo več vitaminov kot pa v belem. Črn kruh vsebuje petkrat več vitaminov B1, skoro štirikrat več vitaminov B2 in prav toliko več vitaminov PP, kakor pa beli kruh. Ti vitamini, ki pripadajo »skupini B vitaminov«, so zelo pomembni za človeški organizem. Njihov pomen prihaja do izraza, če ti vitamini manjkajo v hrani; pomanjkanje vitamina B1 povzroča bolezen beri-beri; če pa v hrani manjkajo vitamini B2, zaostaja rast, pomanjkanje vitamina PP pa lahko povzroči bolezen, v kateri koža, črevesje in možgani pretrpijo precejšnje spremembe.
Največ krompirja pojedo Angleži
Doslej smo bili mnenja, da največ krompirja pojedo v Nemčiji, sedaj pa smo dobili poročilo, da Angleži popijejo največ mleka in pojedo tudi največ krompirja v Evropi. To je ugotovil angleški minister za prehrano. Danes pojedo Angleži povprečno manj mesa kakor drugi narodi, le Zah. Nemčija, Avstrija in Grčija potrošijo po vojni sorazmerno še manj mesa na prebivalca. Angleži sedaj popijejo za 60% več mleka in pojedo za 39% več krompirja kot pred vojno.
Jože V i l d :	
NAŠA ULICA
(ŠALJIVA ZGODBA)
Tako se je dogajalo domala vsak dan, skozi cele tri tedne. Vsako jutro Okrog devetih, je tovariš Niko stopal po ulici navzgor, se vračal opoldne, spet korakal po prahu okoli treh popoldne in se vračal proti večeru. Tem sumljivim sprehodom ni bilo ne konca ne kraja. Ženske so kmalu zvedele, kam zahaja. Prav nič čudno ne bi bilo, če bi tovariš Niko zahajal v mestno kopališče, tako kot drugi meščani zdaj pa zdaj, to bi ne bilo niti malo sumljivo. Toda tovariš Niko je delal svoje redne ture ob določenem času in vsak dan brez najmanjše izpremembe. Tu in tam se je ustavil na cesti in stisnil roko kakemu znancu (če je sploh bil znanec, kdo ve?) in spet odjadral s svojo majavo bojo dalje. Z ljudmi iz ulice se ni menil ravno mnogo. Že ob kaki priložnosti, če ga je kdo mimogrede povprašal za to ali ono stvar. Nemara ni več poznal tako dobro svojih nekdanjih uličnih znancev. Zato tudi nihče ni vedel nič točnega povedati o tem, od kod je prišel, s čim se je ukvarjal v teh letih romanja po svetu (sploh pa, kdo bi vedel, po kakih poteh je hodil?) in zakaj je zdaj prišel v našo ulico. Vlekarjevi pa tudi niso nič točnega povedali. Le toliko, da je pač prišel, da je res nekdanji fante Niko in da bo nekaj časa ostal pri njih. Zaradi tega je radovednost (brez katere ne morejo živeti) pri naših ženskah bila toliko hujša. Toda ne bi bile ženske, če ne bi zvedele vsega, kako in kaj. Kmalu je vedela vsa ulica: tovariš Niko je prišel iz nekega daljnega in velikega mesta (točnega imena nihče ni vedel), kjer je živel vsa ta leta, odkar ga ni bilo več v naši ulici. Mnenja o njem so bila dokaj različna: eni so trdili, da je našel svojega očeta in mater ter po njiju podedoval bajno bogastvo; drugi, da ni ta-
Nadaljevanje in konec
ko, v Ameriki je bil, kjer ima majhno tovarno in zdaj je prišel k Vlekarjevim, da še njih naredi bogate; naslednji so spet trdili, da ni ne tako ne drugače; tovariš Niko je v neki visoki službi v velikem mestu, kdo ve, nemara je celo pomočnik kakega ministra ali kaj podobnega, in še kup podobnih dognanj je prišlo na površje. Vsi pa so bili soglasni v tem, da je Niko postal velik gospod, čigar bivanje utegne naši ulici prinesti še zanimivih in znamenitih dogodkov.
Tovariš Niko se za vsa ta ugibanja in razlaganja — za čudo, niti malo ni zmenil. Sicer pa, uiti vedel ni za vse te reči. Tako kot je začel, tako je storil vsak dah: zjutraj tja, opoldne nazaj, popoldne spet v kopališče in zvečer nazaj v našo ulico. In vsakikrat je nesel s seboj droben zvezek ali knjigo in včasih si je kar med potjo beležil v zvezek. Kaj — tega nihče ni mogel zvedeti. Ženske so ugotovile, da mu kratke bele hlače segajo komaj dva pednja nad koleni in čeprav imajo Vlekarjevi svoje dvorišče ograjeno z visokim plotom iz desk, so vedele tudi to, da se po dvorišču večkrat sprehaja v samih (pomislite niti ne v kopalkah) minimalkah — toda tega, kaj neki si zapisuje v svojo beležnico, niso mogle izvedeti.
In tako bi se vsa zadeva vlekla gotovo še nekaj mesecev, če se ne bi zgodilo ...
Tisto dopoldne je dosegla zadeva svoj višek. Takega razburjenja ne pomni naša ulica že nekaj let Začelo se je tako kot običajno: tovariš Niko je okrog devetih zjutraj odšel po ulici navzgor, oblečen v bele kratke hlače (o koliko spotike je bilo nad temi hačami), belo srajco, bele copate in bele nogavice, z belo čepico na glavi in temnimi očali
ter z nepogrešljivim zvezkom v rokah. Vlekarjevi so odšli že navsezgodaj na polje. Sonce je tega dne neverjetno močno pripekalo, obetala se je prava pasja vročina. Ulični otročaji so se podili po prahu in gospodinje so zehale od vročine pri štedilnikih. Da bi se v takem vremenu lahko kaj izrednega zgodilo, tega res nihče ni pričakoval. Toda, zgodilo se je.
Dobro uro po Nikovem odhodu, se je prikazal na zgornjem koncu ulice mlad miličnik. Prebivalci naše ulice so poštenjaki, miroljubni in človekoljubni ljudje, ne obirajo drug drugega in ne prepirajo se med seboj, zato nimajo z možmi postave kaj opraviti. Toda miličnik je tega dne le zavil po ulici navzdol. Počasi je korakal po sredini ulice in se oziral na desno in levo po hišnih številkah. Ulica je bila v nekaj trenutkih alarmirana. Miličnik je nekaj vprašal pri dveh, treh hišah in se ustavil pri Vlekarjevih. Nekaj časa je stikal okrog plota in stegoval vrat ob oknih, nato se sumljivo počohal za ušesi in odkorakal nazaj po ulici.
Njegov prihod in odhod je povzročil nekaj reči, podobnih oni, ko je Knedljevka prismodila svoje testo. Nič hudega ne bi bilo, če bi pri tem ostalo. Toda čez pol ure je prišel isti miličnik nazaj, vendar zdaj ne več sam. Z njim je prišel še nekdo, ki ga nihče ni poznal. Ta ni bil uniformiran. Ustavila sta se pred Vlekarjevo hišo, nekaj časa stikala okrog, nato se vrnila, od koder sta prišla. Čez pol ure je zavil v ulico avtomobil in v njem ista dva kot prej. Toda spet zastonj. Pri Vlekarjevih ni bilo nikogar doma. Avtomobil je zdrvel nazaj proti mestu in pustil za seboj oblak prahu.
Ulica je čakala. Vsem je bilo jasno, da iščejo tovariša Nika. Kdaj le se bo prikazal na vogalu ulice in nalahno korakal proti koncu? Toda danes kakor za nalašč, tovariša Nika ni bilo. Dvanajsto uro je že davno odzvonilo. Niko pa ni in ni prišel. Tudi Vlekarjevih ni bilo domov. Čas kosila je že davno potekel, ko se je Niko v resnici prikazal
v ulici. Začudo, prihajal je sam in tak, kot so ga bili vajeni videti vsak dan. Ko pa je prišel do polovice ulice, se je za njim nekaj zaprašilo in čez nekaj trenutkov se je tik ob njem ustavil avtomobil. Vsi so videli, kako je tovariš Niko osupnil ob pogledu na miličnika in še neko drugo osebo, ki je bila v avtomobilu. Nato se je brez besed vsedel v avtomobil in zdrveli so do Vlekarjevih. Niko je stopil v hišo in se čez nekaj trenutkov prikazal zunaj, nič preoblečen, le namesto zvezka je imel čez levo ramo vrženo tisto skrivnostno platneno torbico. Vsedel se je k ostalima dvema v avtomobil in že so zdrveli po ulici navzgor.
Stvar je bila jasna kot beli dan. Tovarišu Niku je odklenkalo. Ko so ure lezle v popoldanski čas in so hišne sence segale že preko obcestnih jarkov, so se začela v naši ulici zborovanja. Ugibanja so bila plodonosna. Na shodu, kjer je predsedovala Kačurka, najbližja soseda Vlekarjevih, so soglasno potrdili resnico, da je Niko (zdaj ne več tovariš) nevaren človek. Proti večeru so se vrnili tudi Vlekarjevi. Že med potjo so izvedeli grozno resnico: Niko je tam,  od koder je prišel, poneveril ogromno vsoto denarja (baje nekaj čez milijon!), zraven tega pa da je celo ubil neko žensko in zdaj, zdaj je konec z njim. Zgražanje je dosegalo svoj višek: kako le, da so mogli tako mirno prenašati bivanje tega človeka v svoji pošteni ulici! Že prej bi ga morali sami prijaviti.
Vlekarjevi so prišli domov, našli doma vse Nikove stvari, le njega ni bilo in platnena torbica je manjkala. Sosede so kmalu povedale vse podrobnosti in navedle neovrgljive dokaze. Tisti večer je bila vsa naša ulica razsvetljena pozno v noč in šele prehudi roji komarjev so pregnali pozne zborovalke iz pred hiš V hipnem razburjenju je bila tudi Vlekarjeva mama vsa iz sebe, tako da niti ni opazila drobnega listka papirja na postelji v Nikovi sobi:	»Draga tetka!
Dobili smo se stari partizanski znanci. Vrnem se čez kak dan ali dva. Niko.«
In s tem bi se zgodba skoraj končala. Pa se ni. Čez dva dni se je Niko spet prikazal v naši ulici. Prihajal je navzdol, počasi in lahkotno. Ni se oziral ne na desno ne na levo; oblečen v svojo belino, tako kot se je pred dnevi odpeljal. In čez levo ramo je imel isto skrivnostno platneno torbico. Začudenja v naši ulici ni bilo ne konca ne kraja. Vsem je zaprlo usta in odrezalo jezike. Nihče ni mogel najti razlage, kaj naj to pomeni. In potem se je dogajalo še dober teden tako kot prej: Niko je vsak dan zjutraj stopal po ulici navzgor, se vračal opoldne, spet odšel okrog treh in se vrnil proti večeru. Ženske so bile poparjene, ko da jih je zapustila njih modrost. Vlekarjeva mama pa se je le skrivnostno muzala, rekla pa nič.
Nekega dne proti večeru se je spet prikazal v ulici avtomobil. Ustavil se le pred Vlekarjevo hišo in zateglo zahupal. Na ulico je stopil tovariš Niko, oblečen spodobno, v gladko sivo obleko, brez bele čepice, tako kot ono noč, ko je zavohala njegov prihod brbljava Lebedevka. Za njim je stopal stari Vlekar z dvema kovčkoma v rokah. Vlekarica pa je nosila sumljivo platneno torbo in še velik zavoj.
Poslovili so se, si stisnili roke in Niko se je vsedel v avtomobil. Se pomahal je z roko, nato so odbrzeli, za njimi pa se je vil oblak prahu. Najbližji opazovalci so trdili, da je imela Vlekarjeva mama solzne oči.
V začetku te zgodbe sem zapisal, da je resnična. Zato ne bi bilo pravici in resnici zadoščeno, če ne bi povedal Še njenega resničnega konca. Dober mesec po Nikovem odhodu — ravno v teh dneh je bilo — je prejela Kačurka drobno belo pisemce iz daljnega mesta. V pismu ;e bil skrbno zložen bel listek, v listku pa mrtev, suh — komar. V desnem oglu pa je stalo zapisano takole: »Prepričal sem se, da je za Vas enostavna šala brez vsake umetnosti iz muhe nekaj narediti. Zato poizkusite narediti slona iz komarja. — Vas prav lepo pozdravlja tovariš Niko ...« 
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik. Jože Petek — Naslov uredništvo in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota Trg Zmage — Ček. račun. Narodna banka M Sobota 641-903-322
Letna naročnina din 260. Tiska Mariborska tiskarna