kn jig i niso izpuščene navedbe ru d n ik o v in ne p rikaz i n aravnega bogastva, k ako r tu d i n e om em be vseh večjih ali pom em bnejših p riro d n ih rezervatov , zaščitenih obm očij, n a ra v n ih p a rk o v in spom enikov, k ra šk ih ja m itd . Še posebej sk rbno so p rik azan a naselja . V S lovarju so om en jena vsa bo lgarska m esta in in d u s tr ijsk a n ase lja te r vasi z več k o t 1.000 preb ivalci k ak o r tu d i tis ta podeželska naselja , k je r je (ali p a je b il) sedež k ra jev n e u p rav n e eno te — občine. O pisana so vsa an tična in sred n jev ešk a m esta, nase lja z 'bogato arheološko dediščino p a itrdnijave im (gradovi, sam ostani, p lan inske koče in tu ris tičn e p o sto jan k e z več k o t 100 poste ljam i. P rik azan i so vsi večji gospodarski ob jek ti in tovarne , pom em bnejša p ro m etn a ožilja in križišča. V zadn jih sto le tih , in sicer od osvoboditve dalje (1878), so sp rem en ili v B olgariji štev ilna zem ljep isna im ena. V S lo v arju so p rav ilom a p rikazana gesla z današn jim i im eni, a ob n jih so navedena p re jšn ja ozirom a sta re jša im ena z le tn icam i p reim enovan ja . Posebno v rednost im a p red stav itev n a jv id n e jš ih .tujih in dom ačih geo­ grafov (p redvsem iz p re tek losti) te r d ru g ih znanstven ikov in popotnikov, k i so is svojim i raz iskavam i in opisi bogatili zn an je o .geogralfski podotoi in značilnostih bo lgarsk ih pok rajin . Na k ra tk o so p rikazane vse bolgarske geografske inštituc ije te r pub likacije , n jih o v n as tan ek in n jihovo današn je stan je . S k ra tk a , v k n jig i najdem o štev ilne podrobnosti, k i o sve tlju je jo raz ­ voj in današn je stan je bo lgarske geografije. V poročilu o bo lgarskem geografskem slo v arju n a j zapišem še nas led ­ nje : Z zb iran jem in obdelavo osnovnega grad iva , p r i k a te rem je sodelovalo 30 znanstven ikov z G eografskega in š titu ta bo lgarske akadem ije znanosti in učite ljev z G eološko-geografske fa k u lte te U niverze K lim en ta O hridskega v Sofiji, so p riče li v le tu 1977, in tr i le ta k asneje je b ila k n jig a že n a tis ­ n jena. V n je j je p red s ta v lje n ih n a d 4.600 gesel, k a r je p rece j več k o t je geo­ g rafsk ih gesel v k a te rik o li dosedan ji bo lgarsk i encik lopediji. K n jiga »Geo­ grafsk i rečn ik n a B lgarija« nam v zgoščeni — leksikografsk i obliki daje osnovno Sporočilo o vseh pom em bnejših geografsk ih ob jek tih in n jihov ih značilnostih . Z arad i svoje a k tu a ln e in bogate vsebine je dragocen osnovni p ripom oček vsem , k i se želijo seznan iti z današn jo B olgarijo. M ilan N atek P. Cabrol, Contribution k l ’etude du concretionnem ent carbonate des grottes du Sud de la France, m orpliologie, genese, diagenese. U niversite de M ontpellier, M em oires du C-E.R.G.A., t. 12, M ontpellier 1978, 275 str. P od roben naslov sam po sebi p recej pove, dodati pa je treb a , da ne gre le to liko za »prispevek k p reučevan ju« , am pak k a r za obsežno štud ijo o k a r ­ b onatn ih sigah. K ar ve lja v zvezi s p reu čev an jem sige za F rancijo in za ves svet, ve lja tu d i p r i nas: im am o precej p rispevkov, k i se u k v a rja jo s sigo in k ap n ik i, zelo red k a pa so dela, ki bi se sin te tično in tako poglobljeno u k v a r­ ja la s sigovim i tvorbam i, od n jihove geneze, m orfologije pa do diageneze, k ak ršno je p riču joče delo. C abrolov p risp ev ek im a sicer reg ionaln i značaj, ob ravnava p redvsem grad ivo iz južnofrancosk ih jim (za p rim erjav o pa tu d i eno jam o iz Ju g o slav ije ), ven d ar p a je m a rs ik a te ri av to rjev zak ljuček sploš­ nega pom ena, na vsak način p a je zbrano g rad ivo p red stav ljen o n a tak n a - čan , da g a je m ogoče p r im e rja ti z .gradivom s ka te reg a koli k raškaga ozem lja na svetu. Delo je razdeljeno na p e t poglavij: 1. p reu čev an je kalcitne in a ragon itne sige v jam i Deveze; 2. raz š iritev raz iskav na d ruge jam e, k i vsebu jejo a ra - gonit; 3. p reučevan je jam , k i vsebujejo pisano sigo; 4. p reu čev an je m asiv ­ nega arag o n ita in d iagenetsk ih po javov v k a rb o n a tn ih sigah; 5. g lavni r e ­ zu ltati, n jihov pom en in vp liv n a poznavan je k arb o n a tn e sige, te r zaključki. Č eprav iz n aš te tih naslovov poglavij n i razv idno , im ajo tu d i posam ez­ na pog lav ja svoje zak ljučke, k i jih včasih že lah k o šte jem o k a r za zakoni­ tosti v okv iru posam eznega procesa. Za n as je najpom em bnejše peto poglav- je, v k a te rem av to r podaja splošna spoznanja o ra z ta p lja n ju karb o n a to v in kem iz m u raztop in , izsledke o s ta ro sti in h itro s ti od lagan ja sige (p re sen e t­ ljiv je zelo k ritičen av to rjev odnos do u g o ta v lja n ja s ta rosti sige s pom očjo 14 C m etode), o m ožnem vplivu p leistocenske k lim e n a izločanje aragon itne sige, o pom enu tu jih ionov v raz top inah , ipd. A v to rjev i izsledki se opirajo na gradivo, zbrano v 102 jam ah , za k a r je bilo po trebno 2000 u r dela v pod ­ zem lju. Za obdelavo tako obsežnega g rad iva je b ilo po treb n o zelo veliko la ­ bo ra to rijsk eg a dela, saj je poleg kem ičn ih in m in era lo šk ih analiz, rezu lta te podrobno p rik azu je 16 tabel, av to r obilno u p o rab lja l tu d i e lek tro n sk i m ik ro ­ skop in m ikrosondo. P o leg že om en jen ih ta b e l dopo ln ju je besedilo bogato slikovno gradivo: 13 zem ljev idov in n ačrtov , 16 grafikonov, 117 risb in 104 fo tografije (p re težno so slikan i zb rusk i sig in m ak ro fo to g rafije ). M ed prilogam i, dodanim i n a k oncu dela, sta posebej zan im iv i k ra te k »repetito rij« o k a rb o n a tih in k em iji k a rb o n a to v te r poskus p rik aza m edna­ rodne b ib liografije o k a rb o n a tn i sigi in kapn ik ih . Ta b ib liografija obsega 914 enot, m ed n jim i je tu d i 19 d e l jugoslovansk ih av to rjev . Za slovensko krasoslov je je C abrolov p rispevek še toliko bolj zanim iv, k e r je tu d i p r i n a s več raziskovalcev ( G a m s , G o s p o d a r i c , K o g o v ­ š e k ) , k i se s teg a ali onega v id ika poglobljeno u k v a rja jo s p reu čev an jem sigovih tvo rb , .in je tu d i p r i nas že dovolj rezu lta tov , čep rav n iso zbrani v enem delu , ki bi jih bilo mogoče p r im e rja ti s C abrolovim i izsledki. A ndre j K ran jc Burton Ian, Kates Robert W., White Gilbert F., The Environm ent as Hazard. O xford U n iversity P ress, N ew Y ork 1978, str. 240. K atastro fe , in to zlasti p ro u čev an je n a ra v n ih k a tastro f, so že desetle tja p red m et raz iskovan ja m nog ih geografov. N a un iv erzah v ZDA sko ra j n i več­ jeg a oddelka za geografijo , k je r b i n a ra v n e k a tastro fe ne b ile poseben p redm et, n am en jen š tu d en to m geografije. Ta k n jig a podaja neke v rste za­ k ljučen teo re tičn i in m etodološki okvir p ro u čev an ja n a ra v n ih katastro f. Od av to rjev je znan z lasti G E bert W hite sen ior p ro u čev an ja n a ra v n ih k a ­ ta s tro f v ZDA, k i sodi m ed n a jv id n ejše raziskovalce v te j veji geografije. P roučevan je n a ra v n ih k a ta s tro f zah teva kom pleksno geografsko raziskavo. P o tre su ko t n a ra v n em u pojavu , k i na j bo podrobno osvetljen , s led i tem eljito p roučevan je družbeno geografsk ih procesov, ki jih je po tres povzročil in im ajo večidel specifični značaj. P ra v ta š irš i pogled in koncep t kom pleksno zasnovanega p ro u čev an ja n a ra v n ih k a tastro f daje tem raz iskavam še p o ­ sebno vrednost. P r i nas im a p roučevan je n a ra v n ih k a tas tro f sicer p rece jš­ n jo trad ic ijo še iz M elikovih časov te r kasne jš ih p roučevan j n ek a te rih d ru ­ g ih n aš ih geografov, k i so svoje delo v g lav n em op rav lja li v okv iru G eograf­ skega in š titu ta A ntona M elika SAZU. T ovrstna p roučevan ja slovenskih geografov im ajo v p rv i v rs ti fizičn«geografsk i značaj, čep rav so se n e ­ k a te ri bolj a li m anj poglobljeno lo tili tu d i d ružbeno-geog ra fsk ih problem ov; v ZDA pa je težišče raz isk av p ra v n a d ružbeno geografsk i p rob lem atik i. A v to rji k n jig e trd ijo , da v večini dežel n a sv e tu škode zarad i n a rav n ih k a ta s tro f iz le ta v leto narašča jo . Š tevilo ž rtev za rad i n a rav n ih k a tas tro f se povečuje in to zlasti m ed n a jre v n e jš im i narod i sveta. Posebno zanim ivo poglav je kn jige govori o n u jn o sti izbo ljšan ja ko lek tivne organ iziranosti n a nac ionalnem in m ed n aro d n em n ivo ju , da bi se k a r se da dobro zavaro ­ vali p red n a ra v n im i k a tastro fam i te r uspešno o dstran jeva li n jihove posle­ dice. P r i nas so n ek a te re oblike n a ra v n ih k a ta s tro f (potresi, poplave, žled, itd .), razm erom a pogoste in im ajo v ečk ra t k a tastro fa ln e posledice. Zato bi