Iz državnega zbora.
„Centrale" v proračunu naučnega ministerstva, to je potrebščina za vrhovno upravo tega ministerstva z Gaut8ch-om vred bila je ona točka, pri kateri se je zbirala vseh strank nevolja zoper sedanjega naučnega ministra.
Že nekaj tednov pred obravnavo te točke bilo je znano v poslaniških krogih, da bode tukaj hud boj.
Nevolja zoper Gautsch-a je namreč splošna: Slovenci uvidevajo v njem svojega nasprotnika, ker jih samo odriva in njihove nasprotnike podpira, prav tako o njem sodijo Čehi posebno zavolj vlanske srednješolske naredbe; da ga nemški konservativci ne marajo, je naravno, ker za nje ni storil ne pičice in vrh tega so prepričani, da jih Gautsch ne bode podpiral v nobenem vprašanji, katere konservativci smatrajo za načela svojega obstanka, ako bi minister ravnal po nagibih svojega srca tako, da bi se izrekoma konfesijonelne šole ne mogli nadjati nikdar, ako bi odločeval Gautsch po svoji volji.
Tudi vsi mali nemško narodni oddelki so mu nasprotni,   ker je pobijal  njihove  protiavstrijsko   početje,
-------    152    -------
Svoje naravne somišljenike ima Gautsch v nemško-av-strijskem kljubu tam kjer je Beer, Exner, Weitloff, Clu-mecki, Plener itd. in v zvezi s temi mu je lahko shajati s poljskem klubom, ker narodnih zahtev nimajo sploh ne in kar bi imeli, so si ž-e naprej gotovi podpore vsih levičarjev. Toda poljski klub ve, da v velikih svojih gospodarskih vprašanjih na levici le toliko podpore dobo, kolikor jim v slučaju sile iz rok iztrgajo. Zato so se pa sedaj v očigled važnega vprašanja davka na špirit z večjim zaupanjem držali svojih staroskušenih zaveznikov na desnici in bi bili ostali v nasprotji z Gautschom, ako bi se stvar ne bila poravnala v zadnjem trenutku. — Ko se je namreč pokazalo, da hoče vsa desnica ali vsaj velika večina njena Gautschu izreči nezaupnico v vsi obliki, izrekel je ministerski predsednik da potem vlada odstopi, in ko se desnica tudi tega ni vstrašila, je sedemnajstorica vendar še storila zadnjo poskušnjo ter pooblastila dva svojih starostov Hohen-wartha in Groholskega, da se prepričata, ali namerava vlada za vsako ceno vničiti sedanjo večino ali pa hoče, da ostane in hoče tudi pogoje njenega obstanka. Razprave so pokazale, da hoče vlada in ver^iua zadnje, namreč skupni obstanek in tako je prišlo tudi, da so se dogovorili in zagotovili najizogibnejši pogoji tega obstanka za sedaj s tem tudi poroštvo za varnejše ravnanje v prihodnjosti.
Nadrobnosti razprav in poravnave ostanejo na-navno tajne, toliko pa smem izreči, da napredek, ki ga stori potem narodni živelj slovenski je zelo pomenljiv, poroštvo izvršitve pa je položeno v roke ministerskega predsednika, ki še nikjer ni pokazal, da bi ne bil mož beseda,  kjer je zastavil besedo svojo.
Po teh dogodbah glasovali so z lahko vestjo za naučno centrale Slovenci, Čehi, Poljaki, nemški konservativci. Levičarji so bili naravno v zadregi, kaj storiti. Zvedeli so sicer, da je ministerstvo in budget v nevarnosti, videli so živahne razprave iLed desnico in vlado, to da več niso videli, ker izid razprav ostal jim je skrit. Tako so ugibali in ugibali kaj storiti, ko-nečno so po burnih razpravah sklenili, nič skleniti, pa velika večina nemško-avstrijskega kluba bila je za to, da se glasuje za centrale, tako se je tudi zgodilo, oni ki so bili nasprotnega mnenja pa so se odmaknili stran. Pristaši nemškega kluba in druzih uemško-narodnih zvez pa so bili kar divji na svoje nemške tovariše, očitali so jim, in to po osebi Foregger-jevi celo v javni seji: izdajstvo. Ljubeznjiv odgovor, katerega je zato prejel Foregger v „Neue freie Presse" pa je prezanimiv, da bi ga ne omenjal tukaj; Drugi dan piše omenjeni list proti Foreggerju: Nezrelost naših razmer kaže se prejasno o tem, da take osebe kot Foregger moreji priplavati do vrha, ljudje, ki še niso slekli otročjih čevljev politike, vsiljujejo se za vodje nemškega naroda. Vsak izmed njih domišljuje si biti železni nemški kanclar, ko vendar nimajo na sebi druzega kot železno čelo nesramnosti s katero se naprej silijo. Tudi priimek malopridneža (Wicht) privošči ta list Foregger-ju.
____    153    ____
„Lueger — Svoboda',
bil bi najkrajši   naslov za drugo  dogodbo,   katera se je pričela minuli četrtek in je bila  sklenjena v soboto.
Dr. Lueger govoril je pri šolskem nadzorstvu ter omenjal krika, ki odmeva iz liberalnih časnikov, da je po Lichtenstein ovem predlogu v nevarnosti »državno" šolsko nadzorstvo. V obširnem govoru je potem Lueger dokazal, da so krajni, okrajni in deželni šolski sveti vsaj dunajski zgolj pristaši liberalno-ju-dovske stranke in prav tako se morajo jemati šolski nadzorniki izmed oseb, ki spadajo k judovsko-liberalni stranki. Krik, ki se čuje, moral bi se toraj glasiti po Lichtenstein-ovem predlogu je v nevarnosti judov-sko-liberalno šolsko nadzorstvo.
Koncem svojega govora dodal je Lueger zgodbico z nemško-češke, z mestica Tachau, kjer je svoj čas županoval sedanji poslanec Svoboda. Lueger kazal je, da se je Svobodu v enemu tamošnjih časnikov očitalo, da je goljufal s ponarejanjem pisem, da je po Krivem prisegel, da si politični nasprotniki njegovi ne upajo na tamošnji pošti, dokler je bil Svoboda poštar, oddajati pisem ter je dostavil, da so poročila njegova o teh dogodbah tako zanesljive, da jih mora smatrati za resnična.
Svoboda se na to izgovarja in sklepa s tem, da Lueger-ja imenuje „obrekovalca, častisnedežain laž ni k a". — Lueger pa ni bil nikakor iznenaden po teh besedah ter odgovori, da ga človek, ki molče spravlja taka očitanja in ne toži časnika, kateri mu očita goljufijo in krivo prisego, ne more žaliti, dokler njemu (Luegerju) ne da prilike pred odsekom zbornice vse to dokazati.
Še le potem zahteval je Svoboda tak odsek v smislu § 58. opravilnega reda. Odsek 9 členov, zbran iz oddelkov zbornice dopustil je sicer, da Lueger predloži svoje dokaze, pa oziral se ni na nje, temveč predlagal je zbornici, da Lueger-ju izreče „ukor" za to, ker je Svobodu rekel, da je sramota nemškega ljudstva. V soboto reševalo se je to vprašanje, in Lueger iskal si je sam zadostenja s tem, da je prečital javno vse dokaze svojega očitanja.
To je pouzročilo, da se je skoraj vsa desnica in velik del levice odtegnil dotičnemu glasovanju. Slovenci navzoči in pa Dalmatini glasovali so za Lueger-ja proti predlogu odsekovemu.