QOZDNO gOSPODARSTVO SLOVENJ g RA D E C
OBVESTILA
LETO III. — ST. 3 — JUNIJ 1970	CENA 1 DINAR
Naš letni oddih
Pustimo za nekaj časa svoj »vsakdan«. Vsaj za nekaj dni se umaknimo vsakodnevnim težavam in skrbem, ki se z njimi srečujemo med delom, v službi in po njej. Ustavimo za nekaj dni motorne žage, odložimo sekire, poslovimo se od svojega traktorja in kamiona, zaprimo pisalne mize in z njim delo, ki se nam zdi prijetno in ga opravljamo z veseljem — kdaj pa kdaj pa morda tudi ne. Včasih si zaželimo počitka, spremembe, drugega okolja.
Oblik aktivnega počitka, obnove človekove duhovne in telesne moči, je mnogo. Kakšen način sprostitve si izberemo pa je odvisno od nagnenja posameznika. Eni se navdušujejo za morje, drugi za gore, spet drugi za potovanja, kakšen šport in podobno.
Res, da je gozd zelo primeren prostor za oddih, ker se v njem najbolje čuti vpliv prirode in njenih blagodejnih vrednot. Vendar si tudi ljudje iz gozdnatih območij, predvsem pa še naši gozdni delavci, ki so v gozdu tako rekoč vsak dan, želijo svojevrstno rekreacijo, želijo si spremembe. Pričakovati bi bilo, da se bo večina ljudi, ki delajo v gozdu, odločila za morje. V ta namen imamo tudi vabljive počitniške domove z dnevnimi cenami, ki so znosne za vsakega našega delavca. Pa ni tako. Iz dosedanjih podatkov zvemo, da je delavcev iz osnovne proizvodnje v naših počitniških domovih na morju bilo letno komaj ena četrtina, dočim so tri četrtine ostalih dopustnikov na morju bili intelektualni delavci našega kolektiva.
Kje torej koristijo svoj letni dopust naši delavci? Večina njih ostaje doma med svojim rednim letnim dopustom. Svoje proste delovne dni izkoristijo ob košnji, spravljanju krompirja in podobno. Nekateri si gradijo in popravljajo svoje domove ali pa koristijo svoj prosti čas za dodatni zaslužek. Sleherni ima takšne ali
(Nadaljevanje na 2. strani)
■■»»ič
Proizvodno finančni in investicijski
plan za leto 1970
Gospodarski načrt za 1970 je sestavljen po ekonomskih enotah. Zbir vseh teh planov daje plan podjetja.
Celotni dohodek po planu zajema interno in eksterno realizacijo, in to:	prodajo
gozdnih sortimentov, storitve, nego in varstvo gozdov, realizacijo drevesnice, novoletne jelke, maklanje celuloze, podaljšane prevoze lesa, prevoze strojnega obrata, gradbeništvo, storitve taksacije in projekti-ve, nepredvidene dohodke, zamudne obresti itd.
(Nadaljevanje s 1. strani)
drugačne potrebe. Siliti koga, da naj koristi svoje proste dni tako ali tako, bi bilo nesmiselno. To bi bilo najmanj v cilju sprostitve in obnavljanja moči za bodoče zmogljivosti pri delu. Vsak naj si najde torej njemu najljubšno obliko rekreacije.
Pri takem razmišljanju pa takoj naletimo na vprašanje regresov ali povrnitve dela stroškov za letni dopust, ki jih pri nas imamo. Če torej greš na dopust v naše domove ob morju si povrnitve v obliki cenejšega penziona deležen, če pa ne, si tudi ob to dobrino. Večina podjetij take oblike regresa že dolgo več ne poznajo, izplačajo rajši znesek, ki pripada posamezniku v gotovini in podobno, denar, ki je določen v ta namen, pa naj porabi vsak po svoji volji. Ni rečeno, da je to ena od najboljših rešitev, vsekakor pa bi bilo o njej še potrebno razmišljati.
Nekaj namreč vemo iz izkušenj. Naši delavci zelo radi potujejo na krajše dnevne izlete, ki jih ponavadi organizira obratna sindikalna podružnica. Delavec porabi na tak način manj časa naenkrat in ni odtrgan od doma skupaj za en teden ali deset dni. Na takšnih daljših dopustih se naš delavec navsezadnje že tudi dolgočasi, saj se je med množico turistov naenkrat znašel v določeni monotoniji. Potem se doma oddahne: »Hvala bogu, da smo že enkrat doma, se bomo vsaj odpočili od dopusta.« Na nekaj dnevnih izletih pa se počuti med svojimi ljudmi domačega in ga to razvedri. Nekateri obrati tako dopolnilno obliko oddiha že tudi uveljavljajo. Prav bi bilo, da bi njih posnemalo več, morda pa bi v zvezi s tem rekli kaj o regresu tudi na komisiji za rekreacijo pri našem podjetju.
Vsem sodelavcem mnogo užitkov in sreče na dopustu, pa naj si bo kjer koli in kakor koli!	Andrej Šertel
PREGLED DELITVE DOHODKA	PO PLANU 1970:
celotni dohodek	75,232.372 dinarjev
stroški: —	materialni stroški za les NS —	biološka amortizacija NS —	tehnična amortizacija —	amortizacija od gozdov SLP —	ostali materialni stroški	17,871.490 dinarjev 3,855.730 dinarjev 3,620.946 dinarjev 4,813.641 dinarjev 21,092.333 dinarjev
OD bruto	21,679.818 dinarjev
skladi bruto	2,298.414 dinarjev
Plan poseka in znižanja prehodnih zalog v SLP znaša 102.670 m3, odkup in realizacija v zasebnem sektorju pa je predvidena v količini 99.438 m3. Skupna realizacija za podjetje je po planu predvidena v višini 202.108 m3. V letu 1969 pa je bilo prodanih 206.934 m3 lesa in je torej planiranih za leto 1970 za 4826 m3 manj lesne mase.
Celotni dohodek po planu za leto 1970 je višji od dejansko doseženega v letu 1969 za 15,78 °/o. Na zvišanje dohodka vplivajo planirane višje prodajne cene in zajeta je tudi celotna interna realizacija. Poprečne prodajne cene so planirane za iglavce 280,24 din, za listavce pa 148,61 din, tako da znaša poprečna prodajna cena vseh sortimentov 270,39 din po prostorninskem metru. Zvišanje od leta 1969 znaša 17,82 8/o.
za drva 5°/o od predvidenih prodajnih cen.
Povečala se je tudi vkalku-lirana amortizacija od gozdov SLP za 40,60 «/o in znaša po prostorninskem metru v merilu podjetja 46,88 din ali 3,68 °/o vrednosti gozdov. Minimalna vrednost amortizacije od gozdov SLP znaša 1 %> ali 12,73 din po prostorninskem metru.
Tehnična amortizacija se je povečala za 102,34 °/o, povečali pa so se tudi drugi materialni stroški storitev.
Proizvodne dnine so planirane v višini, kot jih predvideva pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Traktorske dnine so planirane: za traktor go-
Ta sredstva so razporejena
—	stroške taksacije
—	stroške projektive
seničar 280 din, za traktor ko-lesnik 245 din, konjska dnina je planirana v višini 170 din, medtem ko so kamionski prevozi planirani za iglavce 0,90 din za 1 m3/km, za listavce pa 1,10 din za 1 m3/km
Osebni dohodki so v masi višji od dejansko izplačanih v letu 1969 za 15,56«/«, in to v glavnem zaradi zvečanih postavk osebnih dohodkov. Predvideni neto mesečni osebni dohodki znašajo 1368 din na zaposlenega.
Skladi so nižji od doseženih v lanskem letu predvsem zaradi povečane tehnične amortizacije od gozdov SLP. Razmerje OD nasproti skladom je 90,41 : 9,59. Kolikor k planiranim skladom dodamo še tehnično amortizacijo in amortizacijo od gozdov SLP, znaša to razmerje 33,11 °/o v korist skladov.
Podjetje ima v letu 1970 za investicije na razpolago skupno 21,471.224 din. V tem znesku so zajeta neizkoriščena sredstva iz leta 1969, predvidena sredstva biološke amortizacije zasebnega sektorja, tehnična amortizacija in amortizacija od gozdov SLP, krediti in vrednost od prodanih osnovnih sredstev.
za:
534.080 din 354.390 din
Materialni stroški so višji v skupnem znesku za 20,82 °/o. Stroški odkupa so se povečali za 19,82 »/«. Poprečne odkupne cene znašajo za iglavce in listavce 179,72 din po prostorninskem metru in so višje od dejansko doseženih v letu 1969 za 16,20 “/o.
Biološka amortizacija zasebnega sektorja je v masi višja za 26,76 °/o, po prostorninskem metru pa znaša ta amortizacija 40,10 din. Amortizacija je obračunana za iglavce 15°/o, za tehnični les listavcev 103/o in
—	stroške za nego in varstvo gozdov SLP	1,495.961 din
—	stroške za nego in varstvo gozdov
zasebnega sektorja — za investicije
Razpoložljiva sredstva za investicije v znesku 17,734.207 din pa bomo uporabljali v glavnem za gradnjo gozdnih kamionskih cest, za sofinanciranje gradnje tovarne v Otiškem vrhu ter za nabavo mehanizacije.
Poleg investicijskih sredstev so planirani tudi stroški investicijskega vzdrževanja v skupnem znesku 1,325.000 din ali 3,07 “/o od vrednosti nabavljenih osnovnih sredstev. Ta odstotek pa je po enotah raz-
1,352.586 din 17,734.207 din
ličen. Ta sredstva bomo uporabljali v glavnem za vzdrževanje gozdnih komunikacij.
Skupno razpoložljiva sredstva sklada skupne porabe znašajo za 1970. leto 2,869.376 din. Sredstva so razporejena za odplačilo anuitet, za individualna posojila za sodelavce podjetja, za posojila gozdnim posestnikom, za gradnjo in nakup stanovanj, za razne dotacije in za rekreacijo delavcev podjetja.
Adolf Veržun
^Dopisujte
v Obvestila
Odpiramo nova območja
DELO V AVSTRIJI
Zmanjšanje sečnega plana v letu 1969 na gozdarskem obratu Črna je bil poglavitni vzrok za iskanje zaposlitve v Avstriji. Vodstvo gozdarskega obrata Črna je navezalo stike z avstrijskima privatnikoma inž. Hubertom Velzem in kmetom Ludvikom Virnikom, ki sta potrebovala delavce za sečnjo ‘in spravilo lesa. Po ureditvi potrebnih dovoljenj za zaposlitev v tujini je odšlo v Avstrijo 22 delavcev (tri skupine) z revirnim vodjem Franjem Kebrom, v mesecu juliju pa je odšla še četrta skupina delavcev k Ludviku Virniku.
Avstrijski delodajalec je v večini primerov v bližini delovišča priskrbel stanovanje. Na razpolago smo imeli VW kombi za prevoz do oddaljenih se-čišč, za selitve, za dostavo goriva in maziva kakor tudi za prevoz domov.
Skupina je delala na različnih deloviščih: sečnja 10.027,78 kubičnih metrov, spravilo 2363,09 kubičnih metrov, beljenje 613,50 kubičnih metrov, skupaj 13.004,37 kubičnih metrov.
Finančna realizacija v Avstriji je znašala 244.265,40 din brez terenskega dodatka in nadomestila za ločeno življenje, ki sta bila delavcem izplačana že v Avstriji.
Mesečni osebni dohodki delavcev so se gibali od 800 do 1500 din, ločeno življenje in terenski dodatek pa sta znašala od 1300 do 2500 šilingov. Skupni dohodki, preračunani v dinarje, so znašali od 1440 do 2700 din, odvisno od doseganja norm. V enakih pogojih (enako poprečno kubno drevo, isti teren, norma in oddaljenost do delovišča) je bil mesečni efekt precej različen od 100 do 200 kubičnih metrov na posa-
meznika. Efekt ni rezultat sedemurnega delavnika; delovni dan je trajal tudi do dvanajst ur (okoli 260 ur mesečno.).
V glavnem so naši delavci opravljali golosečnje, v nekaterih krajih pa redčenja. Velikost kulis je bila 50 do 70 m širine in 200 do 300 m dolžine.
Zaradi golosečenj imajo zelo zdrave sestoje, ker jih pri spravilu ob redčenjih, ki jih v glavnem ne opravljajo, ne poškodujejo.
Pri delu so uporabljali v glavnem motorne žage husqu-arna in stihi 041 kakor tudi vso drugo opremo, potrebno za kleščenje, vključno z motorno žago. Delovišča so bila zelo oddaljena od servisnih delavnic, zatto so se včasih pojavili tudi problemi popravila motornih žag. Niso bili redki primeri,
da so nam pri tem pomagali tudi avstrijski gozdarji.
Za primerjavo pa naj v kratkem navedem še način dela, zaščito pri delu, plačevanje idr. avstrijskih gozdnih delavcev na področjih, kjer so delale tudi naše skupine.
Vso sečnjo opravijo z motornimi žagami stihi 041. Kleščenje z motorno žago že uvajajo, medtem ko druge opreme (metra, droga za naganjanje, kri-vačev idr.) ne uporabljajo. Slabše pa je z zaščito delavcev. Pri delu ne uporabljajo zaščitnih sredstev. Redek je primer, da bi pri podiranju videl sekača, ki bi imel čelado na glavi. Tudi način plačevanja se precej razlikuje. Obračuni so akontacijski, po opravljenih urah, dokler niso delavci sečnje končali. Ko je delo v sečišču opravljeno, se napravi končni obračun in takrat je izplačana razlika.
Glede na to, da pri nas precej govorimo o velikosti revirnih vodstev, naj omenim tu-
di velikost revirnih vodstev v Avstriji (z območja, kjer so delale naše skupine). Revirna vodstva v Avstriji obsegajo 1000 do 1200 ha, in to s sečnjo okoli 4000 do 5000 kubikov letno. Dodam naj še, da ima vsak revirni vodja pomočnika — delovodjo.
V prejšnji številki Obvestil sem omenil tudi število nezgod in obolenj na gozdarskem obratu Črna, ki je na prvem mestu. Pri skupinah, ki so delale v Avstriji, pa je bilo stanje povsem drugačno. Bila je samo ena delovna nezgoda -— udarec veje. Obolenje je trajalo sedem dni. Ze upoštevanje navodil, pravilna uporaba zaščitnih sredstev in lastna pazljivost bodo zmanjšale število nezgod pri delu. To pa je želja nas vseh.
Odnosi njihovih revirnih vodij do nas so bili zelo dobri, saj so nam pomagali, če je bilo to potrebno. Kolikor vem, so tudi bili zadovoljni z našim delom.	Franjo Keber
Naši delavci menijo
Prav je, da imamo svoje glasilo, ponosni smo nanj več pa bi morali pisati o gospodarjenju in problemih v naših revirjih, premalo smo obveščeni o poslovnih uspehih in neuspehih, o finančnem poslovanju, o normah. Tudi premalo vemo, kako razpravljajo in kaj sklepajo naši samoupravni organi, zlasti obratni. V glasilu premalo pišemo o življenju in razmerah naših gozdnih posestnikov. Več bi radi vedeli o nezgodah pri delu, o nabavi in trajanju zaščitnih sredstev ter o varnosti pri delu nasploh.
Komisija za obvestila pri DS podjetja je na šesti seji 9. februarja 1970 sklenila, da je po dveh letih izhajanja Obvestil treba ugotoviti, kaj menijo o časopisu člani delovne skupnosti.
Za ugotovitev mnenja šobili zadolženi Jože Zorman, Ludvik Kotnik in Jurij Šu-mečnik.
Glede na zemljepisno raztresenost članov naše delovne skupnosti kot tudi naših obratov smo se odločili za uporabo vzorčne metode. Od 845 zaposlenih s stanjem 31. januarja
1970 smo povprašali za mnenje 120 članov naše delovne skupnosti ali 15 %. Uporabili smo metodo naključnega izbora, tako da so glede na število zaposlenih bili zajeti naši obrati s 15% vzorcem:
Vprašani člani delovne skupnosti so odgovorili:
Na prvo vprašanje: Ali Citate naše glasilo Obvestilo, je
113 članov ali 97 % anketiranih odgovorilo, da čitajo glasilo. Na ne čitajo glasila, so odgovorili le trije delavci, kar je zaokroženo 3 %.
Na drugo vprašanje: Ali je glasilo pisano za vas dovolj razumljivo, je 110 vprašanih ali 95 % odgovorilo, da je naše glasilo pisano zanje razumljivo, le šest članov ali 5 % je na to vprašanje odgovorilo z ne.
Na tretje vprašanje: Kateri prispevki v glasilu vas najbolj zanimajo, so vprašani odgovorili, da jih najbolj zanimajo prispevki:
—	o gospodarjenju, uspehih in neuspehih podjetja, še posebno jih zanima gospodarjenje v njihovem obratu — ekonomski enoti kakor tudi gospodarjenje v delovnih enotah (revirjih, skladiščih);
—	o delu in sklepih samoupravnih organov (delavskega sveta, obratnih delavskih svetov in komisij);
—	o življenjskih in delovnih razmerah delavcev, o socialnih in delavskih pravicah, ter o dogodkih v revirjih;
—	strokovni prispevki, organizacija dela, nove metode de-
la in perspektivni razvoj podjetja;
—	o zimskih delovnih razmerah gozdnih delavcev -— skrajšanje delovne dobe;
—	o stanovanjskem gospodarstvu in dodeljevanju kreditov za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš;
—	spomini starejših delavcev.
Na četrto vprašanje: Katere zadeve in probleme podjetja glasilo premalo obravnava ali jih sploh ne obravnava, so anketiranci odgovorili takole:
Glasilo ne obravnava delitve osebnega dohodka in še posebej delitve dohodka po osnovnih postavkah — variabilni del.
Premalo obravnava gospodarstvo ter uspehe in neuspehe podjetja in enot.
Premalo obravnava samoupravljanje, še posebno samoupravljanje v ekonomskih enotah.
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
Premalo obravnava finančne zadeve, normiranje in sistemizacijo.
Premalo obravnava stanovanjska vprašanja, kadrovska vprašanja ter delo v zimskem času.
Premalo povemo o življenju posameznih delavcev, tudi o posebnih uspehih ali posebnih neuspehih posameznih delavcev.
Treba bi bilo več snovi za razvedrilo.
Bralci zahtevajo izvlečke razprav s sej samoupravnih organov, več o izobraževanju in več o stikih med obrati — enotami.
Premalo ali skoraj nič ne povemo o redu in disciplini ter o odgovornosti v podjetju.
Obravnavati bi bilo potrebno posebne probleme gozdnih delavcev in tudi konkretno poročati o delu v revirjih.
Premalo pišemo o varstvu pri delu, o zaščitnih sredstvih, o nabavi in rokih trajanja zaščitnih sredstev ter o nesrečah pri delu.
Sklep ugotovitev četrtega vprašanja bi bil: Najbolj je bilo poudarjeno, da premalo pišemo o delitvi dohodka, o finančnih zadevah, o varstvu pri delu in zaščitnih sredstvih ter premalo o delu samoupravnih organov. Konkreten odgovor na to vprašanje je bil tudi: »Kaj delajo samoupravni organi? «
Na peto vprašanje: Kakšen je vaš predlog za izboljšanje glasila so anketiranci odgovorili:
— Razširiti krog dopisnikov, zadolžiti sposobne, da pišejo.
— Pisati več o delavskih pravicah, delu samoupravnih organov in delu sindikata.
— Glasilo naj bo obširnejše.
— Pisati več o varstvu pri delu, zaščiti delavca pri delu in nesrečah pri delu.
— Pisati več o življenjskih in delovnih razmerah delavcev, o domačih običajih in navadah.
— Izhaja naj zgodba v nadaljevanju.
— Odgovorni za obveščanje naj pridejo med delavce.
Sklep tega vprašanja je: Razširiti je potrebno krog dopisnikov, več je treba pisati o varstvu pri delu, zaščitnih sredstvih in nesrečah pri delu. Delavci, ki so odgovorni za obveščanje pri enotah, nimajo dovolj stika z ljudmi.
Na šesto vprašanje: Kako naj glasilo Izhaja so anketiranci odgovorili:
—	mesečno 70 vprašanih ali 60 %,
—	dvomesečno 27 vprašanih ali 24 °/o,
—	občasno — po potrebi 19 vprašanih ali 16 %.
Sklep vprašanja je: Glasilo bi moralo izhajati bolj pogosto, da bi bile informacije aktualne in učinkovite.
Na sedmo vprašanje: Kako naj dostavljamo glasilo, so anketiranci odgovorili:
—	po obratih 97 anketiranih ali 84 %,
—	po pošti 19 anketiranih ali 16%.
Sklep vprašanja je: Vsem članom delovne skupnosti naj se glasilo dostavlja po obratih. Posebej je potrebno obravnavati gozdne posestnike, ker nam njihovo mnenje ni znano.
Na osmo vprašanje: Ali naj pobiramo naročnino za glasilo, ki je en dinar ob vsaki številki, ali naj bo odvedena letna naročnina v znesku 6 din so anketiranci odgovorili:
—	ob vsaki številki — 80 anketirancev ali 69 %,
—	letno naročnino 6 din skupaj — 36 odgovorov ali 31 %.
Sklep vprašanja je: Po mnenju anketiranih naj bi se naročnina pobirala ob vsaki številki.
Na deveto vprašanje: Kaj predlagate, da bi nam uspelo razširiti krog dopisnikov so
odgovorili:
— S pravilno metodo pridobivati dopisnike.
— Organizirati na obratih razgovore o obveščanju, načinu pisanja in dostavljanju prispevkov.
— Zadolžiti sposobne ljudi, naj zbirajo gradivo ter poročajo delovni skupnosti, revirni vodje pa naj pišejo o gospodarjenju in dogodkih v revirju.
— Sodelovati z gozdnimi posestniki, predvsem s svetom gozdnih posestnikov, revirni vodje pa naj pridobijo gozdne posestnike za sodelovanje.
— V glasilu naj bo več intervjujev z delavci in več reportaž.
— Če bi lahko pisali tako, kot govorimo v domačem narečju, in s slovničnimi napakami, bi bilo več prispevkov.
— Honorirati prispevke.
S primernim pristopom pridobiti več sodelavcev — dopisnikov, organizirati razgovore o obveščanju na obratih, v samoupravnih aktih bolj konkretno opredeliti dolžnost obveščanja, revirni vodje naj poročajo o delu svoje delovne enote (revirja), povedati ljudem, da lahko pišejo v narečju in z napakami, ker bomo prispevke korigirali.
Na deseto vprašanje: Kakšne druge pripombe imate v zvezi z glasilom, so anketiranci odgovorili:
— Potrebno je več obveščanja dn boljše obveščanje, ker smo zemljepisno raztreseni — tako obrati in delovne enote kakor tudi stalna bivališča članov delovne skupnosti.
—■ Organizirati razgovore o obveščanju, načinu pisanja in dostavi gradiva za glasilo.
— Več pisati o gozdnih posestnikih, njihovih problemih in življenju. Tudi glasilo naj se razširi na gozdne posestnike.
—- Tudi v drugih obratih naj pišejo o svojih problemih, uspehih in življenju, ne samo v obratu Črna.
— Naročnino — letno — naj poravna osnovna organizacija sindikata pri obratu.
— Na to vprašanje so bili tudi konkretni odgovori: »Glasilo dosega svoj namen, ponosen sem, da imamo svoje glasilo, glasilo je za začetek dobro, urednik naj se potrudi, da bo boljše, in podobno.« Eden izmed anketirancev meni, da zaostajamo za časom in se ogreva za seksualno revolucijo.
POVZETEK
Raziskava je bila uspešno izvedena. Od 120 anketirancev je vprašalnik pravilno izpolnilo 116 anketirancev. Štirje vprašalniki so bili vrnjeni prazni. Raziskava je uspešna predvsem zato, ker so bile dane vsebinsko bogate pripombe. Glasilo je s to anketo bilo tako rekoč pod reflektorjem delovne skupnosti in dobilo svojo oceno.
Ocena je:	Glasilo	dosega
svoj namen, za naše razmere je najprimernejši način obveščanja, pisano je dovolj razumljivo za bralce, to je potrdilo 95 % vprašanih, čita ga 97 % članov delovne skupno-
sti. Niti eden od vprašanih ni mnenja, da bi glasilo ne bilo potrebno. Še bolj pa bi bilo potrebno v glasilu poudariti vlogo obveščanja. Bralce zanimajo konkretni gospodarski pokazovalci, finančni in količinski, še posebno jih zanima gospodarjenje v ekonomskih enotah in v delovnih enotah. Menijo, da se premalo obvešča o delitvi osebnega dohodka, o delu samoupravnih organov. Močan poudarek je bil na varnosti pri delu, zaščitnih sredstvih in poročanju o nesrečah pri delu, več bi morali pisati o bodočem razvoju podjetja, torej se bralci zanimajo za dolgoročne naloge. Bralci se zanimajo za organizacijo dela, nove delovne metode in napredek tehnike. V odgovorih je zaslediti misel, da bi bilo treba samoupravno urediti dolžnost obveščanja in pravico biti obveščen. Bralci se namreč zavzemajo za konkretne zadolžitve sposobnih ljudi za obveščanje. Bralci zahtevajo tudi obvestila o delu sindikalnih organizacij in več stikov med obrati.
Jurij Šumečnik
Tak bršljan, katerega premer je 14 cm, je zrasel v gozdu kmeta ŠPANJIRCA v Tolstem vrhu.
Je najti kje njemu enakega?
Foto: rev. vodja GUSTAV BROMAN
Gozdni požar - naj večji sovražnik gozdov
Smo v letnem obdobju, v katerem je nevarnost gozdnih požarov velika. Le majhna iskra v suhi travi zadostuje, da nastane požar in na večjih površinah zajame gozdove in tako so posledice lahko zelo hude.
Zgodovina gozdnih požarov na našem področju nas opozarja, da je ta nevarnost kljub alpskim predelom pogostna. Največji gozdni požar je bil leta 1958, ko je na Primožu na Pohorju pogorelo liha gozda in je bilo pri tem uničenih 1800 m3 lesa. Požar je nastal ob sežiganju dračja na bližnjem pašniku.
Nadalje naj omenim dva zaporedna večja gozdna požara v Žerjavu, in sicer leta 1967 in 1969, ki sta zajela kar 70 ha površine. Čeprav materialna škoda zaradi slabe obrasti drevja ni bila posebno velika, je pa toliko večja škoda zaradi uničenja varovalne vloge gozda, ki je tu posebno pomembna. Plitka tla na dolomitnem skalovju, velika strmina in neposredna bližina naselij ter komunikacij so pogoji za nastanek plazov, povodnji in močnega erozijskega delovanja.
Poleg tega je bilo zapaženih in še pravočasno pogašenih mnogo manjših gozdnih požarov, kjer ni bilo večje materialne škode.
Za požare so najbolj nevarne južne in jugovzhodne lege. Vsak gozdni požar postane nevaren v vetrovnem vremenu, kajti veter ne samo da pospešuje in razpihuje ogenj, temveč odnaša tudi tleče ogorke ter iskre v sosednje sestoje, ki so ogroženi posebno tam, kjer je mnogo vnetljivega materiala. Pri suhem vremenu se trava, dračje in ves talni pokrov hitro posuši pa tudi vžge, in ogenj se širi z veliko naglico.
Največkrat nastane gozdni požar zaradi nepazljivosti ljudi na izletih, zaradi kurjenja v gozdovih ali v njihovi neposredni bližini, zaradi kajenja ipd. Posebno nevarno je požiganje listja oziroma dračja, ki ostane ob čiščenju travnikov in pašnikov v neposredni bližini gozdov. Gozdni požar večkrat nastane tudi zaradi površno pogašenega mesta kurjenja v gozdu po gozdnih delavcih ali izletnikih.
Varstvo gozdov pred požari urejujejo tudi posebni predpisi zakona o gozdovih ter pravilnik o varstvu gozdov in gozdnih zemljišč pred požarom. Določbe tega pravilnika veljajo za vse gozdove in gozdna zemljišča, ne glede na to, v čigavi lastnini so in kdo z njimi gospodari. Tako je npr. v 4. členu pravilnika določilo, da je prepovedano sežigati ledine in travišča na območju, kjer lahko ogenj ogrozi gozd ali uniči koristno rastlinje na degradiranem zemljišču. V 11. členu tega pravilnika je določilo, da sme gozdno in lovsko osebje, ki hiti na mesto, kjer je nastal ogenj, upravičeno poklicati h gašenju vse za gašenje sposobne ljudi, ki so v bližini. Poklicani se morajo odzvati.
Vsak, ki opazi začetni požar, pa ognja ne more sam pogasiti, mora o požaru obvestiti najbližjo gasilsko enoto, postajo milice, obrat gozdnega gospodarstva ali katerikoli občinski organ.
Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec ima natančneje izdelan načrt požarnega varstva, kjer je predvideno uskladiščenje orodja, namenjenega za gašenje požarov, kakor tudi organizacijski načrt premika ljudi v primeru izbruha požarov. V načrtu požarnega varstva so poleg splošnih pravil organizacije in tehnične pripravljenosti posebej navedeni tudi po požaru ogroženi gozdovi. Le ti so v bližini večjih turističnih postojank, planinskih koč in železniških prog.
V preventivne požarne ukrepe je gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec pogodbeno vključilo v akcijo tudi koroški aeroklub. Po pogodbi je koroški aeroklub zavezan, da na zahtevo
podjetja oziroma gozdarskih obratov opravlja kontrolne in iz-vidniške polete nad požarno ogroženim območjem. Dosedanje sodelovanje je glede preventive gozdnih požarov med podjetjem in koroškim aeroklubom dalo dobre rezultate. Opozarjamo člane našega kolektiva, da je dolžan vsakdo, ki opazi gozdni požar in kolikor ima možnost telefonirati, to takoj sporoči podjetju in koroškemu aeroklubu Slovenj Gradec, telefon št. 84-119. Samo s skupnimi močmi vseh članov delovne skupnosti kakor tudi vsega prebivalstva, ki na tem območju živi, bomo lahko uspešno preprečevali nastanek gozdnih požarov, ki so v tem območju lahko naš najhujši sovražnik in uničevalec.
Martin Potočnik
Sklepi samoupravnih organov
Svet kmetov lastnikov gozdov je na seji dne 10. maja 1970 sprejel naslednji pomembnejši sklep:
1. Svet kmetov lastnikov gozdov soglasno potrdi predlog koncepta ustanovitve enotne koroške kmetijsko-gozdar-ske hranilnice in posojilnice, ki ga je posredovati še svetom kmetov lastnikov gozdov obratov. Strinja se tudi za sedež v Slovenjem Gradcu.
Na skupni seji delavskega sveta in sveta kmetov lastnikov gozdov dne 20. aprila in 10. maja 1970 so bili sprejeti naslednji pomembnejši sklepi:
1.	Oba sveta soglasno potrjujeta proizvodno-finančni in investicijski plan za leto 1970, kot je bil predložen.
Računovodstvo naj za II. polletje 1970 izdela analizo in pripravi predlog za stimulativne j ši način obremenitve u-pravne režije.
2.	Delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov se strinjata s predlagano konstrukcijo financiranja izgradnje tovarne posebnih lesonit-nih plošč Otiški vrh.
3.	Potrjena je pogodba o prenosu sredstev na vpogled s KB Celje, podružnica Slovenj Gradec, na KBH Ljubljana z naslednjimi glavnimi pogoji:
GOZDNI POŽARI
Na območju gozdarskega obrata Črna na Koroškem so imeli to pomlad že dva gozdna požara. K sreči ni bilo pri tem posebne gospodarske škode, ker sta v obeh primerih zajela požara le varovalne gozdove. Vzrok obeh požarov pa je bil enak: sežiganje listja in ostalih odpadkov v bližini gozda. V glavnem botruje gozdnim požarom v Črni igra otrok z ognjem ali pa neprevidnost pri sežiganju odpadkov v bližini gozda. Otroka namreč ne moremo obsojati, ker je pač otrok, nerazumljiv pa je vsekakor drugi razlog, kjer ne moremo pripomniti drugega kot:	malomarnost, nepazljivost!	Andrej Šertel
—	vsa avista sredstva podjetja se obrestujejo po 2% obrestni meri letno;
—	ponovni prenos avista sredstev se lahko izvrši z enoletnim odpovednim rokom.
4.	Potrjena je pogodba o prenosu deviznega poslovanja — sredstev na vpogled s KB Celje na KBH Ljubljana z naslednjimi pogoji:
—	vsa avista sredstva podjetja se obrestujejo po 2'7'o obrestni meri;
—	ponovni prenos osnovnih sredstev se lahko izvrši s šestmesečnim odpovednim rokom.
5.	Potrjena je pogodba o vezanem depozitu za oročitev lastne udeležbe našega podjetja k investiciji z naslednjimi pogoji:
— Lastna udeležba našega podjetja znaša 4,800.000 din, ki se oroči:
1,000.000 din do 1. aprila 1970, 900.000 din do 1. junija 1970,
2,900.000 din do 1. aprila 1971.
— Ta znesek se oroči z odpovednim rokom štirih let za vsak obrok posebej in s 6°/o obrestno mero.
6.	Potrjeni so vsi navedeni pogoji odobritev investicijskega kredita za gradnjo tovarne posebnih lesonitnih plošč Otiški vrh za trajna obratna sredstva in za izdajo garancije.
7.	Predstavniki LIP Slovenj Gradec in našega podjetja v poslovnem odboru so pooblaščeni, da podpisujejo vse pogodbe v zvezi z investicijo v inozemstvu.
8.	Sprejet in potrjen je statut o spremembi in dopolnitvi statuta gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec z dne 10. maja 1969.
Za sklep je glasovalo 19 članov delavskega sveta in 13 članov sveta kmetov lastnikov gozdov, trije člani delavskega sveta so bili proti, dva pa sta se glasovanja vzdržala.
Delavski svet je na seji dne 20. aprila 1970 sprejel naslednje pomembnejše sklepe:
1.	Vsa delovna mesta, ki so določena v urni obračunski po-
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
RAZPIS V SOLO ZA GOZDNE DELAVCE
V	šolskem letu 1970/71 bomo sprejeli v šolo za gozdne delavce osem mladincev. Pogoji za vpis v šolo so ostali nespremenjeni, in sicer:
1.	uspešno končana osemletka (pogojno s šestimi ali sedmimi razredi);
2.	učenec mora biti telesno sposoben za opravljanje poklica, kar bo dokazal z zdravniškim spričevalom;
3.	prosilec mora imeti primeren odnos do dela;
4.	prosilec ne sme biti starejši od 18 let.
Pouk traja dve leti. Letno so učenci tri mesece na teoretičnem pouku v Postojni in devet mesecev na praktičnem pouku v Radljah. Stroški teoretičnega in praktičnega pouka bremenijo gozdno gospodarstvo.
V	prvem letniku dobijo učenci mesečno nagrado 50 dinarjev, v drugem letniku pa so nagrajeni sorazmerno (poleg osnovne nagrade) z vloženim delom.
Podrobnejše informacije lahko dobijo interesenti na izobraževalnem centru.
Rok za prijavo je do 30. septembra 1970. Prošnji mora kandidat priložiti:
1.	prepis zadnjega šolskega spričevala,
2.	izpisek iz matične rojstne knjige.
Ambulanta za medicino dela v Slovenjem Gradcu jim izda po skupnem zdravniškem pregledu zdravniško spričevalo.
Marija Sekirnik, dipl. inž. gozd.
stavki, imajo naslednji delovni čas:
—	letni delovni čas (od 1. aprila do 30. novembra) traja od 6. do 15. ure (9 ur dnevno);
—	zimski delovni čas (od 1. decembra do 30. marca) traja od 7. do 15. ure (8 ure dnevno).
čas, ki ga je delavec prebil več kot poln delovni čas v letnih mesecih, se upošteva v zimskih mesecih, kadar pogoji dela ne ustrezajo normalnim delovnim pogojem — slabo vreme.
Čas, kdaj se prekine delo, določa šef obrata za vsak dan.
2. Delavski svet je sprejel in potrdil pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov z dne 28. januarja 1967.
V celoti objavljamo pismo, ki ga je napisala žena našega gozdnega delavca Štefka Melanšek iz Suhega dola.
Uredniški odbor
Sp
omm
Sem žena gozdnega delavca, ki je zaposlen pri gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec. V časopisu sem čitala, da lahko sodelujejo s prispevki tudi svojci članov delovne skupnosti. Odločila sem se, da opišem dogodek, ki mi bo ostal vedno v spominu.
Komu od vas ni znan Pleši-vec pod Uršljo goro? Saj je kredi smrekovegifgozda in privlačen za vsakega, ki ga vabijo gore in gozdovi. Tu je tudi naselje gozdnih delavcev.
časi premikali naprej. Kot vodnica sem morala iti prva in gaziti sneg, ki mi je ponekod segal že čez pas. Kmalu sem bila zelo utrujena in hudo izčrpana. Na razpotju pri Medvedovem križu smo počivali kar v snegu. Bila sem tako utrujena in izčrpana, da sem se ulegla kar na sneg. Komandant, ki je jahal konja, je to videl in verjetno sem se mu zasmilila. Prijahal je k meni in rekel: »Tovarišica, sedaj pa
grem jaz prvi s konjem, da nam bo šlo hitreje.« Res se je pognal s konjem v sneg, ali kaj, ko je konj v snegu takoj obtičal. Prišel ni nikamor naprej. Komandant je uvidel, da tako ne gre, in je odredil, da so trije borci šli naprej pred mano. Po večurni hoji smo prišli do Kompreja v Javorju, kjer smo se odpočili in najedli. Tu mi je komandant rekel, da lahko grem domov.
Obvestila so zelo razširjen list med delavci. Morda bo prišel v roke kakšnemu borcu, ki je bil v udarnem bataljonu v Plešivcu pod Uršljo goro leta 1945. Zelo želim, da bi se s katerim srečala.
Prosim, da moj prispevek uredite. Ker je ravno 25 let od tega dogodka, ki mi bo ostal
Vernaršek — pri »Starem«
vedno v spominu, želim, da prispevek objavite.
Če tega prispevka ne bo zaneslo v koš, pa še drugič kaj več.
Štefka Melanšek
Med narodnoosvobodilno vojno je Plešivec dajal zavetje XIV. diviziji. Tudi Koroški bataljon z Dragom na čelu je bil večkrat itu — dva do tri dni. V bližini Plešivca je domačija, ki se imenuje po domače Vernaršek, po partizansko pa smo ji rekli pri »Starem«. Pri Ver-naršku je bil nekaj časa komite, ki ga je vodila Slandro-va Mica.
Bil je lep februarski večer leta 1945. Pri nas smo že vsi spali. Močno trkanje na okno nas je prebudilo. Ko sem odprla, so stopili v hišo partizani in me zaprosili, naj bi jim kazala pot, ker jim kraj ni znan. Hitro sem se pripravila in šla z njimi v Plešivec. V Plešivcu pod Uršljo goro je bil udarni bataljon že dva dni. Ta bataljon je štel okrog 50 borcev. Do jutra smo bili v Plešivcu. Zjutraj me je komandant vprašal, če mi je znana pot do Javorja. Pritrdila sem. Komandant je odredil in krenili smo na pot proti Javorju. Snega je bilo veliko in vse poti so bile zametene. Tako smo se le z veliko težavo in zelo po-
PRIJAVA
za letovanje v počitniškem domu podjetja v sezoni 1970
Podpisani .....,.............................., po poklicu ......................
iz GO ......,.................................. želim letovati v počitniškem domu
v času od.................. do ....;............ ali
od ................. do
V domu bodo letovali:
Priimek in ime	Sorodstvo do prijavljenca	Starost otrok
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Prijavljenci za letovanje v Filip Jakovu, izjavite, če ste interesenti za prevoz z avtobusom, ki ga organizira podjetje: da — ne.
S to prijavo prevzemam nase vse posledice, kolikor brez opravičenega vzroka ne bi odšel letovat v prijavljeni dom, v katerem mi bo z napotnico rezerviran čas bivanja. Obvezujem se, da bom stroške prevoza in gostinske storitve plačal vnaprej. Zavedam se posledic, če bi napotnico izročil tuji osebi, ker ta nima pravice do ugodnosti.
, dne
(podpis prijavljenca)
Opomba:
Cena penziona:
Člani kolektiva in upokojenci podjetja	8,00	din
Otroci sodelavcev od začetega 3. do dopolnjenega	12.	leta	starosti	4,00	din
Nezaposleni mož ali žena, vsi šoloobvezni otroci od 12. leta starosti dalje,
dela nezmožna oče ali mati sodelavca, ki	ju	ta	preživlja	12,00	din
Zaposleni zakonci	24,00	din
Tuje osebe od 12. leta starosti dalje	50,00	din
Tuje osebe od 6. do 12. leta starosti	28,00	din
Tuje osebe od 2. do 6. leta starosti	18,00	din
Babica
pripoveduje
... kako je čevljarček peklenščka ugnal. Ce vas bo kdaj pot zanesla v Dolgo vas, ne pozabite obiskati Kovačeve Micke. Zna brez števila čudovitih starih zgodb in rada jih pripoveduje. Tudi meni jih je pred dnevi povedala nekaj, pa sem sklenil, da jih bom posredoval še vam, ker vem, da vsi ne znate ali pa ne morete obiskati babice Micke.
Nekoč, pred mnogimi leti, je hodil po naši deželi sam rogati. Pravili so, da se je skregal s svojimi kolegi v peklu, ki so mu bojda pokazali peklenska vrata zato, ker je imel predolg jezik in je hotel vedno vedeti več kot vsi hudiči skupaj. Bo menda to kar držalo, kajti ko je potlej rogovilil po svetu, je vedno nastopal kot strokovnjak, ki vse ve in vse zna.
In je nekega dne prišel k čevljarčku, ki so mu rekli tudi »dretar«. Nobene ni zinil, le usedel se je k »panklu« in ga opazoval, ko je delal gojzeri-ce. Tudi čevljarček ni rekel nobene. Le mislil si je: »Kar glej, boš vsaj videl, kako se z delom služi kruh.« Molčala sta do trde noči, ko je čevljarček izgotovil čevlje in iz njih potegnil kopita. Tedaj je peklenšček dejal: »Jaz bi jih naredil hitreje kot ti.«
Naš dretar, ki mu v čevljarski veščini ni bilo enakega daleč naokoli, je izzivanje takoj sprejel.
Molče je privil leščerbo, izbral dva para enakih zgornjih delov, urezal potrebno usnje in začela sta delati vsak svoje čevlje.
Ko sta jih nacvikala in je bilo potrebno narediti dreto, je rogati dejal:
»Staviva, da te prehitim. Če dobim, mi boš služil leto in dan.«
»Stavim, da me ne boš prehitel,« se je odrezal dretar.
»Če izgubiš, te kresnem trikrat po zobeh.«
»Velja,« je rekel peklenšček. »Zdaj boš videl, kaj se pravi delati z glavo.«
In naredil je dreto, dolgo šest sežnjev. Čevljarček pa je pričel delati šest dret, seženj dolgih, in še tretje ni izgotovil, ko je hudič že šival.
Pa kako je šival! Ko je dreto prvič skušal zategniti, se je izkazalo, da je šestkrat predolga; in čevelj je prebil na »pan-kerl«, skočil skozi okno, zategnil, skočil nazaj v delavnico, naredil s šilom drugo luknjo, vdel ščetino vanjo in se spet pognal skozi okno.
Drugega mu ni preostalo. Mislil je pač, da bo prihranil veliko časa, če bo naredil eno samo dreto, z eno samo »glaj-štro«, v katero bo vtaknil eno samo ščetino. Pozabil je, da lahko kaj novega pogruntaš le
(Nadaljevanje na 8. strani)
Kadrovske novice v aprilu
V primerjavi z mesecem marcem je stanje zaposlenih višje za tri in je naslednje:
—	uprava	61
—	sekcija za urejanje
gozdov	10
—	strojni obrat	61
—	gradbeni	obrat	36

(Nadaljevanje s 7. strani)
tedaj, če poznaš staro, in če veš, zakaj ljudje tako delajo.
Skakal je skozi okno in nazaj, in ko je prisil zgornji del prvega čevlja, je čevljarček že šival podplate.
Peklenšček je tedaj uvidel, da se je uštel, in jo je pobrisal, ker se je zbal trde dretarjeve roke. Tako je tekel, da se je kadilo za njim in zasmrdelo je po žveplu.
Stari ljudje so vedeli povedati, da je rogati — po tem zanj neljubem dogodku — še hodil po naši deželi, le v vas, kjer je živel spretni čevljarček, si ni upal več prikazati. Pravili so tudi, da se je paj-dašil z ženskami in da je imel kopico otrok. Bo kar držalo, saj njegovi potomci žive še danes. Le prisluhnite jim, kako v nič deva j o delo drugih in se hvalijo, da vse vedo in še več znajo.
Naslednjega dne sem sedel na sestanku, kjer so razpravljali o našem gospodarstvu in sem jih poslušal.
Po DE z dne 11. aprila 1970,
št. 14, leto XXVIII, avtor Janez Volič
—	GO	Slovenj Gradec	83
—	GO	Mislinja	95
—	GO	Črna	183
—	GO	Ravne	65
-— GO	Dravograd	43
—	GO	Radlje	202
Skupaj	839
Na željo delavcev so bili sklenjeni štirje sporazumi o prenehanju delovnega razmerja, trije delavci so bili izključeni iz delovne skupnosti zaradi samovoljne zapustitve dela, bile so tri invalidske in ena starostna upokojitev, dva delavca pa sta odšla v JLA.
Na gozdarskem obratu Mislinja je bil izrečen opomin zaradi kršitve delovnih dolžnosti.
Gerta Jernej
ZNANSTVO
Direktor živilskega kombinata opravlja izpit iz geografije pri profesorju, prijatelju iza osnovnošolskih klopi.
Izpit poteka takole:
Profesor: »No, tovariš Nace, katero je glavno mesto BiH — Sarajevo?«
Nace: »Sarajevo.«
Profesor: »Katera je najvišja gora — Triglav — v Sloveniji?«
Nace: »Triglav.«
Profesor: »Nace, vidimo, da doma gre. Poskusimo še malo po svetu. Imenuj mi, prosim, Nace, enega od oceanov!«
Nace tudi po petih minutah premišljevanja molči ko grob.
Molk prekine profesor: »Odlično, Nace to je Tihi ocean.«
PRVA POMOČ V PROMETNI NEZGODI
Voznik skuterja in njegova sopotnica sta v obrambo proti silnemu vetru v prša preoblekla bundi, tako da sta ju zapela na hrbtu.
Po nekaj kilometrih vožnje sta utrpela hujšo prometno nezgodo in obležala sta ob cesti. Prvo pomoč jima je nudil cestar — krepak možak.
Ko je dospel na kraj nesreče zdravnik, je vprašal cestarja:
»Kaj ste dali ponesrečencema kot prvo pomoč?«
Cestar mu je odvrnil:
»Najprej sem jima naravnal glavi v pravo smer, čeprav je bilo težko ...«
Stanarine -po starem?
Kaže, da se stanarine ob letošnjem polletju ne bodo zvišale, kot je bilo predvideno. Zvezni zavod za cene je predlagal zveznemu izvršnemu svetu — tako je v zvezni skupščini izjavil njihov predstavnik, naj bi odlok o zamrznjenju stanarin podaljšali do konca leta. Poudaril je, da bo o tem predlogu ZIS razpravljal z mestno konferenco, poroča »Borba«.
V začetku letošnjega leta naj bi se stanarine zvišale za 25 odstotkov. Decembra lani pa je skupščina sprejela predlog ZIS, naj bi to zvišanje odložili do prve polovice letošnjega leta in tako zavrli naraščanje cen ter ohranili stabilnost. Sedaj so predlagali ponovno od-goditev do konca leta, o čemer bo skupščina povedala svoje mnenje najpozneje do konca junija, ko bo potekla prejšnja odločitev o zamrznjenju.
Težko bi bilo napovedovati, za kakšno stališče se bosta odločila ZIS in skupščina, dokaj zanesljivo pa bi lahko dejali, da si bodo predstavniki mest prizadevali za zvišanje stanarin, saj so to že zahtevali, tako kot nekateri poslanci konec lanskega leta.
Po DELU št. 143 29. 5. 1970.
INŽ. TONETU VAUKANU SE ,JE 27. MAJA RODILA HČERKA ČESTITAMO SODELAVCI UPRAVE
»OBVESTILA« izdaja delavski svet delovne skupnosti gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Naklada 1000 izvodov. Komisija za urejanje internega časopisa: Jože Zorman, Jože Logar, Ivan Cas, Andrej Ser-telj, dipl. inž. gozd., Metod Sekirnik, dipl. inž. gozd. in Ludvik Kotnik, dipl. inž. gozd. Predsednik komisije in odgovorni urednik Jurij Sumečnik. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska CP Mariborski tisk, Maribor, 1970.
Potočka zijalka na Olševi
SLOVO
Prav v času, ko se prebuja pomlad, ko je zadehtel gozd, je dne 6. aprila 1970 šentanjev- t ski zvon naznanil, da je iz zelenih vrst odšel logar FELIKS.
Rodil se je 20. maja 1916 revni družini in mladost je bila vse prej kot rožnata. Komaj sposoben delati je pokusil trdo delo v gozdu. V mladosti rojena želja, da bi postal gozdar, se mu je uresničila po osvoboditvi.
Enemu izmed prvih je bila zaupana naloga čuvati naše zeleno bogastvo. In res, pokojni Feliks Sapek je opravljal svoje delo z vso ljubeznijo, vestno in pošteno.
Vendar mu bolezen ni pustila dolgo tega veselja. Leta 1962 je moral predčasno v pokoj. Le tisti, ki je tako predan svojemu poklicu, si lahko zamisli, kako težko se je poslovil od gozdne uprave, od svojih gozdov.
Uredil si je dom v tihem Sentanjevskem grabnu, misleč da bo vsaj tu srečen. A usoda, ta večna spremljevalka našega življenja, je odločila drugače. Zahrbtna bolezen je čedalje huje segala v življenje vedno veselega in šegavega Feliksa. Saj so ga poznali daleč naokoli, prav posebno pa še njegovo harmoniko, s katero je mnogim krajšal čas.
Še v zadnjih urah je segal po njej, hotel je za slovo iz nje še kakšno šentanjevsko melodijo, a oglasili so se le žalostni glasovi, kakor da joče z njimi tudi njegova dolgoletna spremljevalka.
In kakor so utihnili glasovi šentanjevskega zvona, tako je utihnila tudi njegova harmonika.
Obdan z gozdovi bo počival v lepi vasici Šentanjel, o katere lepoti je pisal Voranc in pel Kramolc.
Kolektivu obrata Ravne pa bo ostal v lepem spominu.
Vida Gerl