pip
- _---	r - J
	É
-i 3¡i	
Ii	
	

■. i*.

v
»i". .
t -¿Ufe
Tv-serije desetletja
Tina Bernik

Deset TV-serij, ki so nastale v prejšnjem desetletju, a se bo o njih govorilo tudi v tem.
Dejstvo je, da je zaradi množice serij, ki marsikdaj konkurirajo filmskim produkcijam, nemogoče sestaviti lestvico najboljših, s katero bodo zadovoljni vsi. Nekateri bi med deseterico desetletja tako uvrstili Nikar tako živahno (Curb Your Enthusiam, 2000-), Odbito družino (Arrested Development, 2003-2006), Pisarno (The Office, 2005-) in Kaliforniciranje (Californication, 2007-), drugi Zahodno krilo (West Wing, 1999-2006), Pobeg iz zapora (Prison Break, 2005-2009) in Zvezde na sodišču (Boston Legal, 2004-2008), tretji pa 30 Rock (2006-) in Oglaševalce (Mad Men, 2007). Ker pa je prostora kljub vsemu še vedno le za deset serij, naj bodo to naslednje: Sopranovi - ker je enostavno najboljša, The Wire - ker je brutalno iskrena, Bojna ladja Galaktika - ker je znanstvenofantastična in realistična obenem, Family Guy - ker je neresno resna. Rim - ker je iz zgodovine naredila dramo, 24 - ker je na pravi način izkoristila pravi trenutek, Skrivnostni otok - ker je postala televizijska uganka desetletja, Nevarna igra - ker z odvetniki in Glenn Close ni šale, Dexter - ker je svet očarala s serijskim morilcem in Zdravnikova vest - ker je vest zamenjala s cinizmom.

Sopranovi
(The Sopranos, 1999-2007)
Po mnenju marsikaterega gledalca ena od najboljših serij vseh časov, obenem pa tudi finančno najuspešnejša serija v zgodovini kabelske televizije, ki jo je za HBO ustvaril in pro-duciral David Chase, ni samo serija, saj seje razvila v pravo franšrzo, ki je poleg televizijskega kulta proizvedla tudi knjige, računalniško igro, glasbene albume in druge izdelke, povezane z najslavnejšo televizijsko mafijsko družino. Serija je v osmih letih skozi šest sezon pokazala, da se mafijci ne spopadajo samo z ubijanjem, izterjevanjem, grožnjami in z bojem za oblast, temveč tudi z vsakdanjim življenjem, v katerega spadajo nezadovoljne žene, pubertetniški otroci, osamljeni starši in psihiatri. V produkcijsko, scenaristično in igralsko
izjemno dodelani drami, ki je z zgodbo o vsakodnevnem življenju Tonyja Soprana (James Gandolfini), šefa mafijskega podzemlja v New Jerseyju, postavila višje kriterije tudi za snemanje preostalih televizijskih serij, seje imelo priložnost proslaviti veliko svežih igralskih imen (Drea de Matteo, Jamie-Lynn Sigler, Robert Mer), nekaj že uveljavljenih igralcev pa je v njej sodelovalo že od začetka. Pri tem je zanimivo, da je kar 27 igralcev iz Sopranovih igralo v mafijski drami Martina Scorseseja Dobri fantje (Goodfellas, 1990), med njimi za Oskarja nominirana Lorraine Bracco, Michael Imperioli, Frank Vincent, Suzanne Shepherd in Tony Sirico, medtem ko je Dominic Chianese igral tudi v drugem delu Coppolovega fiofra (The Godfather: Part II, 1974),
The Wire (2002-2008)
Največja kvaliteta kriminalistične serije, ki sojo snemali v Baltimoru, za HBO pa jo je ob pomoči nekdanjega detektiva Eda Burnsa napisal in produciral nekdanji novinar kronike David Simon, je v tem, da so se njeni ustvarjalci skozi zgodbe o policiji, politikih, kriminalcih in zasvojencih trudili ustvariti
kar se da realistično sliko mesta in njegovih prebivalcev. Pri pisanju scenarija so se avtorji naslanjali na resnične izkušnje vpletenih, poleg profesionalnih igralcev pa so zaradi dokumentarnega pristopa v stranskih vlogah večkrat nastopali amaterji. Za serijo je bila značilna tudi uporaba slenga, liki v njej pa nikoli niso bili le črno-beli, tako da sojo zaradi preučevanja policijskih tehnik menda spremljali celo pravi kriminalci. Vsaka od petih sezon je bila posvečena eni od plati kriminala: prva trgovini z drogami, druga pristaniščem, tretja mestni oblasti in upravi, četrta šolskemu sistemu, peta, ki naj bi se po mnenju mnogih popolnoma približala resnični sliki, pa tiskanim medijem. Čeprav serija nikoli ni doživela velike slave ali prejela večjih nagrad, sije vseeno pridobila zvesto publiko, po mnenju nekaterih kritikov pa zaradi realističnega prikaza življenja mesta, družbene ozaveščenosti ter didaktične in literarne vrednosti velja za eno največjih serij vseh časov.
Bojna ladja Galaktika (Battlestar Galactica, 20042009)
Redkokdaj se zgodi, da remake preseže izvirnik, a vojnemu sci-fi epu Bojna ladja Galaktika, ki sta ga po istoimenski seriji Glena A. Larsona iz leta 1978 za TV mrežo Sei Fi v obliki miniserije ustvarila David Eick in Ronald D. Moore, je to brez dvoma uspelo. V nasprotju s predhodnikom, ki se je prebil le čez eno sezono, in njegovim enako kratkotrajnim spin-offom Galactica iz leta 1980 je novodobna Galaktika po izteku miniserije (Battlestar Galactica, 2003), v kateri sta med drugim igrala za oskarja nominirana Edward James Olmos in Mary McDonnell, živela še štiri sezone (2004-2009). Vesoljska od-isejada o iskanju Zemlje, bežanju pred umetno inteligenco, boju za obstanek in razmišljanju o človeškem je z realističnim pristopom, s poglobljenimi liki, smiselno razvijajočo se zgodbo ter s filozofsko-religiozno in z etično-moralno noto pred male zaslone privabila tudi publiko, ki so se ji serije, kot sta Zvezdne steze in Zvezdna vrata, zdele enostavno preveč znanstvenofantastične. Bojna ladja Galaktika se je lani sicer iztekla,
vendar to še ne pomeni konca Galaktike. Po slabše sprejetem filmu The Plan (2009, Edward James Olmos) in spin off seriji Caprica, ki je z lansko pilotno epizodo napovedala vrnitev v preteklost, je za leto 2011 v načrtu tudi visokoproračunski film Battlestar Galactica, ki ga bo režiral Bryan Singer, avtor hitov, kot so Osumljenih pet (The Usual Suspects, 1995), Možje X(X-Men, 2000) in Operacija Valkira (Valkyrie, 2008).
Family Guy (1999-)
Kar so Simpsonovi (The Simpsons, 1989-) za televizijsko publiko pomenili ob koncu 20. stoletja, Family Guy pomeni v začetku 21. Animirana serija o družini Griffin, ki jo sestavljajo čezmerno rejeni Peter, njegova razumska žena Lois, omejeni in debeli sin Chris, pubertetna hčerka Meg, pragmatični pes Brian in sadistično-genialni dojenček Stewie, ki ves svoj čas posveča poskusom uboja mame in zavzetju sveta, skoraj desetletje uspešno parodira ameriško družbo in se prav tako uspešno upira svojemu koncu. Potem ko so jo leta 2002 že ukinili, se je zaradi odlične prodaje DVD-jev in kultnega statusa, ki si ga je pridobila, tri leta pozneje znova vrnila na Foxov program, sledila pa sta ji še film (Family Guy Presents Stewie Griffin: The Untold Story, 2005) in spin off serija The Cleveland Show{2009-). Family Guy sije skozi leta poleg tožb in očitkov, da preveč spominja na Simpsonove, prislužil tudi več nagrad, lani pa je bil nominiran celo za emmyja za najboljšo komično serijo, kar se animirani seriji ni zgodilo že od leta 1961, ko so se zanj potegovali Kremenčkovi (The Flintstones, 1960-1966).
Rim (Rome, 2005-2007)
Televizijskim mrežam HBO, BBC 2 in Rai Due je v ameriško-britansko-italijanski koprodukciji z ustvarjalci Rima Brunom Hellerjem, Johnom Miliusom in Williamom J. MacDonaldom uspelo ustvariti veličastno zgodovinsko dramo, ki je v dveh sezonah na malih zaslonih predstavila prehod antičnega Rima iz republike v cesarstvo, državljanske vojne in zarote ter vojaške podvige in zasebno življenje Gaja Julija Cezarja (Ciarán Hinds), njegovega posvojenca Gaja Oktavijana (Max Pir-kis, Simon Woods) in poznejšega Oktavijanovega nasprotnika Antonija (James Purefoy). Poleg prikaza običajev in navad vodilnega rimskega sloja je serija z vzporedno zgodbo o dveh preprostih vojakih Lucijau Vorenu (Kevin McKidd) in Titu Pullu (Ray Stevenson) ponudila tudi vpogled v življenje plebejcev
in vojske, poleg osupljive zgodbe, ki jo je zgodovina v veliki meri napisala sama, pa seje ponašala tudi z realistično kostu-mografijo in s scenografijo ter z za igrano serijo nadpovprečnim posvečanjem podrobnostim in ohranjanjem zvestobe do zgodovinskih dejstev.
24 (2001-)
Akcijski kriminalni triler, ki je v šesti sezoni izgubil zagon, a ga v sedmi znova pridobil nazaj, je prišel na spored ob pravem času, saj ga je zaznamovalo obdobje boja proti te-
oc
ILI
ta
fs
in

rorizmu, ki je tudi glavna tematika serije, poleg tega pa je v Belo hišo spravil temnopoltega predsednika, še preden se je to zgodilo v resnici. Serija o neuničljivem in hladnokrvnem, a zasebno še vedno človeškem tajnem agentu Agencije za nacionalno varnost Jacku Bauerju, ki bo letos že osmič reševal svet, je med nanizanke vnesla inovativni pristop, po katerem se vsaka sezona odvije v 24 urah, ki so razporejene na 24 eno-urnih epizod. Bojazni, da bo serija zaradi dogajanja v realnem času dolgočasna in razvlečena, so bile odveč, saj bo 24 letos, po koncu osme sezone, posta! vohunska serija z najdaljšim stažem in z največ posnetimi epizodami, Kiefer Sutherland pa je z vlogo Bauerja že najbolje plačani igralec na malih zaslonih, saj dobi kar 550.000 dolarjev na epizodo oziroma 13 milijonov dolarjev na leto.
Nevarna igra (Damages, 2007-)
Nevarno igro, ki sojo ustvarili Daniel Zelman ter Glenn in Todd A. Kessler, predvaja pa jo TV mreža FX, od drugih odvetniških TV serij ločuje in postavlja na višjo raven zlasti prvorazredna zasedba igralcev, ki si kariere niso gradili na malih zaslonih, temveč na velikem platnu. V glavni vlogi poleg do Nevarne igre še neuveljavljene Rose Byrne, ki je upodobila mlado odvetniško praktikantko Ellen Parsons, igra Glenn Close, kije bila doslej že petkrat nominirana za oskarja, poleg nje pa so se v dveh sezonah v seriji zvrstili še Ted Danson ter z
Skrivnostni otok (Lost, 2004-)
Tako kot so gledalci v letih 1967 in 1968 ugotavljali, kje seje znašla Številka šest (Patrick McGoohan), nekdanji tajni agent, ki se je v kultni britanski seriji Ujetnik (The Prisoner) proti svoji volji skrivnostno ujel v pravila in spone še bolj skrivnostne vasi, se ljubitelji Skrivnostnega otoka, ki ga je produciral J. J. Abrams, že pet let sprašujejo, ali je otok, na
katerega so strmoglavili potniki letala Oceanic 815, oblika posmrtnega življenja, paralelna resničnost ali zgolj nadnaraven košček planeta v naravnem svetu. Serija, kije zaradi uspešno odmerjene misterioznosti, akcije in drame kmalu po prihodu na male zaslone postala pravi fenomen, je po treh letih predvajanja poleg ugibanj o njenem smislu in koncu začela vzbujati negodovanja, da se bo vlekia v nedogled in da se ne bo nikoli smiselno končala, posledično pa tudi slabšo gledanost. TV mreža ABC je v nasprotju z običajno prakso gledalce pred dvema letoma zato pomirila z napovedjo, da se bo Skrivnostni otok iztekel leta 2010, kar pomeni, da bo letošnja šesta sezona tudi njegova zadnja.
Oskarjem nagrajena William Hurt in Marcia Gay Harden. Resda Glenn Close še ni dobila oskarja, a je zato za upodobitev preračunljive in brezkompromisne odvetnice Patty Hewes, ki je v žeji po zmagi sposobna prestopiti tudi na drugo stran zakona, dobila že dva emmyja za najboljšo žensko igro v dram-skiTV seriji. Poleg odličnih igralcev se serija lahko pohvali tudi z zanimivo režijo in z zapletenim scenarijem, ki se bolj kot z odvetniškimi monologi ukvarja s pravnimi triki in z vsem, kar triki prinašajo za sabo, namesto razprtij na sodišču pa z gospodarskim kriminalom in s politiko.
Dexter (2006-)
Medtem ko forenziki v množičnih različicah serije Na kraju zločina raziskujejo umore, jih forenzik v Dexterju ustvarja. Najpopularnejši serijski morilec na TV zaslonih poleg redne službe opravlja še prostovoljno delo morilskega rablja, ki ga vodita podedovana in natančno dodelana koda ter jasen cilj. Po istoimenskem liku iz romanov Jeffa Lindsayja posneta drama, polna kletvic in krvi, je decembra sklenila četrto sezono, zadnji det, ki ga je TV mreža Showtime predvajala 13. decembra, pa je bil najbolj gledan izdelek njihove produkcije doslej in ga je samo po televiziji spremljalo 2,6 milijona gledalcev. Velik del zaslug za tako dobro sprejeto sezono gre tokrat pripisati gostujočemu igralcu Johnu Lithgowu, pa tudi scenariju in še vedno zanimivemu glavnemu liku, v vlogi katerega na-
stopa Michael C. Hall, ki se je kalil kot gejevski pogrebnik v prav tako izjemno dobro sprejeti in prav tako morbidni seriji Pod rušo (Six Feet Under, 2001-2005).
Zdravnikova vest (House M. D., 2004-)
V nasprotju s preostalimi serijami z medicinsko tematiko je ustvarjalcema Zdravnikove vesti Davidu Shoru in Paulu At-tanasiu pred male zaslone uspelo privabiti moško publiko in hkrati ohraniti žensko. Seriji je z mešanico drame in komičnih
elementov, ki se kažejo predvsem v dialogih, ter z egocentrič-nim, brezčutnim in antisocialnim likom zdravnika, ki ne priznava ne avtoritete ne višje sile, poleg visoke gledanosti na svojo stran uspelo pridobiti tudi strokovno javnost, saj je ob emmyjih in drugih nagradah dobila dva zlata globusa. Cinični lik genija diagnostične medicine, ki ga zaradi značajskih lastnosti in življenjskih navad oziroma razvad, med katere spadajo genialnost, manipuliranje, zasvojenost z drogami oziroma zdravili in ljubezen do glasbe, primerjajo z likom detektiva Sherlocka Holmesa, je uspešno upodobil črne komedije vešči britanski igralec Hugh Laurie, brez katerega serija zagotovo ne bi bila tako uspešna, kot je.
Lestvica TV serij desetletja po The Hollywood Reporterju:
1.	Sopranovi
(The Sopranos, 1999-2007)
2.	Zahodno krilo (West Wing, 1999-2006)
3.	Nikar tako živahno (Curb Your Enthusiasm, 2000-)
4.	The Shield {2002-2008)
5.	Nevarna igra (Damages, 2007-)
6.	Oglaševalci (Mad Men, 2007-)
7.	30 Rock (2006-)
8.	24 (2001 -)
9.	Skrivnostni otok (Lost, 2004 )
10.	Modern Family (2009-)
PETER ALFRED ROSAMUND DOMINIC OLIVIA EMMA	CAREY
SARSGAARD MOLINA PIKE COOPER WILLIAMS THOMPSON MULLIGAN
L



L	3	SE	I? 1		Q	I	y			i