b 160 Pottnfau ptnfaajtu (C. C. cm ta >iiU) ^
V Trstu. • Mrtak, 7. julija 1927.
Posamezna Številka 30 cent.
Letnik Lil
List izhaja vsaki dan zjutraj razen por .^Vj, Naročnina: ca 1 mesec L t*—t 3 mesece L 22.—„ pol leta L 38.—, c	fi^SSt UMseautvo meseteo
L 6.50 več. — Posamezne številke	za I mm prostora
v široko«ti 1 koioae (58 mm): za tr Jjgg^^VieL » M 0«®rt-
niče, zaiival«, poslana, vabila J	ft zavodov L i—
Oglasi na	r^i •'
EDINOST
Uredniltro in upravni*tvo: Trst 13), ulica S. France sco d'Asslsi 20. Te-lelou 11-57 Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi t>e ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost». Poduredništvo v G o r i c i: ulica Giosufe Carducci št. 7, L n. — Telef. št. 327.
Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Dežela bodočnosti
Angleški dnevnik «The Times« je izdal te dni prilogo, ki je docela posvečena Kanadi. Iz mnogih strokovnih spisov se da posneti, marsikaj zanimivega o tar ifcajšnji deželi, posebno o neizmernem bivstvu te dežele v
'bližnji bodočnosti.
Kanada je kot znano angleški dominion., se razprostira v neizmerni raaširnosti severno od Združenih držav, a ima v razmeri z velikim bogastvom le 111» io prebivalst a, okoli 10 mi-Uionov, torej se manj kot Jugoslavija. Naaodno premoženje Kanade pa se ceni še višje kot ono Italije. Zafoo odpade statistično okoli štirikrat toliko bo.-g*astva na giavo kot pri nos. Od gospodarskih stanov prevladuje poljedelstvo. Sicer se je v zadnja h povojnih letah tudi industriji čudovito razvila ter ^ ce^ii vrednost industrijskih proizvodov letno na lepo svoto od 3 miijard dolarjev. Vendar obstoja glavno delovanje prebivalstva v poljedelstvu in delavci, ki želijo dela v tovarnah, ga ne dobijo posebno lahko.
Kanada je prva zemlja na svetu za pridelovanje pšenice. Tudi v Italijo se letno uvažajo od tam velike množine pšenice, katera je radi iaborne kakovosti posebno cenjena in je vedno ne-dražja kot drugo svetovne Enamke. Posebno za finejšo moko ter boljše testenine se moa-a rabiti ta pšenica. Središče žitne produkcije je v treh provincah in sicer Manitoba^ Saskat-ch«e»vvan in Alberta, v takozvanih prerijskih provincah. Površje imaijo jako veliko, so dva-krak tako obširne kot Italija, ali do sedaj je samo ena tretjih nai od boljše zemlje obdelana. Obljudena je ta krasna rodovitna zemlja čudno malo, na tej površini živi samo okoli 2,100.000 ljudi, od teh je pa le okoli poldrugi milijon pravih kmetovalcev. Jako čudno nam mora, izgledati, da zadostuje ta/m tako malo ljudi za proizvajanje tako velikanske množine vrednot. V teh treh provincah se pridela več pšenice kot n. pr. v celi Italiji. Tam je samo poldrugi milijon kmečkega prebivalstva, pri nas ga je pa preko 20 milijonov. To je možno le s tem, da se tam. obdeluje zeml jo po vel ekid u strij skem sistemu, za vse vršite dela se rabijo najbolj izpopolnjeni stroji ter se tako štedi človeška« delovna moč, ki je tam jako draga. Tako je tudi mogoče, da se seje na velikanskih pokrajinah ista vrsta semena in da se potem prodaja pridelek po različnih tipih (vzorcih), ki so v svetovni trgovini dobio uvedeni. Za kanadskega kmeta je to posebne važnosti, ker mora on skoro celo letino prodati ki se mora radi te^ra ravnati po potrebah trga.
I kmetovalci, ^ takozvani far-merji, teh trefi provinc so organizirani za prodajo pšenice v takozvanem žitnem poolu, t. j. neke vrste prodajna zadruga z velikanskim obsegom. Preko tega pooia se je zadnje leto prodalo 70% vseg« pridelka, torej okoli 60 milijonov stolov pšenice (toliko kot. znaša ves pridelek Italije). Ta pool stoji v zvezi z velefkianco ter posodi kmetom ob žetvi okoli 1 dolar na vsak bu£cl (27 kg-). Kmet namreč pelje za prodaj pripravljeni pridelek: v velike žitne shrambe, ki so last pool a. jih tam zastavi ter latfiko dobi tnanj posojilo, aiko ga noče prodati. Kadar se odloči, da proda blago, dobi še ostali znesek. Za lansko le-to so dobili plačeno po okoli 100 lir v a stot, preračunano na današnjo vrednost lire. Ta prodajal-ska organizacija je mnogo pripomogla za hiter razvoj poljedelstva, kajti tam ni kmet prisiljen prodati radi eventuelnih denarnih stisk svojih pridelkov takoj ob žetvi po nizkih cenah, marveč jiili lahko proda med letom, kadar se mu zdi cena najbolj ugodna, ker dobi za denarne potrebe vedno lahko denar na svoje žito pri zadrugi. Če je tako majhno število prebivalstva soudeleženo na tako velikem bogastvu, tako velikih do-Ihodkih. kot so teh treh blagoslovljenih provinc, si moramo (predstavljati kako blagostanje imora pač vladati tam. In poleg-tega so tudi druge panoge kme-Iti^stva visoko razvite, posebno jgovedoreja, ki stoji posebno po (kakovosti jako visoko. Samo v
^MSfijHpeg, ki je glavno mesto
province Manitoba, se proda letno po 500.000 glav živine. V tem mestu je tudi sedež gori-omenjeneg-a žitnega poola ter svetovnoznane in vplivne žitne borze.
Ker so še velikanske pokrajine, ki so pripravne za pridedo*-van je pšenice, še neobljudeiie in ker je ravno od gostejše oblju-denosti odvisen dosti nadaijm hitri zdravi procvit dežele, kanadska vlada tudi podpira naseljevanje inozemcev. Ali iz narod liili oearov se pri tem podpirajo samo Angleži, ker se bojijo, da bi z naseljevanjem dru-gih narodov ne dobili drugo rod-ci premoći nad dane 3 angleškim prebivalstvom. Ako pomislimo, da imajo tri prerijske province sedaj še samo 2,100.000 prebivalcev na prostoru, kjer bi laJiko prebivalo desetkrat, da dvajsetkrat toliko prebivalstva, si laliko mislimo, kako bi lahko v bodočnosti, ako bi se pustila naseljevanju prostost, zadobili tuji narodi premoč. Vlada Italije vodi že dalje časa pogtatja-nja s kanadsko vlado za dovolitev naseljevanja v večjem ob-segru v tamkajšnjih rodovitnih pokrajinah. Ako se bodo ta pogajanja zaključila ugodno, se bo tudi izšeljeniški val ie. naše dežele obrnil dosti' v te kraje.
Tudi blagoslovljena dežeia Kanada pa ne bo nikdar izpodbija veljavnosti reka: Najbolje doma — kdor ga ima in ga zna ohraniti!
Feilstovska stranko
Pripravljenost za mafciHsacije.
Število članov
RIM, 6. (Izv.) Danes zvečer je izšel «11 Foglio d'Ordinia. Na uvodnem mestu prinaša ukani list kratko opazko k sestanku pokrajinskih političnih tajnikov iz severne Italije v Bologni, v kateri povdarja, da je dokazal sestanek, da je stranka vedno pripravljena za mobilizacijo. «Zadostovalo je obvestilo, izdano pred 24. urami, in vsi pokrajinski tajniki so bili narvoočL Zadostovala sta govora dveh hierarfeov in brez razprav so bile določene smernice čraife srajc, kakor jih zahteva sedanji trenutek. Kdor se ne pokori geslu, da sta država in režim nad interesi posameznikov, ta je proti državi in proti režimu. Režim bo seveda postopal proti njemu, kakor proti sovražniku, in zadela ga bo kazen njegovih zakonov. Zato naj imajo jasno svarilo sestanka v Bologni vsi pred očmi»
Po kratkem poročilu o nadzorovanju fašistovskih sil, ki ga je izvedel generalni tajnik fašl-stovske stranke on. Turati v poslednjem času v raznih pokrajinah, pravi ukazni list, da predstavlja stranka kot nikdar prej občudovanja vredno solidno in strnjeno enoto.
Nato prinaša ukazni list številčni seznam fašistovskih si! v raznih deželah in pokraj in ali, kot je bil izdelan dne 6. junija Glasom tega seznama znaša število strankinih pristašev v Julijski Krajini 16-217. V tržaški pokrajini je včlanjenih v stranko 5400 moških in 4500 ženskih pristašev, v goriški pokrajini 2741 moških in 554 ženskih, v pulski pokrajini 6676 moških in 1259 ženskih, v reški pokrajina 1400 moških in 400 ženskih, v zadrški 1275 moških in 285 ženskih pristašev. Skupno število v stranki včlanjenimi moških pristašev znača 960.590, ženskih pristašev pa 70.081.
Ukazna list zaključuje seznam iz stranke izključenih pristašev. Po tem seznamu so bili izključeni v tržaški pokrajini dva, v pulski pa šest pristašev.
Organizacija korporacij
RIM, 5. (Izv.) Ministrstvo za korporacije dela z veliko vnemo na organizaciji korporacij, po katerih nosi svoje ime. Proučevanje vprašanja organizacije korporacij je že znatno napredovalo.
Davi je imel državni podtajnik on. Bottai v palači Vimina-le tozadeven razgovor z načelnikom vlade.
Parnik v nevarnosti
RIM, 6. S Havajskih otokov poročajo, da se ameriški parnik «Cross Keys» potaplja v bližini otokov; parnik prosi že več časa potoni radija za pomoč Neka ladja je takoj odplula, da reši posadko.	i
Določevanje cen
um razprodalo na debelo taji drobno
RIM, 6. (Izv.) Kakor poročal! rimska «Tribuna», se razvija! akcija vladie za določevanje cen j na drobno z vso naglico itn z že1 vidnimi uspehi. Danes je bil razposlan vsem prefektom kraljevine prvi seznam cen na debelo, ki ga bodo morali prefekti j nemudoma razposlati vsem ob- j činam, da bodo občinske užiit-n#\ske komisije lahko takoj pričele z večjo gotovostjo določevati cene na drobno. Ministrstvo za narodno gospodarstvo bo iz- j dajalo vsakih petnajst dni poseben buletžn. Bnletin bo vselx> , val cene vseh življenjskih po-sj trefoščin, in sicer cene živil in !
7 ter raznega drugega bla»- i gt«. ~ _
m\ poslanec Mfgitoll j
obsojen na 4 leta ječo
RIM, 6. (Izv.) Pred dnevi se je vrnila pred sodiščem v Sondriu kanonska razprava proti dvema duhovnikoma in proti nekemu De Simone, ki so bili obtoženi, da so pripomogli k begu v imo^emstvo popolarskemu poslancu MigMoliju. Poslanec Mi-gHoii je bil obsojen v kontu macu na štiri leta ječe in na 16 ti- j soč lir globe. Njegovi trije po- j mečniki pa so bili obsojeni vsak •na dve leti ječe in na 14.000 lir; globe. Kakor poročajo sedaj li-; sti, je pobegnil poslanec Miglio-li v mesecu decembru 1926. preoblečen v duhovnika v Švico. De Simone, ki je znan tihotapec, jo prenesel Migliotitja v viharni in temni noči na svojih ramah j pe njemu znanih nevarnih ste- j zah preko meje. Pozneje je De Simone v pijanosti pripovedoval o načinu bega poslanca Mi-gliolija in tako je prišla oblast njemu in ostalim pomagačem na sled. _
Proces proti komunistom iz Imole
RIM, 6. (Izv.) Dne 21. julija ae , bo vršil pred posebnim tr%b*i-naiom proces proti komunistom iz ImoAe, ki so obtočen zarote proti državnim oblastem.
MILAN, 6. Včeraj se je v našem mestu razširila senzacionalna vest, da se je policiji, v Ri-mini posrečilo aretirati Gaetana Zerbintja, ki je 1. 1923 ukradel 2 mifljona in 438 lir občinski blagajni, kjer je bil nameščen kot blagajnik.
Mednarodni novinarski kongres
RIM, 6. (Izv.) Kakor poročajo agenciji cL'Informajtore della Stampa» iz Londona, je vzbudila odsotnost italijanskih zastopnikov na mednarodnem novinarskem kongresu razna komentiranja. _
žrtev požure
NEAPELJ, 6. Iz mesta Reggio Calabria poročajo, da je v občini Gal&nna izbruhnil požar, ki bi bil kmalu uničil celo vas. To pa se na srečo ni zgodilo. Prebivalci so morali porušiti dve bližnji hiši, da so omejili požar. Med plameni je umrla neka gluhonema ženska.
Nesreča na dela
BOLCAN, 6. Dva moža, zaposlena pri delu v nekem predoru, sta zadobila hude poškodbe radi eksplozije mine.
Italijansko-madžanka kon*aneija
BUDIMPEŠTA, 6. Magnatska zobrnica je odobrila carinsko konvencijo, sklenjeno med Italijo in Madžarsko.
fiaaforori med nemifcfaU in ang1«žiriwt industrijalci
BERLIN, 6. Semkaj je prispela delegacija angleške industrijske zveze, da povrne za9topnikoi|i nemške industrije obisk, ki so ga bili napravili v Londonu.
Med zastopniki angleških in nemških industrijalcev so se že vršili važni razgovori, katerim je predsedoval Duisberg.
Nevihte na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 5. Na progi Bauhida-Tatatovaroš je v noči od sobote na nedeljo divjal izreden ciklon. Prastara drevesa je nevihta izruvala, telefonske in brzojavne droge je polomila V Tatatovarošu je zagnal vihar neko drevo v hišo kmeta Ladislava U j vari ja s tako salo, da je poslopje razpadlo do tal. Sveto vnoznan i park grofa Esterha-zyja je bil docela opustošen. Škoda znaša več milijard madžarskih kron.
[ Sela glavnega odbora ratfikalsKe stranke
v Beogradu
BEOGRAD, 6. (Izv.) Politična javnost je danes z velikim zanimanjem pričakovala sejo ožjega glavnega odbora narodno-radakalske stranke, o -kateri se je zatrjevalo, da bo prinesla de-| finitivno razčiščenje odnošajev I med vlado in radikalsko stran-I ko, odnosno pašičevci Rezultat | te seje pa je bil popolnoma ne-| gativen in vse kaže na to, da se I čutijo pašičevci vkljub svoji na-l videzni borbenosti vendarle | preslaJ»e za odločen boj proti i vladi Akcija Ace Stanojevića in | Marka TTifkovića, ki si vztraj-; no prizadevata, da bi dovedla I vladno in ostale radikalske skupine do sporazuma, je ostala do-i slej brez uspeha. Po dogod-! kith današnjega dne se da sklepati, da vlada nikakor ne I reflektira na sodelovanje paši-čevcev. Na izredno zahtevo Ace : Stanojevića so bili v smislu strankinih pravil povabljeni na današnjo sejo glavnega odbora vsi aktivni ministri, ki so vsaj formalno še pristaši in pripadniki radikalske stranke. Ta korak se v političnih krogih tolmači kot zadnji poskus Ace | Stanojevića za pomirjen je med obema skupinama. A tudi ta poskus se je izjalovil.
Danes opoldne so se sestali radikalski ministri v vladnem predsedstvu k skoraj dve urni konferenci, na kateri so razpravljali, ali naj se temu vabilu odzovejo. Po tej konferenci je -bil objavljen sledeči komunike: «Ker razgovori ministrskega predsednika g. Vukičevića z g. Aco Štanojevićem še niso zaključeni, se Člani vlade ne morejo udeležiti današnje seje glavnega odbora Narodne radikalske stranke».
V vladnih krogih se je po tej konferenci zatrjevalo, da se bosta Vukičevič in A ca Stanojevič ponovno sestala še pred sejo glavnega odbora. To pa se ni zgodilo.
Glavni odbor se je sestal v prostorih Zemaljske banke k seji ob 17. uri Seje se je prvič udeleži bivši zunanji minister dr. Ninčič. Izostali pa so vsi radikalski centru maši, kot Boža Maksimovič, dr. Andrič in Nikola Uzunovič. Seja je bila zelo viharna.
Po brezuspešnih debatah je nato dr. Velizar Jankovič podal izjavo, da se s takim postopanjem, ki se mora tolmačiti le kot slabost napram vladi in ki zanašal v vrste volilcev največjo zmedo, ne strinja ter da radi tega odlaga vse funkcije v glavnem odboru in se odreka vsaki kandidaturi Velizar Jankovič je nato okrog1 šeste ure popoldne zapustil sejo.
Po seji glavnega odbora je bil irrtaa kratek komunike, ki se glasi: «Na današnji seji glavnega. odbora Narodne radikalske stranke je bilo sprejeto poročilo o žalostnih dogodkih v Valjevu o priliki nedeljskega zborovanja ter prečitan referat o vodilnem gibanju v posameznih volilnih okrožjih. Prihodnja seja glavnega odbora je sklicana na dan 13. julija.»
Kandidatne liste radičovcov
ZAGREB, 6. (Izv.) Danes je imelo vodstvo Hrvatske seljačke stranke sejo, na kateri so bile odobrene kandidature. O-dobrene kandidatne liste bodo objavljene v jutrišnji številki Radićevega glasila «SI obodni Dom». V Zagrebu je nosilec liste Hrvatske seljačke stranke dr. Vladimir Maček. V varaždinski županiji bodo postavljene tri radičevske liste. Za nosilce so bili izbrani dr. Krnje vic, dr. Košutšć in profesor Pasarić. Po dve listi bosta postavljeni v zagrebški županiji in v sombor-skem srezu.
V Sloveniji bo v ljubljanski oblasti nosilec liste Ivan Pucelj, v mariborski oblasti pa Stjepan Radič. V mestu Ljubljani je postavljen za nosilca liste dr. Ma-rušić. _
Francosko-nemška trgovinska
pogajanja
PARIZ, 5. Kot poročajo tukajšnji listi, so trgovinska pogajanja med Francijo in Nemčijo v zadnjih dneh nekoliko napredovala V sedanjem trenotku se nadaljuje pogajanja v tem smislu, da se čimprej ustvari nov provizorij na širši podlagi.
Ljubljanski oelesejm
je posetHo do sedaj 39 tisoč oseb
LJUBLJANA, 6. (Izv.) Ljubljanski velesejm je od otvoritve do vključno današnjega dne po-setilo že 28 do 30 tisoč ljudi. Opažati je, da prevladujejo med posetniki interesenti za blago. Kupčije se razvijajo mnogo bolj povoljno nego lani. Večjih kupčij je sicer manj, zato pa je toliko več manjših. Na sej m je prišlo zlasti danes precej inozemcev iz Čelioslovaške, Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske, Bolgarske, Poljske in celo iz Egipta _
Uroči iml v Beogradu
BEOGRAD, 6. V Beogradu vlada te dni silna vročina. Predvčerajšnjim je kazal toplomer v senci 42 stopinj. Vročina je tem bolj neznosna spričo dejstva, da jo spremlja močan vroč veter. Več pasan-tov se je na ulici onesvestilo. Tudi več konj se je vsled vročine zgrudilo. Avtomobili ne morejo hitro voziti, ker se jim razbelijo motorji.
Požari radi vročine v Bosni
SARAJEVO, 6. Poslednje dni potiskaj jako huda vročina. V šumah so tu pa tam izbruhnili gozdni požari. V petek je začelo goreti brdo Deli paše. Nevarnost požarov v Bosni in Hercegovini je čimdalje večja radi neznosne vročine.
Kavama v Skepljn zletela v zrak
SKOPLJE, 6. V pretekli noči se je zgodila tu velika eksplozija. Kavarna «Bosna», večje poslopje na eno nadstropje, je zletela, v zrak. Ob 2. in pol ponoči se je čula močna detonacija in so okna vseh sosednih hiš popokala. Ob času eksplozije je bil v kavami natakar in v prvem nadstropju dva otroka Ob zori so izvlekli izpod ruševin natakarja in otroka Vsi so biili še pri življenju, a grozno razmesarjeni. Uvedena je bila takoj energična preiskava. Verjetno je, da je nastala eksrplozija vsled eksplozivnih snovi, ki so bdle spravljene za časa, okupacije v kavarniški kleti. Misli se, da je eksplozija nastala zaradi prevelike vročine.
Incident na jngoolovenske-bol-garski meji
BEOGRAD, 4. Jugoslovensko obmejno stražo je napadla komi taška tolpa, ki je hotela vdreti na jugoslovensko ozemlje. Po spopadu so se morali komitaši umakniti. Pustili so na bojišču Štiri, mrtve in več ranjenih. Tudi več jugoslovenskih orožnikov je bilo ranjenih.
Pred izpremembami v poljski vladi?
VARŠAVA, 5. Neka tukajšnja agencija objavlja vest, da krožijo v vladnih krogih govorice o predstoječi ostavki finančnega ministra Czechovitza. Te verzije bi naj bile v zvezi z nezadovoljstvom, ki se je pojavilo vsled zavlačevanja posojila, ki naj bi se najelo v Združenih državah.
Rusko-poljski odnešaji
VARŠAVA, 5. Poljski poslanik v Moskvi Patek je dospel v Varšavo. Pred svojim odhodom iz Moskve je imel razgovor s Cičermom, s katerim je bil glasom izjav, ki jih je podal novinarjem, povsem zadovoljen. Poljsko-ruski odnošaji se bodo po mnenju Pateka sedaj, ko je čičerin spet prevzel svoje posle, kmalu zopet uravnovesili.
Pet tolovajev obsojenih na smrt
MOSKVA, 6. Agencija «Tass» javlja. da je sodišče v Artenovskn obsodilo na smrt pet tolovajev, članov «črne maske», ki je strahovala tamošnje prebivalstvo z umori in ropi. Deset drugih roparjev je bilo vtaknjenih v ječo.
Pasivnost angleške državne bilance
LONDON, 6. Račun državne zakladnice izkazuje v zadnjih treh mesecih deficit v znesku 69 milijonov 319.526 funtov šter-lingov. _
Požar.
BIELITZ, \ Včeraj je ogenj upe-pelil tekstilno tovarno tvrdke Kari BOttner & sin v Bielitzu. Podjetje je bilo eno najstarejših v tekstilnem revirju v Bielitzu in Biali.
Tkalnice in predilnica in sploh vse poslopje so do prvega nadstropja popolnoma zgorele. Ogenj je uničil tudi precejšnje množine surovin. Škoda se ceni na mnogo več kot en milijon.
Francoski parlament
Razprava o volilni reformi
PARIZ, o. Včeraj popoldne se je v poslanski zbornici nadaljevala razprava o volilni reformi. Govorniki desnice in centra so odločno nastopali proti zakonskemu načrtu o volilni reformi. Predvsem so nastopali proti zvišanju Števila poslancev, ki je po njihovem mnenju že itak preveliko.
Monarhistični poslanec Bire je vložil interpelacijo glede aretacije Daudeta, Pujoa in telefo-nistke Montard. Protestiral je proti tem aretacijam ter je napadal vlado, češ da ji je nedostajalo hladne krvi. Burthou je po nekaterih .pojasnilih zahteval, da se interpelacija prenese na poznejši čas in je to svojo zahtevo vezal z vprašanjem zaupnice. Zbornica je odobrila od-goditev interpelacije s 351 glasovi proti 110.
Komunistični poslanec Ca-chin, ki se je te dni predstavil policiji, da bi presedel svojo kazen, a je bil pet izpuščen, ker je zbornica sklenila, da bo šele ob počitnicali nastopil kazen, je zahteval splošno amnestijo za vse politične kaznjence. Barthcu je spet zahteval odgoditev predloga in je to tudi dosegel, ker je postavil vprašanje zaupnice.
Letalec Undiiergu
pripravlja veliko prekooceansko ekspedicijo
NEW-Y0RK, 6. (Izv.) Polkovnik Linjdberjjfh je naznanil, dai proučuje vprašanje prekooceanske ekspedicije eskadr© 12. vojaških aeroplanov Združenih držav. Lindbergh upa da se bo sam udeleeil te ekspedicije in jo verjetno, da se je bosta udeležila tudi letalca Maitland in lle-genberger, ki sta preletela Tihi ocean.
V Washingtonu se pripravlja slavnostni sprejem letalca Byr-da in njegovih tovarišev. Po vsej verjetnosti so povrne šestorica ameriških letalcev, ki se nahajajo sedaj v Parizu, skupno v Združene države in se bo slavje vršilo za vse istega dne.
On. Balbo v Berlinu
BERLIN, 6. (Izv.) Danes ob 14. uri je prispel na letališče Tempelhof na svojem letalu iz Londona državni podtajnik on. Balbo. Na letališču v Tempelhof u so sprejeli državnega podtajnika predstavniki nemških oblasti. _
Nov višinski rekord
RIM, 5. Italijanski letalec Re~ nato Donati je dosegel s svojim letalom višino 9500 metrov ter tako postavil nov višinski rjo-kord.	_
72 ur v zraku
PARIZ, 6. (Izv.) Poročnik Brent-Balchen, ki je spremljal letalca Byrda na njegovem pre-kooceanskem poletu, je prejel od tovarne «Fokker» brzojavko, v kateri mu naroča ravnateljstvo tovarne, naj takoj odpotuje v Združene države, kjer bo letel na novem letalu tipa «Fok-ker», ki je v stanu prekositi svetovni rekord v trajanju iKileta. Balchen odpotuje v New-York najbrž še tekom jutrišnjeg-a dneva. Novo leta.lo «Fokker» bo v stanu ostati v zraku brez prestanka 72 ur ter bo preletelo v tem času 6000 milj, kolikor znaša razdalja med San Francis-com i:i Tokijem.
Priprave za polet rz Angcre v Ameriko
CARIGRAD, 6. (Izv.) Sloviti turški letalec Vidjihi beg- se pripravlja na polet iz Angore v Ameriko. Priprave financira predsednik republike Konial paša.	_
VeilKo $teoliolio?s$h!li žrtev
ob priliki proslave ameriškega državnega praznika
NEW-YORK, 6. (Izv.) Iz prvih površnih informacij izhaja, da je tudi letos zahtevala proslava ameriškega državnega praznika dne 4. julija veliko število žrtev, kot se to dogaja vsako leto. Število žrtev znaša 235 mrtvih in 744 ranjenih. V tem številu so zapopadene žrtve iz vseh krajev Združenih držav. Največ človeških žrtev je treba pripisati avtomobilskim in motocikli-stičnim nesrečam, ostali del pa tvorijo utopljenci in žrtve umetnih ognjev.
Naše stavbe
Na stavbe t naših krajih J« bil romanski vpliv v prejšnjih stoletjih velik. Kakor Je slog posameznih dob deloval v arhitekturi in v ostali umetnosti med narodi in postil znake na ustvarjenih delih, vendar ne M mogli teh stavb pri-ftevatt v last onih narodov, po katerih je d oži o novo gibanje med nas. Tako moremo udejatvovanje st&viteljev tuje narodnosti med nami, njihova dela smatrati za nafta, ker so tako gradili le pri nas, prilagajajoč svojo umetnost danim krajem, in drugače v svoji domovin L Ostala dela so bila izvršena od domačih stavbenikov, ki so jih pogosteje stavili ne samo kot rokodelci, marveč služeč tudi težnjam svojega umetniškega okusa. In tako smo dobili zgradbo slovenske hiše, ki je v sebi združevala potrebe vsakdanjega življenja z narodovimi čustvi, izražajočimi njegovo umetnost. Narod je sprejel elemente one dobe, ni jih pa slepo posnemal, temveč samostojno uporabil.
Od teh so bile izvriene kmečke stavbe, kakor tudi nekatera dela v cerkveni in svetni arhitekturi, kolikor jih ni poznejša doba pod vplivom idej, ki jih je sejalo izo-arazenstvo, mudeč se v mestih, nesmiselno modernizirala.
Kraške kot istrske hiše se razlikujejo od ostalih slovenskih stavb t tem, da je prevladoval tu kamen, dočiin v drugih krajih les sam ali skupno s kamnom (ometane stene). Na te je vplivalo podnebje ^Kras — burja), blagostanje (Istra) in delo, s katerim se ukvarja tamkajšnje ljudstvo: Zato moramo razlikovati več tipov, ki so si v najizrazitejših točkah (tloris) slični. ne pa enaki (čička pritlična hiša je zidana, delno neometano, hiša gornje soške doline in okoliških hribov je sezidana (ometana), včasih pa že v zunanjosti z leseno konstrukcijo — vpliv gorenjskega stavbarstva —, bogatejša dekoracija na pročelju: slike raznih svetnikov, vrata z rezljanimi polnili, strme slamnate strehe i dr.).
Zunajnščina (nadstropna) je jako preprosta brez okraskov, celo na lesenih delih: hišnh vratih idr. Le tu in tam najdemo večje portale (Klana, Vreme), a to ne pri malih kmečkih hišah, temveč imovi-tejših občanih. Okenske odprtine obdajajo kameniti okvirji (istrski kamen), na katerih so visela lesena ali železna polkna; a ostala stena je brez okrasa slik, kipcev). Hišni portal je kamenit z neznatno profilacijo.
V	notranjosti je glavni prostor kuhinja z nizkim ognjiščem, kjer se dogaja vse življenje, posebno v zimskem času. Na stebričih leži kamenita ali iz opeke zložena plošča, obrobljena z obkrajnikom, na njej je železno siojalo (vzglavnik). Odvod iz ognjišča je arhitek-tonično zaključen v dimnik. Tloris tvori pravokot ali krog, in se v vrhu razširi v učinkovito figuracijo; dim odhaja ob straneh, katerih odprtine so zavarovane pred deževnim in vetrnim vremenom z malo obdajajočo opeko (predzid-či)). Cel dimnik je večkrat prizi-dan, toda vedno pa stoječ v zunanji steni. Ob glavnem prostoru so razvrščeni ostali stranski prostori (spalnica, shramba), ki so zadoščali v tedanji dobi, a ne več danes.
Značilnost kraških poslopij je plitva streha, katero je narekovalo podnebje — burja —, krita s korci. Težina opeke, obložena s kamenjem, zahteva močnejšo strešno konstrukcijo, ki je pri nekaterih strehah zavzemala neverjeten ob-* seg. V notranjskem delu (Postojna) je v poznejšem času že starejšo hišo izpodrinila prostornejša kranjska hiša (gorenjska) z visoko streho, krito z bobrovci.
Doba secesije (1890-1910) je tudi v teh krajih napravila precejšen preobrat v oblikah in v smeri arhitekture. Do izraza je došlo zelo v mestih, večjih deželskih kraj it* na novih poslopjih, ki so jih gradili stavbeniki ne .oziraje se na krajevne razmere. Vpliv teh del je prešel tudi na podeželske zidarske mojstre, in nevednost je smisel arhitekture kot večje vrednote stopnjevala do popolnega nerazumevanja med njimi samimi, med ljudstvom pa smisel za naro-čitev del pri boljših stavbiteljih. «Tako je šla, kar se stavbarstva tiče, koncem XIX. stoletja (in tudi začetkom XX. stoletja) grozna enoličnost in mrzlost skozi vso dežc-lpn (Štele).
V	tlorisu za starejše hiše so bili določeni prostori po njeni porabi, dočim novejša tega niti najmanj ne poseduje. Tu se pogosti ni oziralo na uporabo posameznih hišnih delov, vladalo je le ravnilo z ozirom na zunanje lire. Ni bil namen podati popolen tip stavbe, ki naj bi odgovarjal zahtevam nove človeške družbe, ustvariti predmet v skladu z našo zemljo, temveč hiter račun. V hladnosti so stavili zidarji poslopje, iz katerih veje brezokusnost, ubili v ljudstvu čut, v katerem so se izražali Že davno pred nami pradedje, ko so krasili svoje domove.
In redka so dela, ki so kvalitativno nekoliko višje stoječa, a dokazujejo le mišljenje onih arhitektov, da stavbe ne oziraje se na okolico ne odgovarjajo svojemu namenu. Njihova fantazija je izbrala krajevne elemente stavb in jih v novi konstruktivni obliki združila v celoto, ki je odgovarjala ne samo času, temveč tudi zem-
V Trstu, dno 7, julija 1827. j
Iji* kjer naj vrši svojo nalogo. Značilno za tako izražanje so posebno: pošta, biv&a pod prefektura in občinski dom v Opatij i-Vo 1 os k em, kolikor ni pročelje zadnjega preveč detajl i rano v odprtine in prizidke, meščanska ioia v Postori, in malo drugih podeželskih stavb.
V največji meri pa prevladuje v teh letih vpttv birokratskih stavbenikov, »katerih dela kaše jo v najboljšem slučaju suhi akade-misem* — in to d o zadnjih dni. O podrobnostih notranje opreme niti ne govorim ker je vse pohištvo (v kmečkih hišah so staro opremo v večini že zavrgli), kar mi je bilo mogoče doznati, cela umetna obrt pod vsako kritiko navadnega rokodelstva. Obrt tudi nt Še prišla do misli, da morajo njeni izdelki vsebovati nekaj več nego
in nepomembne okraske, last prejšnjih deeeUetij, in slutiti višji ideji.
V krajih, ob vojni porušenih, so vstale nove igradbe ,ki so zgubile prejšnjo odejo; sedaj nameetuje goriški dom nedomača hiša: pročelja so barvana, v višini vencev s nesmi-seinimi okraski, drugje je stena figure!no poslikana. Korčno streho je zamenjal neokusen eternit. Zunajnščina kot notranjščina je bila predelana pod višino navadnega rokodelstva, in saj ni so imeli deia v rokah često niti rokodelci. Tako je zamujena ugodna prilika, ko bi lahko postavili enotnejšo sliko naše vasi, prešli iz one brezokusnosti, ki je tako ukoreninjena med vsem našim ljudstvom, v izbiri stavitelja svojega doma.
Predsednik: Vam pravijo
Colia: Da. Prodajam po Iggfflf blago. V svrho reklame trdim, da je blago last neke falirane amerikanske tvrd k e.
Predsednik: Vi, Zagaria ste obtoženi soudeležbe pri umoru Rutti-giiana.
DNEVNE VESTI
Osebne Izkaznice
Včeraj smo spono čili med telefonskimi poročili, da je izdala vlada občinskim oblastvom navodila, giedo izdajanja osebnih izkaznic tudi po 30. junija. Da ne L o nesporazumi j enj glede tega roka, opozarjamo tudi danes, da je veljal 30. junija kot zadnji dan, do katerega je bila dovoljena legitimacija oseb tudi z drugimi lisiinaini razen z o-sebnami izkaznicami in dokumenti, ki so izdani od državnih uprav. To pomeni torej0 da je bila do konca preteklega meseca dovoljena tudi nekaka «le-gitimacija za silo», medtem ko bodo v bodoče varnostni organi priznavali le predpisano legitimacijo.
Posebno pa naj se ne tolmači omenjeni rok, kot -da bi morali imeti osebno izkaznico le tisti, ki so jo dobili do 30. junija, medtem ko bi bili vsi drugi, mlajši, prosti od tega predpisa-Zakon o javni varnosti, s katerim se je uvedla osebna izkaznica, predvideva marveč, da imajo pravico do osebne izkaznice vse osebe, ki so nad 15 let stare. S tem pa je tudi rečeno, da lahko zahtevajo varnostni organi že pri tej starosti prizadetih, naj se izkažejo, kakor predpisuje zakon o javna varnosti. Zato je pač potrebno trajno izdajanje teb izkaznic. Čl. 159. zajkona o javni varnosti tudi nalaga poteštatom dolžnost, da morajo izdajati izkaznice vsem, ki so dovršili 15 let in ki jo zahtevajo.
Na drugi strani je seveda priporoča ti, da si jo ti poslednji takoj nabavijo, ko dosežejo omenjeno starhst, posebno pa jo morajo na vsak način limeti, ko gredo iskat delo in sploh, ko se pedajajo na pot iz svoje občine.
Promocija
Naknadno smo izvedeli, da je isti dan kot g. Dolhar Lojze pro-moviral v Zagrebu tudi g. Žgur Maks od Sv. Ivana pri Trstu ca doktorja vsega zdravilstva. Mlademu zdravniku naše čestitke.
Upokojencem sođnega okraja Bistrice
V nedeljo dne 10. VI. dopoldne se bo vriil v Bistrici sestanek upokojencev, na katerem bo podal predsednik udruženja upokojencev v Trstu g. Roicn razna pojasnila. Povabljeni so člani vseh kategorij, z ozirom na zadnje izišle dekrete, še posebno upokojeni učitelji in cestarji. Oni člani,' ki potrebujejo kako intervencijo pri oblastvih, naj "prinesejo s seboj penzijsko knjižico ali dekrete o službenem razmerju. _
IZGUBIL SE JE. : 11 •
Prejeli smo:
Edenindvajsetletni gluhonemi Benjamin Hvala je odšel z doma dne 1*2. junija in se ni več vrnil. V nedelo 12. junija so ga videli ljudje popoldne v Barkovljah. Od tedaj ni več ne duha ne sluha o njem. Ce je komu znano, kje se imenovani nahaja, ali Ce ga je kdo videl, se naproša, da bi nemudoma obvestil mater pogrešanega, Ivano Hvala, posestnico, Koludrovica št. 9 pošta Nabrežina. Podpisana prosi tudi druge slovenske in hrvatske liste, da bi ponatisniirteh par vrstic.	Ivana Hvala.
Iz tržaškega življenja
Nerodni motociklistl
Ko je včeraj popoldne šla po ul. Madonnina, se 40-Ietna Josipina Marcusa, - stanujoča v ljudske«! prenočišču v-ulici Pondares, ni utegnila umakniti nekemu moto-ciklistu, ki je privozil za njo in jo podrl. Pri padcu se je ženska pobila po glavi in desni roki. Dobila je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bila prepeljana z avtomobilom rešilne postaje.
— Podobna nezgoda je doletela 52-letno Katarino Sodomaco ,sta-nujočo v ulici Udine št. 47. Ko se je včeraj popoldne vračala domov, se je v omenjeni ulici zaletel vanjo s svojim motocikljem 27-letni trgovec Karel Tolloi stanujoč na Greti št. 24U. Pri tem sta oba padla
in se pobila; £enska si je zlomila levo ramo in zadobila notranje poškodbe, mladenič pa se je hudo^ opraskal po raznih delih telesa.' Sodomacova je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v ki-rurgični oddelek. Ozdravila bo — če ne nastopijo kake komplikacije — v dveh tednih. Kmalu potem je prišel v bolnišnico tudi Tolloi ter si dal izlečiti zadobljene poškodba, ozdravljive v osmih dneh.
Nezgoda glnhonemea
Sinoči je bil prepeljan v mestno bolnišnico približno 60-leten, borno oblečen moški, katerega je okoli 20. ure podrl na trgu Unit4 neki tovorni voz. Siromak je pri tem zadobil precej hude poškodbe po glavi, radi katerih se bo moral zdraviti najmanj oem dni. Ponesrečenec je gluhonem in pri njem niso našli nikakih osebnih listin; zato ni bilo mogoče ugotoviti njegove istovetnosti. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. Voznik je bii po zaslišanju na policijskem komi-sarijatu v ul. Sanita, kamor sta ga odvedla dva orožnika, izpuščen na svobodo, najbrž ker se mu je posrečilo dokazati, da nima pri nesreči nobene krivde.
Padal z van
V prosti luki V. E. III. so včeraj popoldne razmikali železniške vozove, razvrščene na tiru pred skladiščem št. 14. Tekom razmikanja je en vagon zadel ob dvovprežen tovorni voz, ki je stal pred skladiščem in na katerem je tedaj delal 56-letni s o dar Jakob Lapel, stanujoč na Greti št. 457. Radr sunka je Lapel padel z voza ter se pri tem hudo pobil po levi nogi. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je podal nesrečnemu delavcu prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Siromak se bo moral zdraviti najmanj dva tedna.
Porotne obravnave
Kdo |e ustrelil kotlarSa RuttJgtfa-no? - Oba obtoženca trdita, da sta nedolžna.
Kakor smo poročali že včeraj, se je pred tržaško poroto pričela obravnava proti Ivanu Zagaria in Nikoli Colia, ki sta obtožena, da sta dne 8. maja 1925. ustrelila na novi cesti kotlarja Ruttigliano.
Po otvoritvi obravnave je predsednik cav. Ferri, pojasnil porotnikom slučaj približno tako, kot smo ga včeraj opisali. Pristavil je le, da so bili radi tatvine vrednostnih papirjev na škodo menjalnice Aleksander EUero v Vidmu obsojeni danšnji obtoženci in še Franc Kladnik in Anton Simonetti na 3 leta ječe. Pri tej obsodbi se je Colia zelo čudno vedel, tako da ga je sodišče poslalo v norišnico, kjer so pa ugotovili, da je popolnoma normalen in potemtakem odgovoren za svoja dejanja. Pripomnil je še, da je razvidno iz spisov, da j« Colia bil ie od vojnega sodifiča 1. 1917. obsojen radi nediscipliniranosti, poškodbe in fingiranja blaznosti na 22 let ječe.
Po teh konstatacijah prehaja predsednik na zasliševanje obtožencev in pokliče Colijo.
«Vi, Colia, veste česa ste obtoženi?«
Nikola Colia sa zagovarja;
«Obtožen sem, da sem ustrelil Ruttigliana, prisegam pa pri svoji vesti pred pravico in pred Bogom, da sem popolnoma nedolžen. Po nedolžnem sem bil nbsojen radi tatvine v Vidmu. Zagaria je sprva trdil, da sem jaz prosil Kuttiglia-na za delo. To je pozneje zanikal. Vsi B&rletani Trsta zamorejo povedati, da jaz Ruttigliana nisefe niti poznal. Tistega dne sem prišel domov ob 8. uri in nisem šel več iz hiše.
Predsednik: Vi ste torej nedolžni, toda brat ženske, s katero Živite, je izjavil preiskovalnemu sodniku, da ste usodnega dne šli po osmi uri z njegovo sestro iz hi&e. Vrnila sta se okrog enajste ure.
Colia: Ona je res šla iz hiše, da nakupi nekaj. Jaz sem jo šel iskati. On se je motil v času.
Predsednik: Vi ste pisali iz zaporov v Vidmu pismo, ki je bik* zaplenjeno. V njem stoji med drugim: «Bojim se, da bom obsojen. Ti moraš reči, da sem bolan za ušesom. Pošlji mi tri žličke kokaina.«
Vem le to:
Nekega dne sem se sprehajal po trgu Uni ta z Ruttiglianom. Nakrat se nama je približal Colia bi izročil Ruttiglianu zavoj papirja. Rut-tigH&no mi je povedal, da so tisti papirji vredni 60.000 lir. Deset dni pozneje mi je Ruttigliano dejal f «Ako vidiš kaj Amerikanca, povej mu, da čakam odgovora glede tistih papirjev.« Nekaj dni pozneje* je prišlo do prepira glede tistih papirjev. Ruttigliano je trdil, da je izročil papirje tretji osebi, katere po izročitvi ni več videl. Prišli smo na ulico Cologna - nova eesta. Slišal sem Colio, ki je rekel Ruttiglianu: aPoznava se že dolgo in mišlim, da veš, da mi ugaja imeti za norca ljudi— nočem pa, da bi ljudje imeli za norca mene.» Se par korakov in Colia je zopet dejal: «Torej, pride človek s papirji ali ne?» Ruttigliano je odgovoril: «Ko se vrne, dobiš papirje in de-nar!»
Par sekund pozneje je počil strel. Ruttigliano je padel na tla in izdihnil, «Mama!» Colia je zbežal in jaz tudi. Jaz sem hodil na desni, Colia na sredi in Ruttigliano na levi.
Predsednik: Zakaj niste obvestili oblasti ali vsaj rešilno postajo?
Zagaria: Nisem se hotel mešati v zadevo.
Popoldanska razprava
V popoldanskem zasedanja prične predsednik s čitanjem številnih ■apisnikov, kar traja do pozne ure. So to zapisniki zaslišanj pred raznimi preiskovalnimi sodniki in branitelji stavijo med čitanjem številna vprašanja posebno Zaga-riji. Odvetnik Gianini se ustavi delj časa pri opisovanju mesta, kjer se je dogodil zločin. Zvemo, da je to bilo v neposredni bližini", hiše, ki je določena za takozvana mala stanovanja na Vrdeli.
Zaslišan je bil tudi brat umorjenega, ki je prinesel na dan novo okolnost. Povedal je namreč, da je papirje izročil njegovemu bratu Romeo Josip v družbi s Zagario. Colia da je nastopil v zadevi šele v zadnjem trenutku.
Predsednik: Brigadir — dajte zastrašiti pričo Romeo, da se ne oddalji od tul — Vaš brat je poznal Colio?
Priča: Ne! Vsaj da bi jaz vedel, ne!
Predsednik: Kdo vam je povedal, da je dal papirje vašemu bratu Romeo?
Priča: Neki Gargano.
Predsednik: Kje je sedaj ta?
Priča: Ne vem.
Drž. pravdnik: Poznate vi, Zagaria, nekoga z imenom Gennariello Gabrijel?
Zagaria: Ne!
Odv. Zennaro: Kdo je to?
Drž. pravdnik: Veste dobro, g. odvetnik, da se jasnejše ne morem izraziti:
Odv. Zennaro: Moja častna beseda — ne vem!
Nastopi priča Josip Romeo, ki ovrača trditve brata umorjenega. Poznal je oba obtoženca z dela. O zločinu samem ne ve ničesar.
Rasprava se nadaljuje.
TELESNA VZGOJA
SPORT
PLAVANJE Vzpodfeujevaini plavalni meeting
D. k. N. Tommaseo organizira v najkrajšem času plavalni meeting, s katerim se hoče vzbuditi večje zanimanje za ta lepi sport. Kot znano, se je vršilo do sedaj samo eno plavalno tekmovanje, in sicer lansko leto v Grijanu, ki ga je organiziralo Športno Udruženje in ki je izpadlo zadovoljivo. To pa je na vsak način malo, ako vzpo-redimo z drugim sportom, na pr. nogometom, lahko atletiko, kolesarstvom, katere panoge se pridno gojijo, čeprav mogoče ne vse, kot bi bilo želeti, kar nam kažejo gotovo številnejše prireditve, kot je bila do sedaj edina ona plavalna.
Da se pride temu v okom in pripravi obenem resna trenaža in preizkušnja za bližajoče se plavalno prvenstvo, ki ga organizira S. U., je D.K.N.T. čutil potrebo organizirati ta vzpodbujevalni meeting.
Pravilnik, disciplina in datum se javijo v najkrajšem času.
Priprave za to plavalno prireditev so v polnem teku; razpisana bodo lepa darila, kot za posameznike, tako za prvi dve najbolje re-dovani društvi (kupa in spomine-ska plošča).
Naša živa želja je, da bi se tega meetinga udeležilo kar največje število plavačev, saj je še dovolj časa na razpolago za pripravo.
Savez sodnikov
(Uradno) fladafkl za nedeljsko tekme sa kupo «Na£ 0la&»: Igrišče Obzor: ob 16. uri: Concordia - Pr os ve ta, sodi g. Verč; ob 17.30: Obzor - Primorje, aodi g. Zerjal A. S^S.
S. k. Jadran Ste 11 pripravljeni odigrati prijateljsko tekmo na našem igrišču v Bazovici? Odgovor prej ko mogoče na tem mestu. — M. d. Zarja.
Vesti zjoriikega
Goriške mestne vesti
«Mladika»
v Gorici priredi prihodnjo soboto In nedeljo v društv. dvorani, Ccr-so Verdi, lepo javno akademijo v spomin sv. bratov Cirila in Me-
SOLKAN
Zahvala.
Podpisani »Mladinski odsek Zveze prosvetnih društev* se zahvaljuje tam potom vsem društvom, ki so sodelovala pri veselici dne 3. t. m., in vsem udeležnikom« ki so prišli v precejšnjem številu na našo prireditev in nas podprli v našem delovanju in stremljenju. Vsem najpri&rčnejša zahval al
Mladinski odsek Z. P. D.
6 T. VISKA GORA
Iz Trsta je dospela tužna vest, da je tam utonil pri kopanju* dne 90. junija 25-letni orožnik Feltrin Franc, brat tukajšnjega občinskega tajnika.
Bil je fant, kakršnih je dandanes žalibog le malo; priden, pošten, miroljuben, tako da ga je vsak, ki ga js poznal, ljubil in spoštoval; čeprav je obiskoval le domačo ljudsko šolo je bil zelo izobražen. Kar je bil pri orožnikih, je bil vedno le v pisarni in prav letos je izdelal nalogo za vstop v podčastniško šolo; toda v cvetju let ga je nam iztrgala kruta usoda in zdaj sniva večen sen tam daleč v Trstu ob sinji AdrijL
France! Na svidenje onkraj valov tega nemirnega morja — življenja!
ŠTURIJE.
Tukajšnje gasilno društvo je priredilo, na pobudo Okrajne zveze gasilnih društev v Idriji, v nedeljo dne 3. julija v Šturijah in Ajdovščini prvo večjo gasilsko vajo na Vipavskem.
K tej izredni paradi in v^jani so prišla po večini vsa gasilna društva potom zastopnikov ali v večjih skupinah, katera so včlanjena v zvezi. Opaziti je bilo, da se je začelo ljudstvo precej zanimati za gasilske nastope ter za njih požrtvovalnost, ko vršijo svojo Ey>-stvoljno dolžnost: Bližnjemu na pomoč.
Program se je vršil v sledečem redu: Zjutraj od 8 naprej sprejem posameznih društev. Od9.—10. ure oddaja raportov ter pregled moštva po načelniku Zveze. Ob 10. uri so se društva udeležila skupne sv. maše v Šturijah, katero je daroval č. g. o. kapucin iz Sv. Križa. Po sv. maši so se društva podala na trg v Ajdovščino, da pozdravijo oblastva. Pri sprevodu so bile tudi zastave društva Idrija in iz Čeme-gavrha. Nato odhod v Šturije, kjer se je vršilo predavanje o gasilstvu.
Popoldne ob 2 so začele vaje posameznih društev, Šturi je je proizvajalo z brizgalno, navpično lestvo in hidrantom. Vipava z brizgalno in položno lestvo, Selo z brizgalno in dolgo lestvo. Ajdovščina je imela vajo v Ajdovščini na trgu z brizgalno, položno lestvo, hidrantom ter rešilne vaje. Nato je sledil kratek odmor. Na alarm, kateri je sledil, so društva napravila skupno vajo na mlinu ob Hublju in sosednih poslopjih.
Po končanih vajah je sledila seja v dvorani Izobraževalnega društva Šturijah v prisotnosti vseh zastopnikov društev, obenem so se včlanila še preostala gasilna društva v Zvezo.
Šturi je in Ajdovščina sta ta dan nudila prav izredno živahno sliko.
IDRIJA
Precej novega se je zgodilo ta čas, odkar nismo pisali nobenih vesti naši «Edinosti». Naj nam bo torej dovoljeno, da se danes zaustavimo malo dalje časa ob novicah, ki jih je rodil poslednji čas.
Pretekli četrtek, ravno na dan torej, ko imajo rudarji takozvano «denarsko», so došli v Idriji po predhodni najavi neki agentje zavarovalnice na življenje v Rimu. Najavili so svoj prihod že prej in povedali, da je njih prihod v zvezi z delavskim zavarovanjem na živ-1 jen jo.
Na dan 30. junija so torej prišli, da se delavci vpišejo v zavarovalnico. Povedali so. da bodo delavci plačevali v zavarovalnico osem lir mesečno, drugod zopet, da bo treba le šest lir plačevati. Dalje je bilo rečeno, da se tekom petih let, v slučaju, da kdo umre, ne izplača nobena svota. V petem letu pa da se plačuje 72 lir in vsako nadaljnje leto več. V desetem letu pa da se da delavcu, če je živ ali če umre, 800 lir.
Delavci se menda niso vpisali. Vzrok je v tem, da so že zavarovani in plačujejo redno vsak mesec svoje prispevke,. Dalje treba vedeti tudi, da so ravno oni dan delavci prejeli prvo reducirano plačo, kar je dokaj vplivalo na razpoloženje, zakaj vsak je vedel, da bo moral zdaj skromnejše -živeti, «v.er bo moral oni denar prihraniti in si zato manj privoščiti.
Ker pa so delavske plače v razmerju z izdatki dokaj pičle, je vsak mislil le na to, da če se vpiše, bo pač res dobil morda črez 20 let oni denar nazaj, vendar se mu bo onih 8 lir mesečno telo poznalo.
Zato ponavljamo,, da so edino ti vzroki, da se delavstvo ni zavarovalo, ker je im zavarovano in je nepotrebno vsako stikanje za kakim rovcrjenjeni,
Od zadnjega shoda sindikata rudniškem gledališču ni med de-tevstrom nikakaga nove** gibanja. Posrečilo s« Je doseH, da aa Je ono glasovanj«, o katerem smo ze pisali v «Edinosti», od1 ožilo. tedaj dalje stoji stvar mirno. Ven« dar pa se nam zdi potrebno opao. niti, da bi prav nič ne škodila, fm bi se ta za delavstvo važna zadevaj vendar malo bolj pospešila in s« začela resno motriti, ker se že dovolj dolgo vleče.
Znanost jnumetnost
Rožice sv. Frančiška
Poslovenil in uvod napisal dr« Alojzij Res. Izdala Naša založba, Gorica 1927. Strani XII -f 176. Cena broširanemu izvodu 14.50, vezanemu L. 17.— Imata jo v zalogi Katoliška knjigarna v Gorici z.a Julijsko krajino in Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani za Slovenijo.
Izmed knjig, kar jih je i7išlo zadnje čase pri nas, je ta knjiga ena najpomembnejših izdaj; dobili smo v slovenskem prevodu klasične «3Fioretti» svetega Frančiška, ki so polni mistične lepote in poezije; med vsemi knjigami, ki so izšle pri nas o svetem Frančišku, je ta najbolj upravičena, da je izšla, ker nam govori neposredno in nam živo razodeva veličino in preprostost velikega svetnika.
Te« bukve vsebujejo nekaters rožice, čudeža in zglede slavnega revčka Kristusovega, gospoda svetega Frančiška in nekaterih njegovih svetih tovarišev,« so zapisali Frančiškovi učenci na čelo nežne in globoke knjigo, ki jo moremo Šteti med neminljiva dela večna lepote, in je dokument, ki nani spričuje Frančiška boljšo in jasnejše, kot vsi učeni življenjepisi, ki so bili spisani o njom. V teh «ro-žicah» ne boš našel enotnega, tehniško po strogih pravilih zgrajenega romana Frančiškovega življenja; «rožice» so raztresene, povezane v šopek, a natrgane po vsej livadi Frančiškovega življenja in delovanja. Iz teh «rožic» in zgodB diha vsa livada, iz preprostih besed se izliva veličina, v naivnosti je velika modrost, ki je premagala življenje in gleda čez mejo posvet-no«ti v drugo, boljšo stran, ki ie modernemu človeku tuja in neznana. Zato v teh «rožicah» ns smemo iskati samo lepote, ki nam io je povila srednjeveška mistika, poiščimo v nji preosnove duha. ne k?ven Kristusa, ampak v Kristusu. Razumem svetega Frančiška kot velikega revolucionarja ki se jo v zmedi medsebojnih bojev in v malikovanju posvetnih dobrin, uprl proti vsemu svetu, «in postal v vseh delih svojega živlejnja Kristusu podoben.» On je zametal velike pojedine, obuvalo ali dvojno oblačilo, denarja ali kock za igro ni prejel v roko, učil je ljubezen in pokorščino, izravnal je sovraštva in delal še nešteto drugih stvari, ki so pomenile za takratno in za — današnjo dobo revolucijo duševnega in vnanjega življenja.
Če to knjigo premotrimo čisto iz vnanjega vidika, moramo priznati, da je oblikovno ena najlepših, najskrbneje pripravljenih slovenskih izdaj pri nas, tako glede papirja kakor glede tiska. Ob enem pa knijgo krasijo izvirne ilustracije, ki jih je priredil Tone Kralj; to niso navadne ilustracije, (tiskane so na posebnem papirju in posebej dodane), v navadnem pomenu besede, ampak so paralelno upodabljanje in samostojno doživetje umetnika, ki je po svoji duševnosti soroden Frančiške VP-mu svetu. (Ti cinkorezi so rastavljeni v Florenci na «Mednarodni razstavi ujedkovin« in vzbujajo veliko pozornost.)
Ze prej, nego sem govoril o vna-nji opremi knjige, bi bil moral omeniti izboren prevod dela. ki ga je oskrbel dr. Alojzij Res. Prevod je napravi! na podlagi najboljše4 ga izmed ohranjenih rokopisov Mamellijevega iz 14. stoletja. Kdor pozna ta rokopis, bo vedel, kaj se. pravi prevajati iz tega jezika na moderno slovenščino; delo pa je izvršeno vestno in je stalo obilo truda, toliko stilistično, kolikor jezikovno in pomeni brez dvoma donesek k obogatenju našega izraza. V prevodu nam je skušal ohraniti tudi starinsko barvo sloga, kar se je prevajalcu precej posrečilo. — Tako nudi knijga tudi jezikovno lep vžitek in jo moramo le toplo priporočati.	F. B.
ETNOLOG
Pred menoj leži prvi zv>zeki (prvi letnik) glasnika etnografskega. muzeja v Ljubljani po<f imenom «Etnolog», ki ga ure* juje Niko Županič. Na ovitku pilnaša «Etnolog*» sledeči oklic:
«Zc par let imamo v Ljubljani samostojen narodopisni mu« zej, ki ima nalogo, da po>pežu* je narodopisje, antropologijo Lr ^odovino ljuclsk2 umetnost^ da zbira tozadevni materijal, gf proučuje m hrani v svojih raz-stavnili zbirkah.
V prvi vrsti ima muzej nalogo, da obdela Ravensko liarodo« pisje, najprej domaČi, nam naj« bližji materijal, ki sc brani pc deželi, ali jo v lasti zasebni! zbirateljev. Narodopisno blago ki je najboljši izraz narodoveg?
V Trstu, dne 7. julija 1927.
•EDINOST*
m
bistva, treba zbrati, da bomo poznali sebe in da nas bo svet spoznal in bolj upošteval, kakor
nas je doslej. Veliko imamo pokazati na tem polju: imamo kmečko arhitekturo, originalne
narodne noše, vezenine, plastiko, ljudsko slikarstvo, domačo umestno obrt, narodno pesem in njene melodije in pripovedno
blago. To bogato narodno blago gotovo ne sme propasti in se pozabiti, zato je treba dela in zadnji čas je, da začnemo s tem delom, ki so ga Čehi, Hrvati in Srbi že davno opravili.
Vodstvo narodopisnega muzeja v Ljubljani je prevzelo po bivšem deželnem muzeju skromno narodopisno zbirko, ki ne vsebuje niti še dveh glavnih tipov narodnih noš. ljudskega pohištva in orodja* izrezanih in pe.slika,nih okraskov itd. To zbirko je nujno treba izpopolniti. Za to nalogo pa se mora zavzeti ves narod. Treba je, da naši inteiigrenti na deželi požrtvovalno prevzamejo našo narodno dolžnost, da pomagajo vodstvu muzeja in mu nabavijo razmetani in vedno redkejši narodopisni materijal, ki pod pritiskom civilizacijo in moderne industrije od dne do dne gine-va. Treba je to blago odtegniti propadu s lem, da se poskrbi, da pride v muzej. Kaj bi prevzeli požrtvovalno delo te naloge duhovniki, učrteljstvo in di-jaštvo, ki imajo največ stika z ljudstvom in naj bi pridobivali za muzej narodopisno blago, Če mogx>ee kot drtr, ali pa vsa j na-znanili. Korist od razstavi j enega narodopisnega blaga ima. ves narod, dobra etnografska zbirka je narodu zrcalo in ponos, stara umetnost narodova je pobuda novejšim umetnikom in obrtnikom.
Vodstvo etnografskega muzeja v Ljubljani apelira s tem na vse zavedne narodnjake, še posebej na one osebe, ki imajo stike s Koroško, Goriško, Trstom In Krasom, naj se spomnijo muzeja z etnografskimi predmeti iz vseh kra.jev, zakaj muzej nima danes skoraj ničesar pokazat i iz teh ozemelj. Slovenci naj bi bili v muzeju etnografsko popolno predstavljeni«
To je oklic, ki je brez dvoma važen tudi, za nas in ga- ne smemo prezreti. Mnogo v tem pogledu zanimivega nam je razbila vojna, toda v onih krajih, koder ni tekla bojna ertaH je o-stala še ta in ona zanimivost, ki bo sčasoma izginila, ako se varno ne shrani; škoda pa je, Če take stvari izginejo, ki so bile delo naših rok, naša dušev-nost in izraz naše narodne posebnosti, Naj se inteligenti, ki vidijo take predmete, pobrigajo, da jih kdo ne \Tže na ogenj, ker se mu zde premalo moderne, naj jih raje daruje takim rokam ki jih bodo hranile potomcem, ki bodo strme gled-ali še Čez stoletja: Taki smo bili, tako smo se razvijali.
Lepo je, da so se p ričeii zanimati) tudi za take zbirke. Malo pcimo sicer — polpretekla doba je marsikaj uničila — a vendar je boljše enkrat kot nikoli. Upamo, da ne bo brez uspeha in bodo imeli Slovenci narodopisni muzej, ki bo pokazal naš pravi obraz.
Prvi letnik «Etnologa« je tudi po svoji vsebini zelo zanimiv. Ne prinaša sicer člankov, ki bi zadevali samo nas Slovencev, vendar pa govore vsi Članki o Slovencih. Vsebina je sledeča: Dr. K. Oštir, K predslovanski etnologiji Zakarpatja.. — Nik. Zega. Ribolov na Dolnjem Dunavu. — Dr. Stanko V umik, Doneski k študiju slovenske av-
be. — Sina Trojanovič, Mijačko pleme. (V cirilici.) — Dr. Niko Zupanič, Antropološki očrt Nikole Padića; Milenka Vesni ca. (V cirlici) — Dr. Stanko Vuraik, Drobec k Studiju slovenske plastike. — Niko Županič, K antropologiji Osmanskih Turka an-
ja k problemu prvobitnih Hrvatov. — Kronika referati in kritike. —
Med kroniko je člančič o zgodovini etnografskega muzeja v Ljubljani, o njegovih delih, načrtih in potrebah. Sledi člančič o Niku Župančiču (s sliko), k petiffidvafsetletn^cal njegovega delovanja. Končno je v tej rubriki še vse polno važnih notic, spadajočih na etnološko polje. Temu, ki se za taka. vprašanja zanima, moramo Etnologa, le toplo pilporočarti.
France Bevk.
Gospodarstvo
TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA v TRSTU
ul. Torrebianca £9 in aL Haftiapria
ima v zalogi:
Žveplo najboljše vrste, znamke
«Trezza» in žveplo s 3% modre galice.
Škropilnice vVeimonb in «Vol-
nahrbtne žveplalnike, ter posamezne dele za škropilnice.
Transportne vrče za mleko, ter navadne ročne, posatmalrdke, za-liv&lnike itd.
Kmetijsko orodje: nove angleške
pluge, čistilnice za žito, gnojnične sesalke, ter razno ročno in vrtno orodje.
Stroje, katerih nimamo v zalogi, lahko naročimo ocl najboljših tovarn po želji stranke.
Kcse znamke cMerkcn od 55 do 70 cm; klepala, kosi^Ča, vile za seno m grablje.
UMETNA GNOJILA: Amonijev soliter s 33 do 35% dušika. Pomešan z ravnotoliko suhe zemlje ali peska nadomestuje vrednost čilskega so litra. Kalijevo sol 40/42%, ter superlosfat.
ČEBELARSKE POTREBŠČINE
Treainice za med iz najboljše namške tovarne, znamke <6raze> na 3 in 4 satnike, zaklopne, kozice za Gdlaganfe sa trnkov, lesene d-palnike, čebelarske naaske in pipe, kadilaike in samokadilnike, vilice in nože za med, vse kovin as te dele za A. - Ž. panje, setsice iz naravnega voska, ter vse drugo potrebno čebelarsko orodje. Na zahtevo pcčUji^mo cenik. TRŽ. FMF.T. DRUŽBA V TRSTU hL Tcrreb lonca 19 in Raificeda 7.
TEOMASGVA ŽLINDRA
Tržaška kmetijske dražba javlja, da fe sprefala vsa do danes & jnlija dcspeia naročila za Ta«c-msscvo žlindre po pogojih navedenih v svoji okrožnici (pesLatlbi) od i. irJija t. L Gbotusi javila, da Je pcjdaljšala rok za nadaljnja ma-rečila, do preklica, z nefeatertnil spremembami zadnje okrečaice. Vak, kdor se zsAi naroČiti, naj zahteva novo psficdbc. TRŽAŠKA E-1DIU&KA DRUŽBA V TRSTU
oL Torre klanca 19., Tal 44-39
D!imUM nismo
Na Dunaju, 1. julija.
V «Edinosti» 28. junija sem čital še vedno umestna in ak-tuelna navodila o ravnanju s krompirjem, ki je'namenjen za izvoz. Spominjam se, da smo že pred 35 m več leti organizirali izvozno kupčijo s krompirjem na Dunaj, v Monakovo in tedaj posebno v Eger (Heb), ki je bil nekaka centrala za krompir. Tamošnji trgovci so bili posredniki za vse možne severne tr-g% — Ali že takrat smo učili in pisarili po vseh listih, kako je treba s takim krompirjem rav-
nati: do pike enako pravi dopisnik v torkovi «Edinosti«. Povsem enako sem že pred tremi in Štirimi leti pisal e Dunagai v «Vestniku». Torej skozi dolga desetletja se vleče po predalih mašiti listov vedno ista pesem. Toda v tem dopteni «Edinosti* opažam vendar nekaj napredka, kar pa je ubogo malo za dolgo dobo bridkih izkušenj in težkih izgub
Pred vsem bodi zopet omenjeno, kar pravi dopisnik, da nikar moknatega krompirja izvažati v severne kraje. Moknati krompir ima veliko škroba, kar pravsa«-prav iščemo pri krompirjevi hrani; tak. krompir je tudi jaka okusen. Toda hoče veliko olja, masti, ki jo tak škrobasti krompir popije, in tega v severnih deželah ne marajo. Krompir iz načih krajev kupujejo v glavnem gostilničarji vseh kategorij, io ti nočejo porabljati preveč masti, kajti ob letu in dan dela tak potrošek veliko izgubo, pa gostje niti niso preveč zadovoljni in godrnjajo, da je premalo zabel j eno. Ako pa na rumenkasti krompir, ki ni mofc-najt, dajejo le nekaj kapljic olja, se to sveti, kakor da je kdo ve kako dofcro zabel j eno. To je v glavnem vzrok, da se gostilničarji' povsod branijo mofcnate-gai krompirja, kar je prišlo tako v navado, da se drže tega pravila tudi zasebniki. Zato smo vedno pridigali našim ljudem: zamenjajte seme, sadite krompir, ki ga kupci v severnih krajih zahtevajo, kajti vi se morate ravnsuti po kupcih in ne narobe kupci po vaši starokopitni navadi. *
Prav lepo pripoveduje dopisnik «Edimositii», kako je An-ebej krompir kopati in prebirati, da bo za izvoz naložen le lep in zdrav krompir, suh in brez zemlje, ne drob ne j ši od jajca' (pri prav zgodnjem krompirju to ne velja tako strogo, kajti iz Italije prihaja tudi krompir, ki je d mirnejši od jajca). Posebno je paziti na gnil krompir, kar je dopisnik prav dobro opisal. Na «prebiranje* se nači ljudje kar ne morejo navaditi, to je prevelika zahteva, ali za vsako niča-rijo pa bi le radi prejeli lepe de-ttP.rce! Konkurenca na svetu je velika, zato se mora vsakdo jako potruditi, da ustreaa zahtevam kupcev. — Enkrat zapravljen trg je navadno zapravljen za vedno.
Važen za naše ljudi je pa tudi način današnje kupčije. Pri krompirju, je še precej v navadi, da tuji kupci prevzemajo cele vagone proti gotovemu plačila. Italijanski veletržci iz Napolja m še nižje doli imajo na Dunaju in v Monakovu in po drugih mestih svoje zastopnike ali pa kar svoje trgovske firme na tujem trgu (na Dunaju jih je veliko, celo Iz naši?! krajev so med njisni, samai znana imena). Na njihove naslove prihajajo vagrs-na s&dja, zelenjave, celo banan, pa tudi krompirja, kar zastopniki razdeljajo med grobište, ki prodajajo samo zxn provizijo 8 %. Naloga zastopnikov je, da je vse o pravem čatm plačano. Oni kontrolira,jo vse postopanje od kolodvora do stojnice na trgu in skrbe, da prejemnik blaga ne dela neutemeljenih sitnarij. Dogaja se le prečesto, da je pri kakem vagonu to ali oono v nenedai, kar se da sprejeti z malo Škodo. Toda prejemnik naredi iz tega takoj veliko*, afero in postavi blago na dispozicijo. Kaj naj naredi odposiljaJec, ki nima na trgu svojega zaupnika? Ta je gotovo obrnažen, da gu ti^ip vse veselje do tako riskantne kupčije. Dalje nastajajo sitnarijo pri obračunavanju in pla-
POĐLISTEK
FRANCE BEVK:
(28)
m ia mm liitaa
«Gospodinj o bi dobil,» je dejal Jakec, «a kaj, ko mi polovica stvari še manjka.«
Teta. ni dejala na te besede nič, posedela je še neko.liko, nato se je dvignila in šla k Tonetu. Ko so je vrnila čez dolgo ča^a, je pregledala hišo od tal do podstrešja, sedla in dejala:
«Kdaj bi se mislil oženiti?»
«Še pred jesenjo.»
Čez nekaj časa je pristavila: «Malo bi ti pomagala, če podpdšeš pismo... Piidi v nedeljo k meni, če hočeš...»
Jakec je bil še tisti večer pri Micki Ves obraz mu ie sijal. Le čudno se mu je z^elo, da je našel njo zamišljeno. Vendar s>e ni brigal zato.
J.okcu se je zdelo, da se je sreča, zopet obrnila v drugo smej'. Teta mu je posodila denarja; obložila ga je z blagom in drugimi usludarni, da se je bal, da se zaduši pod njimi. Pri tem je jokala, »Najbolj si me skrbel,» je dejala, «a najbolj si znaš pomagati.«*
Micka je obljubila, da več prinese k hiši, kot je Jakec sprva mislil. Skrinjo, omaro, blazino, perilo, odeje in še sto gospodinjskih malenkosti.
Bila je najstarejša hči in mati je ni h»tela pustiti pralne v zakon.
Ko so ju oklicali, ao ljudje napol verjeli, da je resnica. Nekateri so se začudili V razgovorih so obnovili sramoto iz gostilne. Šepetali so, da je morajo biti nekaj na tem... Vzrok, radi katerega se je dekle odločil?, da. vzame Jakca, so hoteli imeti na dlani.
Jakec in Micka atsi stala tiste dni na sramotnem odru. Merili so njune besede, njuno obnašanje. vse predmete, ki sta jih imela, do zadnje po-taiikcišti, šteli so jima Žlice in otroke že vnaprej, prerokovali bedo in solze.
Oucjdva se nista zmenila za to, nista imela; časa. Sto malenkostnih skrbi ju je zadrževalo. Jaikec se je moško odkupil f mri tom, uredil zadevo v župnii&ču ki za pojedino, pometel sam svojo hišo in jo očedil, postlal posteljo in zapri okna.
2 eni t ovan je se je vršilo pri Tonetu Svatov je bilo malo, bili so najboljše volje. Harmoaaaka je vpila iz radosti pod nizkim stropom, pari so plesali...
Nevesta je bila lepa. Imjela je venec na glavi; bil je njen najlepši dan.' Bala se je tega dne, vendar se ga ta hip ni kesala. Ne samo radi Jakca, ki je ves zmeden ginil od neznanega veselja in ni vedel, kam naj se dene m kaj naj reče ta hip... Bila je radostna- radi same sebe, ker se ji je zdelo, da je napolnjeno njeno življenje z vsebino do d rta: In ukna ničesar več reči, ničesar več dodati
Ljudje so umolknili. Niso več videli: Jakca in
čilu. S pisarijo se take diference ne dajo odpraviti Premeteni in nesolidni kupci take razmere često nesramno izkoriščajo. Takim tičem m do solidne in trajne kupčije s kakim našim izvoznikom, kajti ako ni ta,, pride kdo drugi zopet na tak lim. Blaga ne manjka in tudi ne tistih, ki bi radi prodajali ia si kaj zaslužili.
Kdor naših ljudi nima na trgu, kamor fctsrača,. stalnega in vestnega zastopnika, je prej ali slej strahovito osleporjen. Kar je mesece pridobil v potu obraza in z velikimi žrtvami, to mu gre rakom žvižgat pri eni sami pošiljat vi. — Najdrastičnejši dokaz za to imajo čitatelji pri neki zadrugi, ki jo ima menda v mislih dopisnik v «Edinosti®. Ta Žalostni slučaj sem svoječasno že omenil v enem svojih dopisov. Pri eni sami firmi je namreč izgubila celih — 35 000 lir. Ko je bik> prepozno, se je spomnila na me, naj ji pomagam. Tista dunajska firma je bMa ustanovljena nalašč za — sleparije.
Ko sem dognal ves način sle-parjenja, je firma že izginila povsem s površja, ali bolje: ta firma ni bila niti vpisana v trgovskem registru.
Podobnih slučajev sem doživel več v kupčijah iz drugih slovenskih krajev. Podobni so si popolnoma: vedno ista pesem, ko kupec ni bil zaupanja vreden ali no dovolj nadzorovan. — Zato ne morem dovolj priporočiti, da so naši ljudje silno oprezni, predno komu na tuje pošljejo blago na kredit, pa bodi ta še tako kratkoročen, ali recimo tudi za plačilo — ob sprejemu blaga. Ko je blago enkrat odposlano na tuji naslov v tujini, je že nevarnost velike škode.
Kdorkoli torej pošilja recimo na Dunaj cele vagone, ki niso naprej plačani, mora imeti tu svojega zastopnika* ki bo po potre b± navzoč ob dohodu vagona , ob carinjenju in razkladanju, in potem da na trgu samem vidi, kako se blago prodaga, kdaj je prodano itd. Za plačilo se potem ni bati. Ako pa zastopnika; ni tu, dobi nemaren ali navihan kupec sto razlogov, da ugovarja kvaliteti aH kvantiteti in s tem zafvlačuje plačilo ali čeku zahteva neopravičene popuste. — Zastopnik sicer nekaj malega stene, ali fc> se vselej dobro izplača. Kdor t£ga ne razume ali noče, nao kar pusti kupčijo z inozemstvom.
Kdor naših ljudi pošilja kaj na Dunaj, naj se le zaupno ofcr-ne do mene. Naslov: A. G., Wien I., Stiftgassse 21. Za vsak ^učaj naj navedem še svoj telefon: 35-2 89. Se je že priipefcao, da sem iz domovine dobil brzojavko, naj jaz kličem, ker niso vedeli
za mojo številko.
* » »
Veliko veselja mi delajo premnogi dopisi v uEdinoBti» in «Noroleah» iz vseh krajev ljui>-Ijeae domačije. Vidam, da je seme padlo na* dobro zemljo m da rodi lepe sadove. Lahko rečem z mimo dušo, da nikjer v Evropa ni tako prosvitljenega ljudstva, kakor je naše. Ko včasih prepovedujem Nemcem o društvih po naših vaseh, kaj vse prirejajo itd., mi kar nočejo verjeti. Nekoč sem pripovedoval, fcatf sem pred petimi leti doživel visoko gori pod Krnoan v Drefcnici — bila je večdejan-ska igra iti petje — mi kar niso marali verjeti Nekateri so bili več mesecev v tistih krajih in so rekli: ja um Gotteswillen, kaj nag zmore ljudstvo v takih hribih? Dopis iz Kobarida v
(Dalje na IV. strani)
BERUTHCMOL FIU
▼odi f vseh jezikih.
i, pouk is pre-894
PflRAA De	hoUndski. zasluži
itiUUlU prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti.	870
71 ATlBMfl Boratti & Fig lio, Trst, Ulll Milil Cono 47 (lekarna Rovu) popravlja, prodaja in kupuje zlato, »rebro po poltenih cenah. Govori se slovanski.	869
ANTON PEČAR, tovarna glasovirjevf Tust via Scussa 8, prodaja, pcfpravlja, uglaSaje in menjaje glasovirje, harmonije in orgije.	781
TRGOVSKI pomočnik, boljia starejša moč, išče mesta v trgovini z jeetvinami; gre tudi kot vodja trgovine, najraje na deželo. Naslov pri upravništvu. 843
AKO imate za popraviti ure in zlate predmete, obrnite se do Frana Keber, Idrija« ki izvršuje popravila v lastni delavnici po nizkih cenah in z jamstvom. Izb era pravih Švicarskih ur, zlatih in srebrnih predmetov. Kupuje staro zlato in srebro.	853
SOBA s hrano za dva meseca se odda eni ali dvema osebama. Naslov pove goriška uprava.
28-LETNA gospodična z nad 10 tisoč L gotovine, ne omadeževane preteklosti, želi znanja z gospodom, ne nad 32 let starim, z boljšo službo. Prednost imajo trgovci ali boljši obrtniki. Le resne ponudbe 6 sliko pod «Zarja» na tržaško upravniš-tvo._897
GOSPODIČNA, 27 let stara, iz boljše rodbine, neomadeževane preteklosti, želi znanja v svrho takojšnje možitve z boljšim gospodom, s stalno službo, ali kako boljšo obrtnijo. Le resne ponudbe s sliko pod fSrečna bodočnost* na tržaško u-pravništvo.	896
TRGOVSKI pomoćnik, izučen v trgovini z mešanici blagom, išče službe v mestu ali na. deželi. Naslov pri tržaškem upravništvu.	898
6TMJE, lepo cvetoči Icandri, se prodajo v Zgonikn št. 3.	899
BS3V9RCA, na novo urejena, za ženske in moške. Postrežba točna. Klijentom se priporoča lastnik Piskač, Opčine št. 289.
900
ŠE 10 POROČNIH sob, različnih, je na prodaj radi selitve, po izredno nizki ceni. Tiirk, San Lazzaro 10.	714
MOTOC3KLISTI! V uovoodprti prodajalni Cremascoli, Via S. Lazzaro (za cerkvijo sv. Antona) dobit« vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gilera, Har-I«y-Davidson m Karlette (motor Puchj.
542
BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.
893
ACTOKdRMSRA
Trst-Lek*v-DJvača-Se8Gžeče
Odhodi iz Trsta (Piazza Obcrdan). V de-temftih ob 12 ia 17.30; v nedeljah ob 7.30, 1430. 18.—.
Iz S enožot v Trst. V delavnikih ob 7 te 1&.30. V oetidjsh ob 7, 18^0, 18.35. Vožnja traja 1 aro 30 minut.
UČENEC za trgovino na deželi aH v mestu.
Iftče mmmtm 9L 45. 889
MLEKARSKA ZADRUGA T Hmtev*
odda svoje Mleko yr	dna 10.
Uja 1927. ob 14. nri. v mlekarni. Po** so na razpolago od L do 10.	v
mlekarni v Hruievfu. — NačehuStvo. (871
BABICA, avtorizirtma. diplomirana.
sprejema noseče, Adele Emersclnts-Sbaizero, Farne t o 10 (podaljiana Gioss-stica}, lastna vila, tel. 20.64.	721
Državni patent za šoferje.
73. tečaj začne 14. t. m. Cena za tečaj od L 100.— naprej. Za tujce, hrana in stanovanje L 250.
Tečaj traja od 6 da 20 dni. Potrebne dokumente preskrbi šola.
Uči se v slovenskem, italijanskem, nemškem in ogrskem jeziku.
— Društvene avtomobilske šole. —
814*
KRAU, Opčine.
DVA »MiflHlMBaita DVA K IVI titttmiratiiiiH rt In KURJA OfESa g
Dobiva se v vseh lekarnah.
FIBIJtlS SMRI1 - r« Tm S. Piera 1« - TJIt
K
i za
Velika izbero dobite v zlatarni
POVH ALBERT
Irc^ii* Mazaioi 46 — Trs^j
GOSPODINJE!
Nsjboljše sredstvo za čiščenje vsakega predmeta je francoski izdelek
BIS
Naročila sprejema le pismenim potom M. Skrinjar, Trst, Via S. Marco 25, X.
Trgovci dobijo popust. "	(7505
J Piazza Tomaseo 29 I
j Tovarna orgel, har-j Imonijev, glasovirjevj
I U g! asu je In popravlja l j vse omenjene instrumente j
I Zi&ljfftKs pnratae! m 2, p^^ranjs ta pferata I
\ CENIK BREZPLAČNO. !
Ltei Castillasovk
Trst, Via Gidiani 42
(Sv. Jakob) P«)
Pred zdravljenjem
ZAVOD S3TT. BOaHM-fižEni, Tnt, Via F. Filžl 23, Tel. 48-33 int.
t lAf Bij^"(Trganja v kolku)
•fv S B Be^M Bzđravtlesjs ulančeira vtrelidszfi
Trganja v laktih, ledjih in bokih. 771 Konsultacije: 10-12 in 15-17
FERRO CHINA PSGATTi
Okrepčevaino sredstvo, predpisano od idravntSklta avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE
LEKaRNa ŽANETTt - TRST - V!a Nazzinl
Micke; £kyveka* ki ga* niso šteli za vrednega, da bi dobil kaiterokoii dekle za ženo, in nje, ki je bila lia^epše dekle daleč naokoli. Videli so svaitovsko srečo dveh ljudi, novo zapečateno življenje, ime ia stađt&če, kr ga je kupil ta Človek in gai zaslužil s svojim delom. V čem se je ta Hk>rck točil od drugilh ljudi? V sreči morda? V otroškem veselju mofftia? Ali nima; pravice do tiste sreče, ali ni zmožen, da jo dzži v rokah, kakor vsaik drugi?— O polnoči je bMa Micka trudna m se je naslonita na njegovo ramo. Jakec je položil roko preko njenega telesa ih. jo je pogledal z neizmerno ljubeznijo.
«Kako ti je? Ali si trudna?» «Ne,» je dejala omamljena od svalovskega dne. «Srečna sem»
Ni lagala. Jakec je trepetaj. Bik> mu je, da bi jo vzel v roke in jo nesel iz hiše, po klancu, kakor da gre za zvezdo, kil »veti na nebu in nepremično sije na)d njegovo novo hišo...
Konec prvega dela. .
Drogi deL
1.
Človeška sreča zavisi od msJentooeti, da se dvigne ali paide. Ljubeaesn tvorijo tanke vezi, ki ao rahle, da jih pogled razdere ali so močne, da Jih viharji ne raztrgajo. Zadovoijruost ja čudovita, pogosto ne mrmra najd skorjo kriiha, a je neredko huda na«l belo pogačo.	,
Jakec ia Micka sta kmalu vse to spoznala.
Po prvih dneh sreče sta se bala, da se raaderejo trenutki, ki so bili stkani od samih lepot in ne bo v rokah ostalo nič. Ta bojazen se ni uref?ničila. Njuna sreča ni bile, manjša po dveh mes^ili kot drugi dan po porokL Mali zivdovoljnoest se nj nehala smehljati, ko sta jedla sok, zabel jen s kislim mlekom. Ljubezen se ni zmanjšala, Yx> sta spoznala, da se v nekaterih stvareh ne ujemata in je eden izmed, obeh molče popustil.
Ta harmonija ni izvirala samo iT. skrivnostne' moči zakonske odeje, dasi nista zanikala resničnosti prislovi«e, da je spolno zhližcnje nebeasat ubogih, kakca* jih imenujejo lačni in trudni ljudje, ki nimajo dobrega na svetu.
To pojmovanje ni živaJsko, ker v teh zbliža-njih ni navzoče samo telo, ampak tudi duša^. Tega sta se Jakec in Micka temno zavedala v svoji podzavesti. Njuno razmerje ni dobilo temnih oblik, ker je duša moža oboževala telo žene in je bilo njuno prvo telesno zbližanje in sta nedotaknjena stopila na pot skrivnosti zakona.
Vas je gledala z nezaupanjem na njun zakon. Mislili so, da morajo biti za srečo ustvarjeni vsi pogoji, ki jih po njih. mnenju tu ni bilo. PtvsluSaJi so besede, gledali so v njune sklede; Čakali ao> da bo imela Micka objokane oči.
Ko so bili za te račune osieparjeni, so vpra dali: «Micka, kako si zadovoljna z možem ?»
Mlada žena pa je slutila kvanto za zastoronf tega) vprašanja; zardela je in odgovorila: «Zakaj bi ne bila? Dober človek je...»
IV.
•EDINOST*
V Trstu, dne 7. julija 1927.
i
«Edinosti» \ m. mi potrjuje lepe vtise, ki jih jaz odnesel. Ako je v Drežnici kaj takega mogoče, zakaj bi ne bilo to povsod v naši lepi domačiji? Častitam kobariškemu Drejcu, ki se je osokolil na sprehod celo gori v Drežnico. To Je po priliki tako daleč, kakor če se na Dunaju napravi jam na daljši zlet, kamor se še ne splača voziti se s tramvajem ali železni-
co. Ali dober vzgled v Mrežnici naj ne ostane le pri navdušenju za DrežniČarje, marveč za primerno posnemanje doma. Zdi se mi, da iz Kobarida premolo čitam veselih dopisov. Iz Tolmina pa še manj. Ali so res že izumrli vsi tisti, ki so mi v prejšnjih čaisdJi toliko pisali, da bi bil moral podvojiti izhajanje listov, ako bi bil hotel vedno vsem ustreči?	A. Gabršček.
Razne zanimivosti
Spomenik osebi, ki ni živela
Conan Doyle je pravkar končal zadnji roman o Sherlock Holmesu. Sam pravi v predgovoru, da je končno veliki detektiv mrtev. — Holmesa je, kakor znano, ustvaril pisatelj Conan Dovle. Hohnes se je na mah priljubil in prikupil občinstvu, vse ga je prebiralo in vse je verjelo, da je Holmes živel. Znameniti angleški pisatelj Chesterton predlaga sedaj, naj bi se Holmesu postavil v Londonu spomenik. Najprej se je zdelo, da je to šala, toda pozneje so prišli na to, da misel ni tako slaba in koj so začeli nekateri listi širiti to idejo in ji pridobivati privržence. Kaj ve navaden človek o tem ali onem znamenitem diplomatu ali kemiku, ki stoji na podstavku, iz kamna izklesau, pred njim? Holmes je pa najbolj znana osebnost na Angleškem. Vsak ga pozna, vsak si jc iz romanov u-stvaril točno njegovo sliko. Čemu bi se torej ne postavil spomenik Holmesu? Zadeve se je oprijelo angleško časopisje in prav lahko doživimo, da se zgradi Holmesu spomenik. Z isto pravico bi tudi mi Slovenci morali postaviti spomenik Martinu Krpanu, ki ga tudi vsak otrok pozna.
Nenavadna razstava
Med mnogimi ameriškimi klubi je tudi tako zvani «mišji klub», čigar Člani so strastni ljubitelji miši, ne sicer navadnih, marveč redkih živali. Te dneve je ta klub priredil mišjo razstavo v Chicagu. Razstavljene so bile miši indijske, kitajske, afriške, bele, rjave, rdeče, velike in majhne. Bile so nekatere med njimi nenavadne velikosti, pa tudi take kakor hrošč velike. Posebno občudovali so gledalci in mišji poznavalci žival iz Sibirije, ki je tudi dobila prvo nagrado: z briljanti posut ovratnik. Neki gospod je ponujal za to miš 25.000 dolarjev, toda lastnik je ni hotel prodati, ker se ni hotel ločiti od svojega ljubljenčka.
Mestni očetje v zadregi
Po novem cestnem redu so bili v Stockholmu (glavno mesto Švedske) v zadnjem času kaznovani mnogi krmitelji avtomobilov. Globe, na katere so se bili obsodili, so znašale od 100 do 1000 kron. Toda krmitelji so se domenili med seboj in nobeden noče plačati kazni, rajši odsedi kazen v zaporih. Radi tega je prišla mestna uprava v veliko zadrego, ker so ji nastali radi prehranitve obsojenih krmi-teljev novi, nepredvidevani stroški. In sedaj študirajo, kako bi kaznovali krmitelje in imeli pri tem, če že ne dobičkov, vsaj nobenih stroškov.
Č%tna doktorica
Vseučilišče v Albany-iu (država New York) je pred kratkim podelilo Emiliji Howland v priznanje njenega socialnega nesebičnega delovanja o priliki njenega stotega rojstnega dne naslov častne doktorice. Hovvland, prva ženska, ki je bila deležna te časti, se je pripeljala k slavnosti iz rodnega kraja Slier\vooda, kjer vodi neko farmo in je ravnateljica neke banke. Že 1. 1857. je stala v prvih vrstah protisuženjskega gibanja. Poučevala je leta in leta na zamorskih šolah in je vodila v vojni 1. 1863. med severnimi in južnimi državami v \Yashingtonu veliko taborišče za oproščene sužnje. Neutrud-ljivo je nato nadaljevala svoje pedagoško delovanje in se tudi udej-stvovala v boju za ženske politične pravice. Ko se ji je izročila diploma, je izjavila stoletna starka: «V svojem življenju sem se mnogo borila za odpravo suženjstva, proti alkoholu in za ženske pravice, srčno rada bi še dočakala zarjo svetovnega miru!» Kakor se vidi iz te izjave, bi rada Howland živela še mnogo mnogo let, kajti zarja svč-tovr^ega miru ni še na vidiku v bližnji bodočnosti.
Zračna zveza z Ameriko
V julijski številki časopisa «Nord und Siid» razpravlja znani graditelj letal inženir dr. Rumpler o stalni zračni zvezi z Ameriko. Rumplerju so dosedanji poleti preko oceana izredni športni dogodki, niso pa dokazali, da bi mogla letala, kakršna jih doslej poznamo, skrbeti za redni osebni in tovorni promet na tej Črti. Pogoja za tako prometno letalo sta brezpogojna prooetna gotovost in go-spedarstvenost, ki se da doseči le na ta način, da se oblika dosedanjih letal v veliki meri poveča, kar pa zopet ni mogoče tehnično. Po dolgoletnih poskusih je Rumplerf zgradil letalo, primerno za prekooceanske vožnje. Letalo ima deset motorjev po 1000 konjskih sil. Motorji so pritrjeni na nosilih. Letalo, ki bi moralo biti kos zahtevam t iko dolge in tako nevarne vožnje bi tehtalo 115.000 kg in bi prevafalo težo 20.000 kg, z drugimi
besedami bi lahko imelo 35 mq% posadke, 135 potnikov in še 6000 kg prtljage. Največja hitrost bi znašala 300 km na uro. Pod takimi pogoji, meni Rumpler, bodo letala lahko redno in gotovo prevažala ljudi in blago iz Evrope v Ameriko in obratno. In da se to uresniči, zavisi edino le od denarja.
Stoletnica harmonike
Ni je države, kjer bi bila harmonika tako priljubljena, kakor je Belgija. Posebno v flamsklh pokrajinah je harmonika najbolj popularno godalo. V Belgiji je nad 50.000 igralcev na harmoniko, ki so organizirani v 2800 društvih. Organizacija teh godcev se je zbrala minuli teden v Bruslju, glavnem mestu Belgije, da praznuje stoletnico tega svojega priljubljenega godala. Iz vseh delov sveta so prišli zastopniki, iz Amerike in celo iz Avstralije. Belgijci trde, da je harmonika belgijsko godalo in da so jo oni izumili, kar pa ni popolnoma neoporečno dokazano. Ob tej priliki se je priredil tudi velik koncert za dobitke, pri katerem so nastopali amaterji, poklicni igralci in virtuozi. Poslušalci, ki so se koncerta udeležili, trde, da je bil lep. Starostni predsednik je igral na harmoniko, ki je bila prav sto let stara. Višek je tvoril obhod po mestu. Stotine in stotine igralcev je igralo po ulicah slavnostno koračnico, uglasbeno nalašč za to priliko. Nekateri so trdili, da je bilo to lepo, drugi so pa hiteli okna zapirat, čeprav je bilo vroče. Vidi se, da ima tudi harmonika svoje častilce in svoje sovražnike.
Ameriški prebitek
Zakladni urad Zedinjenih držav Severne Amerike priobčuje, kakor poroča brzojavka iz New Yorka, končno število državnega prebitka, ki je dosegel v letu, končujočem se s 30. junija. — Prebitek znaša 635,809.121 dolarjev. Nikdar prej se ni dosegel v ameriški finančni zgodovini tak prebitek. Večji del prebitka se porabi za znižanje državnega dolga.
Nočejo se poročiti
V Chicagu (Zed. države Sev. A-merike) je 155 mladih žensk, od katerih vsaka ima najmanj en milijon dolarjev premoženja. Od teh je samo 43 poročenih. Ostalih 112 clevic se nikakor ne misli poročiti, ker se boje, da se moški zanimajo boij za njihove dote kakor pa zanje in nočejo biti radi tega nesrečne. Velika večina med njimi si je že izbrala posebne posle na polju dobrodelnega, socialnega, kulturnega in političnega udejstvovanja.
Poljedelska zadruga v MarksfeMa
Spomini s pota.
Po vsej Rusiji nahajamo nemške poljedelske kolonije. Mestoma jih je toliko da so se ustanovile celo posamezne nemške sovjetske republike. Drugod pa so bolj na redko razstresene.
Naravno da so se Nemci naselili samo po onih krajih, kjer so mogli in morali uveljavljati dvoje svojih največjih sposobnosti; izredno vztrajnost in skromnost. .Nemške kolonije so se po težkih naporih ob početku sovjetske revolucije razvile v jake gospodarske edinice, ki je bila v.njih popolnoma uveljavljena individualna ekonomija in v katerih je vladalo blagostanje. Spričo tega je pa tudi tem pionirjem poljedelske kulture zadala ruska revolucija, ko so ruski mužiki vdrli v gradove in jih oropali, ter njeae posledice vekk udarec. Stradali so in to večinoma ne morda iz narodnostnih, temveč iz gospodarskih razlogov, predvsem radi tega, ker so posedovali več zemlje, nego jo je dovoljevala agrarna reforma. Toda tekom splošnega gospodarskega obnavljanja so si opomogli tudi nemški kolonisti in dandanes predstavljajo v ZSSR zopet silen gopodarski element.
Pa ne vsi. So ljudje, ki so že prej v povsem nemških naselbinah tvorili podrejen, hlapčevski razred, ki pa so se hoteli za časa revolucija gospodarsko osamosvojiti. Poleg teh so posamezne družine, ki jih je strašni glad o letu 1922. pregnal iz njihovih naselbin in so šle daleč za kruhom. Njihov povratek jim je bil tako otežkočen, da so si raje osnovale nove eksistence v drugih daljnih krajih. Te skupine so ustanovile nove kolonijalne zadruge pri katerih velja kot. delovni princip kolektivno obdelovanje zemlje, kot to zahteva sovjetska vlada. Med temi poljedelci pa živijo v večjem ali manjšem številu tudi meščani in celo politični izseljenci. Tako se je stvorila ne-
ka mešanica stanov popolnoma taka kot si je želela sovjetska vlada
Neka naselbina, ki se je svoje-časno pretvorila v .tako .kolonialno zadrugo, je v bližini postaje Apostolov v južni Rusiji in ji je ime Marksfeld. V tem selu živi okrog 20 rodbin, katerih pradedi so se doselili v Rusijo iz Nemčije. Med njimi so Bavarci, ki Bavarske nikoli niso videli, Prusi, ki se nazi-vajo tako le zategadelj, ker so se njihovi predniki pred kakim stoletjem izselili iz Prusije, in še mnogo drugih. Kolonialno zadrugo so ustanovili pred štirimi leti, ko ni bilo najti nobenega drugega posla. Pečali so se sicer tudi že prej s poljedelstvom, pa jih je lakota pregnala v mesta in odtod so se spet povrnili v sela, seveda v novih skupinah.
Spočetka je imelo njihovo delo zadružen značaj, imeli so skupno hišno gospodarstvo, skupno so kuhali, jeli, nakupovali, prodajali in delali. Pa so to končno na nasto^ janje žensk opustili tako da sedaj le še s skupnimi silami in sredstvi obdelujejo zemljo, ki jim je bila dodeljena. Cisti dobiček pa si porazdelijo sorazmerno med sabo. Kljub tej uredbi pa ne vlada med njimi absolutna enakopravnost. Zemlja se kolektivno porazdeli med člane posameznih družin, tako da dobi tudi vsak novorojenec svoj delež. Tako dobi rodbina, ki ima troje otrok, pet enakih_ deležev, medtem ko odpadeta na rodbino brez dece komaj dva deleža zemlje. Odrasli člani obeh družin pa delajo v enaki meri in dobijo enake deleže od čistega dobička, kar ne odgovarja večjim potrebam petčlanske rodbine napram dvočlanski. Sicer pa je ta neravnopravnost povsem teoretska, ker je kljub neznatnemu dobičku obstoj zasiguran.
Poljedelski zadrugi «Marksfeld» je prepustila sovjetska vlada del demoliranih zgradb nekega bivšega velepo6estva. Zadrugarji so zgradili ob teh stavbah v četvero-kotu še primitivne stanovanjske hiše in druga poslopja. Sredi tega četverokotnika je skupno dvorišče.
V ostalem pa napravi vsa zadruga na človeka boren vtis. Njihova hrana je slaba, obleka pokrpana in obnošena. Deca je umazana in divjajo v kraju razne kužne bolezni. Vsa kolonija šteje 87 ljudi, med njimi 20 nedoraslih, šolskih otrok. Pa nimajo šole, ampak, kot pravijo, pričakujejo nekega učitelja iz Krivega Roga. Vsi govorijo nemški, čitajo nemške knjige in časopise. Polagoma se dvigajo iz gospodarske in duševne bede. Njihovo življenje je skromno, kljub štirim hektarjem dobre zemlje, ki jih odpade na vsako glavo. Razpolagajo z osmimi konji in .narom volov. Naročili so sicer tudi traktor za 290 rubljev, pa ga niso Se dobili. Na njihovo srečo pa so za štiri leta osvobojeni davkov. Po preteku te dobe jim bo sicer huda predla, toda njihova žilava delavnost jim bo kljub davkom odprla prosto pot do blagostanja in bogastva. Gojijo živinorejo in ovčje-rejo.
Mnoge muči domotoije m bi sila radi ogledali Nemčijo. Dasi je med njimi tudi nekaj komunistov, bi vendar radi prešli k individuelne-mu gospodarstvu. Pa se bojijo, da bi jim vlada odvzela zemljo in bi dodelila nove naseljence. Zadruga se ne bo razpustila, predno ne bi nekaj dosegla in si pridobila toliko premičnega ali nepremičnega posestva, da bi na vsakega člana odpadla dovolj velika mera. Na pripombo, da nijhovo stremljenje po individualnem gospodarstvu ni v skladu s komunističnimi idejami, so nam odgovorili z mahlja-njem rok. In ti namigljaji so več povedali, kot vsaka beseda.
Malte in Sirite
„ED1HBCT"
BORZNA POROČILA
Trst, dne 6. julija MS7
Amsterdam 722.50-732.50, Belgija-260.50-255.50, Francija 71.07 K-71.57M, London 88.48%-88.78«. New Yerk 18.17H-18.27K, Španija 3*6.50^ 316-50, Švica 350-364, Atene 24.75-25.25, Berlin 426.75-436.75, Buka-rešt 10.75-11.25, Praga 53.70-54^0, Madžarska 311.75-321.75, Dunaj 251-261, Zagreb 31.85-32-35.
Uradna cena zlata 348.30; vojno-odčkodninske obveznice 61.70.
DAROVI
G. Bernard Vouk, daruje ob priliki odhoda L 20 za Šol. društvo.
Scheimer, učenec VI. razreda slov. zas. šole pri Sv. Jakobu daruje L 10 Šol. društvu.
Srčna hvala!
Spemlnlalte se Šolskega druživa
BIRME.
Botri! Predno kupite kak dar, obiščite urarno F. Stermin v Trstu. Via Mazzfni št. 43, kjer dobite najnižje cene v Trstu.
LASTNIK.
NA OBROKE.
Izgotovljene obleke in pomeri, dežni plašči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. (789>
VM Rim it. 3, tretje nadstropje
VELIKI POPUSTI
ŠIVALNI STROJ
spe:ijelen na pedal, s predalom in pokrovom L 500. Največje jamstvo. Brezplačen pouk v vezenju. 698
CervelHni
Via G. mm 4. Trst
pri kino (Excelsior)
Oglasi v Edinosti imalo
uspeh
Tržliftn posojilnica in hranilnica
reglstr. zadruga z omej. poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1, n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
■rpo 4%
večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru. —
Ha razpfiteffl celice (sate)
Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Ste v. telef. 25-67.
naisM sin. dni zavod
TRGOVSKO OBRTNA ZADfiiiGA 0 TSSTO
registre van a zadruga z neomejenim jamstvom
Wa MHano 20, pritHčje (vogal XXX ottobre) - Tel. 16-04
t
-□ o a □-
Obrestuje hranilne vloge po Š%
Vade vloge, vezana na odpoved, po dogo vera.
Davek na obresti plačuje zavod sam.	v
Izvršuje nakazila pod ugodnimi pogoji za Jugoslavijo In ostala inozemske trsi«.
Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte.
Uradne ure od 9-121/, do p. In od 2l/s-4 pop.
■■■■■■■■■■■■Hm
Tiskarna Edinost v Trstu
T
...........................................
i Izvršuje vsa tiskarska dela v najmodernejem stilu kakor J I ludi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernsjiml stroji, :
črkami, l.ynotype, slereotypijo ter rotacijskim strojem, j
s Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. :
Z___________-_______ ____________________________777T~-....._ .:- |
---—----------------......... — *--------.......--------------------1*
Ui. S. Francesco d'Assisi
MOC PRETEKLOSTI
Roman v treh delih
Spisala V. ). Krifanovska. U ruščine prevedel IVAN VOUK.
v^ena L> d—, po pusn pnpurucvnu / tu. v in
L S*M prati v naprej poslanemu zneska.-Rok dala iz založila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Edinost v Trstu, Via S. Francesco 30/1., - Knj
Cena L 6'—, po poŠti priporočeno L 7*40. V inozemstvo poslanemu znesku. - Roman je iz«
Tiskarna
_______tnji^arna J.
Štaka, Via Mileno 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Cardacci 7. - Katoliška knjigarna. Gorica, Carducci 4. Kraigher josip, Postojna.
Vezane r originalne platnice (cena L10) se doW v knjigarni STOKA.
ŠIRITE
1	„Naš glas"
S	Mesečno družinsko revijo !
S	Naročnina za celo leto 16 L S Naslov:
S	Trleste, Casella postale 34S
Odhodi vlakov
TRST — TRŽIČ
5.15 (b), 5.50 (o), 6.30 (b), 6.45 (b), 7.40 (ob), 8.35 (ob), 10.50 (b), 12.30 (ob), 15.05 (b), 15.15 (b), 15.25 (ob). 17.— (b), 17.15 (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 19.05 (o), 20.10 (bj, 23.30 (ob).
TRŽIČ — TRST
4.37 (ob), 6.53 (o), 8.12 (b), 9.13 (b), 9.25 (b*), 10.10 (ob), 10.45 (b), 11.08 (ob), 11.56 (b), 13.56 (b), 13.37 (b). 14.10 (ob*), 16.28 fob), 16.53 (ob), 17.36 (b), 17.50 (o), 19.40 (b), 22.12 (ob), 22.52 (ob), 23.46 (b). *) do Nabrežine.
TRST — BENETKE
5.15 (b), 6.30 (b), 8.25 (b), 8.35 ("b), 10.50 (b), 15.05 (b), 15.25 fob|, 17.— (b). 18.10 (b), 18.20 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob).
BENETKE — TRST
0.40 (ob), 5.10 (ob), 6.18 (b), 8.10 (b), 9 07 (b), 9.20 (ob), 10.57 (bj, 12.08 (ob), 14.48 (b), 16.42 (b), 18.35 (ob), 20.55 (b).
TRST — GORICA — VIDEM
a)	i z Trsta: 5.15 (ob), 5.50 (o). 6.45 [b). 7.40 (ob), 12.30 (ob), 15.15 (b), 17.15 (b), 19.05 (o).
b)	i z Gorice; 7.16 (ob), 5.5 1 (o), 8.10 (b), 9.34 (ob), 14.25 (ob), 16.43 (b), 18.58 (b), 20.59 (o).
VIDEM — GORICA — TRST
a)	i z Vidma: 5.05 (o), 6.45 (b), 9.20 (ob), 12.15 (b), 14.55 (ob), 17.35 (o), 18.15 (b), 20.21 (ob).
b)	iz Gorice: 6.— (o), 7.27 (b), 10.20 (ob), 13.C9 (b), 15.58 (ob), 19.05 (o), 19.— (b), 21.23 (ob).
TRST — GORICA — PODBRDO
a)	iz Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o), 11.50 {ob), 17.55 (b), 18.35 (o).
b)	iz Gorice: 8 (b), 8.56 (o), 13.59 (ob), 17 (o). 19.46 (b).
PODBRDO — GORICA — TRST
a)	iz Podbrda: 5.45 (o), 8.22 (b), 11.35 (ob), 16.55 (o), 19.27 (b).
b)	iz Gorice: 5.— (o). 9.51 (b), 13.19 (ob). 18.48 (o). 21.52 (b).
TRST — POSTOJNA
1— (b), 5— (o), 7.30 (b), 9.05 (o), do Nabrežine, od tu zveza do Št. Petra na Krasu in Reke ob 10.08 (b), 12.— (ob), 14.45 (b). 15.50 (ob), 18.35 (ob), do Št. Peira na Krasu in Reke, 19.30 (b*), 20.20 (b**), 20.45 (b).
*) Od 1. aprila do 30. septembra 1927 samo za potnike I. in II. razreda. **) Spalni vozovi.
P0ST3JNA — TRST
2	(b), 4.55 (o). 6.24 (b«»). 7.35 (b), 8.20 (b), 9.30 (ob). 11.20 (b), 14^0 (b). 16.25 (o), 17.37 (b, samo od Št. Petra) 18.15 (ob), 19.40 (b). 20.25 (o) samo do Št. Petra, od tu zveza z vlakom iz Reke ob 21.15 (ob),
**) Spalni vozovi.
REKA — ŠT. PETER
5.20 (o), 9.30 (b, 11.55 (iu), 15.30 (b), 19.05 (ob).
ŠT. PETER _ REKA
5.25 (m), 8.25 (ob), vozi samo od 1. aprila do 30. septembra 1927, 9.38 (o), 11.47 (b), 16.53 (ob), 21.40 (ob).
TRST — BUJE — POREČ
5.— (ob), 9.45 (m), samo do Buj, 13.55 (m), 18J25 (m), sauo do Buj).
POREČ — BUJE — TRST
5.— M. 14.10 (m), 16-25 (m), samo do Bujj.
GORICA — AJDOVŠČINA
7.55 (m). 13.30 (ob), 19.35 (m).
AJDOVŠČINA — GORICA » 4.10 (m). 11.15 M, 17.05 (ob) k, ČEDAD — KOBARID * • y
7.55 (m), 13.13 (m). 18.42 (m). KOBARID — ČEDAD
5.50 (m). 11^- (m), 16.45 (m). j TRST—HERPEL JE-PULA
5.25 (o), 8.40 (b*), 12.25 (m, do Hcr-pelj, tu ob 13.58 zveza z brzovlakom), 13 (b), 15.40 (b*), 19,15 (ob).
PULA — HERPELJE — TRST
4 50 (o). 8 (o, samo do Cerovclj), 9.25 (b*j. 11.58 (b), 15.25 (b), 16.14 (o).
*) Vozijo samo od 1. juli|a do 30.	septembra.
W. J. KRIŽANOVSKA:
ROMAN
se prodaja
v TRSTU : v Tiskarni „Edinost", Via S. Francesco 20 (tudi trdo vezan) in v Knigarni-papirnici Stoka, Via Milano 37. V GORICI: v Narodni knjigarni, Via Carducci 7, v Knjigarni kat. tisk. društva, Via Carducci 2. V IDRIJI: pri Franu Ciniburk. V SOLKANU: pri Mariji Gomišček. V POSTOJNI: pri Antonu Milavcu.
Cena S'— lir
Po pošti L. 7*50 Prodajalci dobijo običajni popust.
f
pjn
m