Gospodarske stvari Kako kleti vetriti. Od kleti zahtevamo ob razaih časih razao topliao. Poleti aaj bi bile kleti prav hladae, po zimi pa prav tople. Ia če kdo svojo klet livali, pravi poleti: ,,bladno klet imam", ia po zimi: ,,toplo klet imam". Ker Ijubimo po zimi v kleteb toploto, zadelajemo le preradi vse line ia zapiramo skrbao vsa okaa ia dvevi, katere v klet vodijo, da bi ja noboaa sapica tje an prišla; da, celo zimo ae včaai ne odmašijo line. da bi ae kleti ne prevetrilo. V kleteh se abranjajo jestviae za Ijadi ia živali: krompir, repa, korenjo, jabelka itd., kakor tndi pijača. Zakaj pa ae deva vse to v klet? Da bi se prav dolgo obranilo, ali da bi ae aovražaiki, ki atrežejo po teb tvarinab od vračali. Ti aovražuiki pa so: mraz, toplota, glivice. plesnoba, gajiloba. Izmed teli 5 aovražnikov je prvi, t. j. mraz aam za sebe. dragi atirje pa 30 ai v roda ter ae prikažejo aavaduo akapaj. Ali če preiščemo, kaj li več akodaje*v našib kleteb, mraz ali ostali sovražniki, najdemo kmalu, da je škoda po mrazu uzročena le mala proti oni, ki jo stori gorkota s svojimi tovariaicami. Redkokedaj se sliši: ,,Nocoj je mraz škodoval v moji kleti." Zgoditi 8e mora to le tedaj, ako je zima zares izvanrednb huda in je klet slabo okovarjena. Kolikrat pa se sliaijo tožbe: ,,V moji kleti se vino nič prav ne drži"1, ,,krompir gnjije naglo, ali 8e cimi kmalu", ,.sodje plesnijo, ali druga posoda", itd. Vsemu temu veiidel ni kriva lega ali stavba kleti, ampak le prevelika toplota, ki se pušča v nJeJ* Prevelika toplota v kleti stori, da se pi- jaea ne umiri. nego da se vrenje, ki se je v jeaeni začelo nadaljuje, da se vino okisa. Prevelika toplota v kleti stori, da plesnjivčeve glivice prav lehko rastejo. Uzrok plesnine so bele nitkaste raatlinice, glivice zvane, katere se povaod delajo na vlažnih jestvinah. Topleje ko je, tem vee se jib prikaže, in nagleje rastejo; kajti k svoji rasti potrebujejo, kakor vse druge raatline, tudi toplote. Prepričaš se lehko tega, če vzemeš v kleti bolen krompir v roke. Na površju krompirja vidiš male bele picice. To so pleanjivčeve glivice. Oktober in november leta 1873 sta bila precej toplejša, kakor 1. 1874. Kaj je bil nasledek ? Krompir je v jeseni leta 1873 bolj gnjil v kleteh, kakor 1. 1874. Ako si prizadevamo, kleti prav tople ohraniti, plesnjivcu najbolj vatrezamo, jestvinam pa najbolj škodujemo. 1q vendar se nekaterim ljudem tako zlo mudi, da v jeseni pri hladnejem vremenn vae luknjice pri kleti skrbno zamažijo, da gorki zrak ne more vun, in hladni, dobrodejni ne more noter. Zdaj nastane zadubel, slab, vlažen zrak, ki gnjilobo in plesnobo pospešuje. Ako so kleti po zimi pretople, se v njili lehko zaležejo tudi marsikateri mrčesi. Na Virtemberško n. pr. so se v pretečenih letih pritepli neki obadje, ki so se že na široko okoli razširili. Ta živad napada človeka po noči, ter mu kri izsesava. Po zimi se poskrije pa v kleti, ter ae trumoma vleze v špranje. Gorkeje ko je v kleti, bolje dene to mrčesu in leže 8e ohrani. Zato je dobro, ako se glede vetrenja kleti ravnaš po teh-le pravilib: Line na kleti v jeseni imej odprte, in ne zapiraj jih poprej, dokler ne bo velikega mraza, tolikega, da bi živo srebro v gorkomeru zunaj za več stopinj pod nielo padlo. Ako je klet globoko y tleh, moraš še hujšega mraza čakati, da bi line zateknil. Ako brije od ene atrani proti kleti oster veter, n. pr. krivec, zadelaj line od te strani, pusti jih pa odprte od nasprotne atrani. Ako pridejo v teku zime topli dnevi, odmaši luknjice, da se zamore vlažni, zaduhli zrak s svežim, čistim in hladnim zameniti. Če se poleti po pravici sme reči: ,,Hladneja ko je klet, boljša je", velja ta prigovor tudi za zimo. Kajti jestvine trpijo v kleti po mrazu le takrat škodo, kedar je tako mrzlo. da tam toplina pod nielo zleze. ,,Landw. Mitth " Sejmovi. Dne 28. avguata v Celju, pri sv. Trojici v Slov. gor., v Šentilju na Turjaku, v Kostrivnici, pri sv. Lovrencu v alov. gor., na Planini in v Svičini. Dne 30. avgusta, na Hajdinju, na Ptuju, pri sv. Lovrencu^v Stranicah, pri sv. Filipu, v Poličanah, v Žalcu, v Zibiki, na Tinakem. Dne 1. sept. v Arnočab, v Lučanah. na Ptuju in v Mozirju. Dne 2. sept. v Radgoni in Trnovcu. Dne 3. septembra v Račah.