—                                     I      —                    ¦     1----                       -----                J
otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.       *
(Priloga Vrteu.) Štev. 3.             Ljubljana, dne 1. marcija 1895.          III. tečaj.
Odcvetela rožica.
fo ste prebrali, mali čitateljdki. napis »Odcvetela rožiea«, mislili ste morda, da boste zvedeli kaj o pisani rožici. Uatero je umorila mrzla burja. No, nikar ¦ se ne ustrašite, &e sta se zmotili. Povedal vam bom nekaj o lepši rožici, kakor so one. ki cveto spomladi in po leti. Glejle, ta lepa roiica je hil Vratarjev Janezek ¦ ali, kakor so ga klicali v šoli, Janez Urbančič. Bil je naj- 1 pridnejši uienfek v prvem razredu. Tega marfjivega in pobožnega Janezka je vzel Bog pred nekaj dnevi v nebesa. Unirl nam je, čeravno je bil bolan sarno tri dni. Ker je bil tako blag udeneo, vem, da so angeljčki v nebesih komaj žakali, da je prišel k njim, in se veseli sedaj v njih družbi.
Koliko pa, mislite. da je bil star ta naš Janezek, ki je umrl tako nepričakovano ? Bil je prav mlad, imel Sele sedem Iet. Ilodil jo prvo leto v Solo. Pred petimi meseci je sedel prvič v šolski klopi. čeravno pa je bil še tako mlad, vendar je bil vzgled vsem učenoem. Le poslušajte, kako lepo se je vedel doma, na poti, všoli in v cerkvi.
8
34
Kakor hilro je <5ut.il, da so vstali zjutraj njegova dobra mama, že ni mogel ve<5 ležatt v gorki posteljci. Urno je vstal, lepo se prekrižal, oblekol in umil. Morda mislite, da je sedaj že vprašal mamo, Če bo kmalo kuhan zajutrek? 0, ne. Sedaj je lepo pokleknil, prav pobožno opravil jutranjo molitev ter še posebej moli! v čast svojemu angeljčku varihu, potem je šel Se-le k svoji mami.
Nikoli ni Šel prezgodaj v žolo, pa tudi ne prekasno. Dobro je imel preračunjeno pot do šole. S slabimi to-variši se ni pečal; najrajši je hodil aam. če se j« pa kdaj pridružil komu, izbral si je kakega pametnega in fiednoslnega sošolarčka. Prišedši v šolo, šel je tiho na svoj prostor in mirno čakal, dokler niso prišli gospo-difiina učiteljica v šolo. Ko so pa gospodičina odprli vrata, vstal je hitro ter spoštljivo pozdravil: »Hvaljen bodi Jezus KrisLus«. Pred šolo in po šoii je molil tako pobožno, kakor v cerkvi. Roki je imel lepo sklenjeni, gledal pa je na podobo Križanega na Bteni.
Po molitvi je tiho in mirno sedel na svojem pro-storu, katerega ni nikoli zapustil brez dovoljcnja. Zvesto je pazil na vse, kar ao pripovedovali gospod katehet, ali pa ufiiteljica. Kadar je bil poklican, vstal je iepo tn mirno odgovarjal. Ce ni bil vprašan, imel je svoji mali ročici vedno na klopi. Kako se je pa tudi pridno u<5iU Drugi u^enčki so komaj poznali štiri črke, naš Janezek je poznal že vse. če so katehet ali učiteljica vprašali: »Kdo ve?« Janezek je bil gotovo prvi, ki je lepo in mirno vzdignil roko ter pokazal s tt?m, da on ve. Li-čanov Francek še ni \edel. koliko je jedna bmška in šejedna, Vratarjev Janeiek je pa znal šteti že do sto. Najraj&e pa je poslusal lcpe zgodbice. kakoršne so pra-vili gospod kapelan o malem J«zužčku. Svoji sestrici doma je rekel, da bi bil najrajši pri malem JezuŠčku v jaslicali, da bi ga malo pogrel. Tako se je vedel naŠ Janezek doma, na poti in v Šoli.
Vem, da bi pa tudi racli slišali, je-li Vratarjev Ja-nezek rad hodil v cerkev. No, kar naravnost vam povem, da je bil vsako nedeljo in praznik, tudi ko je bila huda burja, pri sv. maši in pri večernicah. V cerkvi je klečal najrajši pred "velikim oUarjem  in  tako lepo molil,  da
35
so se mu vsi čuilili. In kako pazljivo je poslušal pri-digo, 6g tudi je bil tako majhen. Ko je prišel iz cerkve domov, poiskal je hitro svojo matno ter jim pravil vesel, kar si je bil zapomnil pridige.
Tak je bil Janciek. Pohožno je molil, rad se je učil in Iepo se vcdel, zato ga je pa ljubi Bog tako hitro vzel v sveta nebesa. Otroci! posnemajte Vratarjevega Janezka in Ijubil vas bode Bog, radi vas bodo imeli vaši skrbni stariši in učitelji.                        Fr. —ek.