COLOVEVE inFOSlilACiJ GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA COLOR MEDVODE Letnik VIII. September 1979 Št. 9 (88) V okviru akcije NNNP v Medvodah poplava V okvir akcij »Nič nas ne sme presenetiti«, ki bo potekala v vsej Sloveniji, je zajeta tudi naša delovna organizacija. Akcija bo v soboto, 29. in~v nedeljo, 30. septembra. Prvega dne bodo v akcijo Vključene vse enote civilne in narodne zaščite. V Krajevni skupnosti Medvode je predvidena akcija in ukrepanje v primeru zrušitve jezu HE Medvode, pri čemer bo po predvidevanjih velika poplava in precejšnja materialna škoda, vključno s človeškimi žrtvami. Naša delovna organizacija ima na ogroženem področju kuhinjo družbene prehrane in samski dom, ki bi ise ob vodnem valu verjetno porušila, obrat delovne organizacije v Medvodah pa bi bil poplavljen. Predvideva se, da bi vodni val trajal približno eno uro, nato pa bi stekla reševalna akcija. Usmerjena bi bila predvsem na področje stare gasilske šole in obrata Medvode. Enote civilne zaščite '(tehnično reševalna, enota reda in varnosti, enota prve medicinske pomoči, gasilska enota) bi vsaka na svojem področju in v Okviru zadolžitev začele delovati tako, da bi se čimprej normaliziralo obstoječe stanje in prešlo na normalno delo. Naslednjega dne (v nedeljo) pa bodo sledile razne športne prireditve na igriščih v Medvodah. Vse delavce temeljnih organizacij, DSSS v delovni organizaciji vabimo k čim resnejšemu in imnožičnejše-mu sodelovanju v obeh dneh. štab civilne zaščite Ugotovitve o poslovanju DO »Color« za obdobje od 1. 1. do 30. 8. 1979 Dražje surovine — cene zamrznjene Pozitivni rezultati prvega polletja, mišljeno je predvsem količinsko preseganje proizvodnje in prodaje, ter odnos uvoza z izvozom, odstot-kovno zaostajajo v drugem polletju. Nobenega dvoma ni, da nas je odločba o popolni zamrznitvi cen, sprejeta od zveznega _ izvršnega sveta, močno prizadela, in to tembolj, ker smo upravičeno pričakovali, da nam bo zrvezni zavod za cene potrdil že pred tem podpisani samoupravni sporazum med proizvajalci in potrošniki premaznih sredstev, 's katerim bi se nam dovolilo zvišanje dosedanjih cen na dogovorjeni nivo. Znano in dokazano je, da je letošnja zelo pereča naftna kriza, ki vlada v -svetu, med drugimi še -prav -posebno prizadela tovarne sinteskih smol in premaznih sredstev, in tako razumljivo tudi našo delovno organizacijo. To se je zgodilo predvsem zaradi pomanjkanja posameznih, lahko trdimo za nas osnovnih surovin, in s tem zaradi nenormalno povišanih prodajnih cen le-teh, predvsem tistih, iki so izdelane na bazi nafte in njenih derivatov. Ne samo, da se je letos ponovilo kritično 1973./74. leto, ko so se cene surovinam, izdelanim na ibazi nafte, skoraj prek noči dvignile za 100 in nekatere tudi za prek 200 °/o — v letošnjem letu je bil ta skok še -silovitejši in še bolj pereč. To zvišanje cen surovinam pri naši delovni organizaciji znese za osem mesecev 8,7 milijarde starih dinarjev, kar pomeni, da smo v povprečju plačevali za 27 % dražje surovine. V TOZD Smole pa je bil dvig cen surovinam še občutneje višji, saj so se cene surovinam, ki jih uporablja za proizvodnjo smol, dvignile v povprečju za 32 %. Ob ugotovitvi, da so bili v mesecu avgustu letos s strani -samoupravne interesne skupnosti za zunanjo trgovino sprejeti znani ukrepi o zajezitvi uvoza rtipromateriala, in če nam je bila v -začetku leta odobrena prenizka devizna 'kvota v višini od prek 5 milijard deviznih dinarjev, se upravičeno postavlja vprašanje, kaj bosta gornja dva ukrepa pomenila za našo DO -pri poslovanju do konca tekočega leta. Kot že uvodoma navedeno, rezul-ta manjka okrog 4 milijarde devizno slabi, so pa odstot-ko-vno slabši kot rezultati prvega polletja, prav tako pa -tudi -mesec september ne kaže izboljšanja, še posebno ob dejstvu, da v mesecu avgustu ni bilo mogoče zaključevati uvoznih surovin, kar brez dvoma vpliva na nižjo proizvodnjo tekočega meseca. TOZD COLOR 2 Premazi v avgustu, kot prvem mesecu letos, ni uspel izvršiti planskih nalog, saj je bila proizvodnja in prodaja nižja za približno 50 ton od planirane in celo za 85 ton nižja od proizvodnje in prodaje avgusta 1978. Na take rezultate sta brez dvoma vplivala u-vodoma navedena ukrepa zamrznitve cen in pa predvsem pomanjkanje deviznih sredstev za normalen -uvoz surovin, potrebnih za tekočo proizvodnjo. Naj navedemo nelkaj rezultatov poslovanja v 8 mesecih letos. Skupno je biilo v 8 mesecih letos izdelanih in prodanih približno 19.500 ton prodajnih artiklov, kar je za okrog 500 ton več kot to predvidevajo planske zadolžitve in okrog 1.800 ton več kot v enakem obdobju lanskega -leta. Brez žage za kovine bi v mehanični delavnici težko pripravljali material za nadaljnjo obdelavo ... Za prodane izdelke smo iztržili približno 57 milijard -starih din, kar je za okrog 14 milijard starih din ali za okrog 31 % več kot v istem obdobju leta 1978. Skupno smo od navedenega zneska izvozili za približno 8,9 milijard starih din, kar je prav tako za 31 % več kot v istem-obdobju lanskega leta. Cepra-v smo od prikazanega skupnega zneska 8,9 milijard dinarjev izvozili na konvertibilno področje samo za malo več kot 1,1 milijarde dinarjev, pa je ta izvoz višji za okrog 530 % od izvoza istega obdobja lanskega leta. To je izredno pomembno prav v letošnjem letu, ko ugotavljamo, da uvoz v Sloveniji in Jugoslaviji narašča hitreje od izvoza in pa ob dejstvu, da nam devizna kvota ni bila odobrena v planirani višini in zaradi nenormalnega zviševanja cen surovinam, kar je zahtevalo dodatna devizna sredstva, katera smo bili prisiljeni iskati na drug način. Prikazana situacija uvoza je za nas _ še posebno kritična ob ugotovitvi, da nam do konca tekočega leta manjka okrog 4 milijarde deviznih dinarjev. Ta manjkajoča devizna sredstva naj bi dobili s samoupravnim sporazumevanjem od naših kupcev kooperantov, katerim pa zaradi znanih ukrepov le-teh največkrat prav -tako primanjkuje oziroma zahtevajo za koriščenje njihove devizne k-vote tudi po 30—50 % več od realne vrednosti deviznega dinarja. Iz navedenega ni in ne more biti razvidna celotna problematika, ki jo je doslej morala reševati naša DO, prikazane številke pa govore, da smo doslej pri njenem reševanju več ali manj uspevali. Samo po sebi pa se postavlja vprašanje, kaj storiti od danes naprej, da rezultati konec leta ne bi ibi-li slabši. Lahko trdimo, da vsi -skupaj mnogo vplivamo, da dosežemo boljše rezultate kot so prikazani za 8 mesecev, ne glede na dokaj kritično stanje zaradi restrikcije uvoza in zamrznitve prodajnih cen. S skupnim, vsaj malo boljšim delom vseh nas, bi bili -rezultati občutno boljši, -saj bi bilo normalno, da na celoten dohodek ustvarimo vsaj 10 % sredstev za reprodukcijo. Žal pa je tudi v naši DO uvoz naraščal mnogo hitreje od izvoza. V poročanem obdobju smo uvozili 11.272 iton surovin ali za približno 40 % več kot v istem obdobju lanskega leta, po vrednosti pa ta uvoz pomeni prek 25 milijard starih din ali povečanje za celih 59 %. Ob ugotovitvi, da so ise zaloge repromate-riala za poročano obdobje znižale, se postavlja vprašanje, zakaj toliko višji uvoz, če tega primerjamo z lanskim letom. Kot že navedeno so na višji uvoz vplivale višje cene surovin, -saj -so nekatere '(toluol, xylol, stiren) narasle -celo za 300%. Na višji prevoz pa je vplivalo predvsem naslednje: v lanskem .letu smo toluol in xylo-l -v glavnem kupovali za dinarska sredstva (letna, potrošnja približno 5.000 ton). Prav tako smo anhidrid ftalno kislino nabavljali izključno na domačem trgu. V letošnjem letu pa smo primorani toluol in xylol uvažati skoraj v celoti za konvertibilno valuto, prav tako pa smo bili del anhidrid ftalne kisline primorani uvoziti, odnosno smo med drugim morali uvoziti tudi del surovine, ki jo domači proizvajalec anhidrid ftalne kisline uporablja za proizvodnjo. Tu -so navedeni glavni razlogi, da je uvoz naraščal mnogo hitreje od izvoza, kar je imelo občuten odraz na hitrejšem koriščenju že talko prenizko dodeljene devizne kvote. RTK sektor — TOZD premazi Precejšnjemu številu delavcev v proizvodnji in tudi y drugih službah je delo razvojno tehnološko kontrolnega sektorja neznano, kar je sem in it j a čutiti v dobro- in zlonamernih opazkah. Krivi smo tudi sami irazvojniki, ker o svojem delu le redko obveščamo širši krog, V pričujočem sestavku bi rad predstavil sektor na kar se da eno- Razvojni oddelek V njegovem okviru poteka delo v petih razvojnih skupinah: RG 1 — je skupina, ki obdeluje premazna sredstva za les, natančneje povedano za pohištveno industrijo (ploskovno pohištvo in lesno galanterijo). Večji potrošniki naših barv so na primer Brest iz Cerknice, Stol iz Kamnika, Novoles iz Novega mesta itd. V skupini se ukvarjajo s s premazi na osnovi nitroceluloze, alkidno sečninskimi (kislino trdeči) in nekaj manj s poliuretanskimi vezivi. RG 2 — je določeno področje zračno sušečih premaznih sredstev. Pri svojem delu, če ostanemo ile pri vezivih, uporablja vrsto veziv od oljnih prek alikidnih do vinilnih disperzij (Syn!kolit). Sem ter tja se pokriva z antikorozijsko skupino, razlikuje pa se od nje po uporabnosti premazov. Razumljivo je, da večino izdelkov, ki so nastali v tej skupini, nudimo v široki potrošnji. Vse več jih uporablja industrija, zlasti proizvajalci stavbnega pohištva. Seveda pa niso zanemarljive količine, ki gredo v kovinsko industrijo (npr. TAM, IMT). Za disperzijske barve velja tako kot za nitro in kislino-trdeče, da v Colorju ravnamo z njimi preveč mačehovsko, kajti surovine so skoraj izključno domače. RG 3 — se ukvarja s pečnosuše-čimi barvami, kjer pridejo v poštev različne vrste veziv: alkidne, akrilne, m el am inske, fenolne in tudi epo-ksidne smole. Proizvodi se predvsem uporabljajo v kovinski industriji. RG 4 — imenujemo tudi antikorozijsko skupino. Njeno področje obravnava ladijske barve in premaze za zaščito konstrukcij. Potreben je širok spekter materialov, da pokrije vse zahteve, od katranskih, epoksid-nih, vinilnih, poliuretanskih in drugih. RG 5 — smo določili za uvajanje analitskih metod za vse vrste surovin, predvsem pa pigmente in topi- staven način. Da bo vtis popolnejši, si bom skušal pomagati s podatki iz poročila za 1. polletje letošnjega leta. Kot je iz imena sektorja razvidno, je razdeljen na razvojni, tehnološki in oddelek tehnične kontrole. Kadrovska struktura je naslednja: la, ki so »last« vseh. V kratkem pričakujemo plinski kromatograf. in IR spektrograf, da bodo naša spoznanja o surovinah in izdelkih še bolj poglobljena. Taka je bežna osebna izkaznica razvojnega oddelka. Sicer pa dela razvoj na podlagi planskih zadolžitev. Tako smo si letos med drugim zadali naloge, da uredimo tehnično prevzemne pogoje za surovine, da standardiziramo kontrolne metode, pripravimo bdi j izčrpne kontrolne liste za gotove izdelke in polizdelke. Ugotavljamo možnost uvedbe ekološko zanimivih proizvodov, kot so premazi z visoko vsebnostjo suhe snovi, vodotopne barve, praškasti premazi ter nekromatni antikorozij-ski pigmenti. Ker tudi s tehnične strani ponudba za široko potrošnjo še ni dobro obdelana, smo pričeli kcmplletirati zaščitne sisteme za les, kovino in beton, pripravljamo tudi jahtni program. Iz leta v leto je zahtevnejša naša industrija, zato smo planirali pospešeno razvojno delo za avtomobilsko in kovinsko predelovalno industrijo. Pripravili smo premaz po novih železniških predpisih. Za zaščito lesa bo treba pripraviti impregnacijo za vakuumski postopek nanašanja. Zastavljene naloge, naštete so le najpomembnejše, predstavljajo del razvojnih opravil. Večino časa porabimo za vsakodnevne zadolžitve. V 1. polletju 1979 je dokumentiranih 435 nalogov, lani v tem obdobju 444. To predstavlja nekaj več kot enega na dan. Največ je bilo naročil iz komerciale (171), poleg teh še 105 od-premnih nalogov. Pravi vtis bomo dobili s pomočjo vsebinske razporeditve realiziranih nalogov: 34,5 % nalogov je dobil razvoj za izdelavo receptur novih nians proizvodov znanih kvalitet, kar 23,2 % jih je bilo za izdelavo vzorcev. Na testiranje novih surovin odpade 8 % — kar je včasih odvečno delo, zlasti ker v tem obdobju nismo uvedli nobene domače ali klirinške surovine. Delež odmerjenega časa za »pravo« razvojno delo je precej skromen: izdelava novih proizvodov predstavlja 4,6 °/o vseh nalogov, po kupčevih zahtevah smo pripravljali ali popravljali recepture v iznosu 3,9 %, na pocenitev je odpadlo 0,9 %. Preostalih 23 % pomeni vsa evidentirana in neevidentirana dela kot na primer izdelavo navodil in tehničnih informacij, pomoč pri reševanju ne-kurantnih materialov, pomoč pri proizvodnih zastojih in podobno. Omembe vredni so obiski na terenu. Razvojniki obiskujejo stranke zaradi uvajanja novih premaznih sredstev, zaradi svetovanja pri izbiri aplikativne tehnologije, zaradi reklamacij. Največkrat so obiski priložnostni. Preventivnih planiranih potovanj je malo. V okviru prodajnega oddelka deluje terenska služba s 6 terenskimi tehniki, ki so po svoji funkciji pretežno vezani na razvoj. Ugotavljamo, da te vezi marsikdaj zaškripljejo in pride do nepotrebnih napetosti. V vsakem primeru bi morali terencem in terenski službi posvetiti več pozornosti. Statistika nas sili v razmišljanje. Iz nje se namreč vidi, da v glavnem delamo od danes do jutri, časa za sistematično delo zmanjkuje. Upoštevaje pri tem še jugoslovansko značilnost nenehnega pomanjkanja deviznih sredstev in zato iskanje novih, navadno nepretehtanih rešitev, lahko trdimo, da nam gre kar dobro. Včasih se sprašujemo, kako dolgo še, toda čas naše pomisleke vedno znova zavrača. Vendar, prihajajo težavnejša leta! Tehnološki oddelek je podaljšana roka razvoja — most do proizvodnje. Tehnologi so tudi vedno prvi na udaru, če se v proizvodnji zatakne. Vsi se najbrž strinjamo, da naša tehnologija ni vrhunska, zato načrtujemo novo, upajmo boljšo. Danes so prenekateri-krat potrebne improvizacije. Tehnologi vsega ne morejo preizkusiti, zato pogosto delajo na pamet, na podlagi izkušenj. V 1. polletju 1979 so predpisali tehnološke postopke za 240 novih receptur. Tako maso izdelkov ni mogoče preizkusiti. Opravili so le 47 tehnoloških preizkusov in še med njimi je bilo precej popravil za tekočo proizvodnjo. Z izgotovitvijo novega prostora za polindustrijski laboratorij upamo, da se bo stanje izboljšalo. Kljub vsemu se bo težko izogniti administrativnemu delu. Vedeti moramo, da vsaka sprememba, ki jih ni mallo, potegne za seboj popravila matric, a vseeno v proizvodnji še marsikaj sami urejujejo. Za približno orientacijo naj povemo, da so v malem polindustrij-(Nadaljevanje na 4. strani) COLOR3 Razvojni oddelek Tehnološki oddelek OTK Skupaj Visoka izob-ražba 13 1 3 17 Višja izobrazba 5 2 — 7 Srednja izobrazba 11 3 9 23 VK 1 1 — 2 KV 5 5 11 21 BK 2 — 1 3 Skupaj 37 12 24 73 več mladih mamic. Toda res je tudi, da bi z drugačno organiziranostjo proizvodnje premostili marsikatero težavo. Predvsem bi bilo treba kontrolorje v večji meri razbremeniti ugotavljanja nians. Načini popravil bi morali biti stvar obrata samega. Neposredni vodje bi se morali več ukvarjati s strokovnostjo oziroma čimprej zaposliti tehnologe, ki bi skrbeli za pravilen in discipliniran potek proizvodnje. V sami kontroli mora delo manj sloneti na izkuš- njah, čeprav so seveda izšolani, izdelani ‘kadri potrebni. Treba je pripraviti ustreznejšo dokumentacijo. Zaključek Najbrž sem nekatere stvari izpustil, nekatere preveč subjektivno o-barval. Hvaležen bi bil, da me prizadeti dopolnijo, da skupno kritično ocenimo naš sektor in njegovo delo. M. H. Surovine in energija — dva poglavitna problema moderne dobe dvajsetega stoletja Naše smole pod vročim vzhodnim soncem (Nadaljevanje s 3. strani) skem laboratoriju v 1. polletju izdelali 1.734‘kg iz 368 komercialnih naročil ter opravili 98 niansiranj — torej več kot dvoje izdelkov na dan. Končno je zasedeno mesto tehnologa za Študij časa, ki iga sicer delavci gledajo precej postrani. Zavedati se moramo, da se bo le s pomočjo njegovih izsledkov lahko pravilno nagrajevalo in s tem seveda spodbujalo k boljšim rezultatom. Meseca julija smo uvedli še mesto tehnologa za embalažo. To je področje, s katerim se pri nas u-kvarjajo vsaj itri službe, a je vendar polno težav. Pred novim tehnologom je obsežno delo, ki nas bo lahko rešilo marsikaterih tegob, negodovanja in včasih odvečnega dela. V okviru tehnološkega oddelka o-pravljamo kalkulacije za različne službe (komercialno, proizvodno, analitsko-plansko, razvojno) in vodimo celotno šifracijo gotovih izdelkov. Oddelek tehnične kontrole se deli na vhodno in izhodno kontrolo. Analitika je ena sama, izhodna kontrola pa je razdeljena po področjih, prilagojenim proizvodnim obratom. Z mešalnico se Ukvarjajo 3 kontrolorji, poleg njih v izmenah delajo še 4 obratni kontrolorji, ki v popoldanski in nočni izmeni pregledujejo tudi vzorce iz kuhinje in obrata razredčil. Po en kontrolor je zadolžen za nitro in disperzij Ski oddelek ter za 'kuhinjo s hameršlagi. V 1. polletju so v analitskem laboratoriju pregledali 1.413 vzorcev surovin in 201 razredčilo, oboje je nekaj manj kot lani v tem obdobju. V obratni kontroli je vzorcev še enkrat toliko kot lani (1.727). Več dela je bilo tudi v kontroli gotovih izdelkov (4.065) proti lanskim (3.293). Zavrnjenih je bilo 0;15 %. Razmeroma dosti je bilo popravil: brez disper-zijskega obrata 19,5 % od pregledanih vzorcev, kar je 8 % več kot lani. V DTK so dokumentirali vrnitev 117.597 kg proizvodov, od katerih je bilo 28.580 kg (24%) neustrezne kvalitete. Ostale so ‘kupci vrnili iz drugih razlogov (prepozno ali napačno poslano, pretečen garantni rok* usluga stranki itd.). V odnosu na celotno proizvodnjo so številke majhne: 1 %, neustrezne kvalitete le 0,25 %. Kljub tem, morda malce presenetljivim podatkom, so zaloge neidoče-ga materiala velike, večje kot bi smele biti. Ker se nekaj let nazaj stanje ni nič izboljšalo smo sklenili, da zadolžimo osebo, ki bi skrbela samo za odpravljanje nekurantnih zalog. Pol leta kasneje že lahko ugotavljamo, da je več kot tretjina zalog porabljenih, v manjši meri prodanih in nekaj tudi uničenih. Zabeležiti je treba, .da so v oddelku tehnične kontrole stalne kadrovske težave. Slišati je, da trpi celo proizvodnja. Lahko je nekaj resnice v tej trditvi, ker je trenutno naOTK COLOR 4 Situacija v svetu 'kaže, da uspeva le tisti, ki proizvaja kakovost pri čim nižjih stroških. To pa ni niti malo enostavno, posebno za nas ne, ki si nikakor ne moremo (znamo) izboriti poti na donosna konvertibilna tržišča. Zato je toliko bolj dobrodošla vsaka novica o uspešni osvojitvi novega trgovskega prostora. Nekaj podobnega se je dalo slutiti že pred nekaj leti, ko je TOZD Smole navezala prve stike prek Slovenijalesa s proizvajalci čolnov v Združenih arabskih emiratih (Katar, Ku-wait>. Kjer je nafta, tam je denar, in tako je Color pristavil svoj lonček ob bogatinovi mizi. V teh vročih deželah je glavni ‘problem voda. Vso pitno vodo pridobivajo z razsolje-vanjem morske vode. Tako ima vsaka hiša na strehi dve ali več cistern. Dolga leta so uporabljali železne s skromno antikorozijsko zaščito. V zadnjem času so prešli na ekonomične in lažje poliestrske cisterne. Namakalne naprave so večinoma iz poliestrskih materialov, komunalni vodi so prav tako sestavljeni iz poliestrskih cevi premera 1 m. Proizvodnja le-teh teče kontinuirano z dveh koncev, tako da je v desetih minutah šestmetrska cev izdelana. Za vse take proizvode so potrebne smole, predvsem temperaturno, mehansko in kemično obstojni nenasičeni poliestri. Poslani so bili prvi vzorci poliestrov običajnih kvalitet, ki pa so že med dolgotrajno potjo na Bližnji vzhod zaradi visokih temperatur ge-lirali. Za ilustracijo: v deželah okrog Perzijskega zaliva se dnevna temperatura dvigne na 50° C. Sami takrat v programu še nismo imeli takih proizvodov, zato je razvoj zavihal rokave. Narediti poliester, ki bi bil termo-stabilen, ki bi torej zdržal 70—80° C in ostal še vedno reaktiven (preprosto rečeno, da že pred uporabo ne bi zatrdil oz. geliral), ni lahka naloga. Pridobiti smolo, ki bi poleg trdote imela tudi dobre ostale mehanske lastnosti (ži-lavost, elastičnost) in kemične lastnosti (odpornost na atmosferilije, na kemikalije), prav tako ne. Konec lanskega leta je bil poslan prvi poskusni kontejner. Smola je bila dobro sprejeta in v prvi polovici letošnjega leta smo je izvozili že 235 ton. Proizvodnja se je dvignila od 1.874 ton v vsem letu 1978 na 2.260 ton do srede septembra letošnjega leta. Obratujejo lahko trije reaktorji s skupno zmogljivostjo 25 ton. V zadnjem času se je uporaba poliestrov razširila tudi v stavbarstvu, npr. obloge surovih fasad s poliestrskimi elementi. Kot zanimivost tudi podatek, da so kupole džamij v teh strogo muslimanskih deželah že narejene iz umetnih smol, ki jih za lepši videz kombinirajo z efektom biserne matice in transparentnimi premazi v različnih barvnih odtenkih. Kažejo se tudi potrebe po samo-gasečih in ognjevarnih poliestrih, tako da se ilahko ob kvalitetnih izdelkih in dobrem sodelovanju nadejamo dolgoletnih dobav in zajetnega dotoka še kako potrebnih deviznih sredstev. Frane Erman KULTURNE PRIREDITVE V LETU 1978-79 IN COLO RJE VCI Pred začetkom letošnje sezone bi rada napisala nekaj besed o pretekli — predvsem o zanimanju Color-jevcev za delovanje naših kulturnih ustanov. Kot že nekaj let prej smo imeli tudi letos po 10 abonmajskih vstopnic V -treh ljubljanskih gledališčih: Mestnem gledališču -ljubljanskem, Drami SNG in Operi SNG. Repertoar teh naših gledaliških hiš je zajemal dela raznih avtorjev iz različnih obdobij. V Mestnem gledališču ljubljanskem, za katerega se Colorjevci že od nekdaj -najbolj -zanimajo, smo videli tri dela slovenskih avtorjev in tri tuja dela. Drama SNG je imela v svojem programu eno samo domače delo, s katerim pa je sodelovala in z njim pridobila več priznanj -tudi na drugih odrih. Tudi Opera SNG je posegla po novejših delih, ponudila ,pa -nam je po običaju tudi stvaritve z »železnega repertoarja«. Zdi se, da zanimanje za -gledališče počasi ira-ste, saj je bil obisk skoraj 100 %, -žal pa ugotavljam, da se kart poslužujejo eni in isti ljudje. Običajno -naletim pri ponujanju kart na it-ri najpogostejše odgovore, in sicer: — nismo -bili obveščeni o predstavah, — Ljubljana je predaleč, — predstave so prepozno, in podobne. Rada bi verjela vsem, pa vendar ne morem, kajti: — za vsako predstavo pravočasno obesim obvestila na oglasne deske na vseh lokacijah (Medvode, Rakovnik in Oreška), — veliko ljudi ima dandanes že avtomobile, in končno — -mislim, da je posedanje pred televizijo pozno v -noč skoraj vsak večer kljub vsem udobnostim, ki ga spremljajo, -manj vredno kot obisk kvalitetne gledališke predstave, to je navadno enkrat mesečno. V začetku junija nam je koncertna poslovalnica »Festival« poslala program 27. mednarodnega -poletnega festivala v Ljubljani, ki je trajal od 20. junija do 1. septembra 1979. V tem času se je zvrstilo 72 predstav — od -folklornih in glasbenih pa do dramskih in opernih, da o balet-u sploh ne -govorim. Spored teh predstav je bil obešen na vseh o-glasnih deskah v -naših obratih. Žal pa zanimanja ni bilo veliko. Ker se je težko odločiti — mesec vnaprej za obi-sk, sem prosila za pomoč Co-lorjevce, ki najbolj poznajo okus naših -ljudi. Skupno smo izbrali nekaj prireditev, za katere smo bili mišljenja, da bodo -najbolje obiskane. Sindikat nam je odobril nekaj denarja -za nabavo vstopnic. Mislim, -da nikomur izmed tistih, ki so bili -na prireditvah, ni -bilo žal. Uživali smo -na odličnem koncertu Akademskega pevskega zbora »TONE TOMŠIČ«, ob 'briljantno zaigranih delih Frederica Chopina v izvedbi poljskega pianista P. Palecznyja, nikogar nista motila -dež in mraz na koncertu Leningrajske filharmonije pod vodstvom Alekseja -Dmitrijeva in ob solističnem nastopu čelista Mi-haiila Homicerja. Na večeru »1000 years of Jazz« -se nam je predstavil ansambel Legende Jazza, s solistko Denise Rogers in znani plesalci stepa, imenovani »The Original Ho-ofers«. Ljubitelji folklore so se zbrali na nastopih našega ansambla TANEČ iz Skopja in gostov — folklorne skupine iz Trinid-a-da, ki je navdušila vse navzoče. Zagrebško -gledališče KOMEDIJA je predstavilo novo rock opero »Čarovnica z Griča«, s katero -pa ni ponovilo lanskega uspeha z »Gubec-begom«. Ogle- Mestno gledališče ljubljansko: Zaradi velikega zanimanja za predstave MGL je -sindikat odobril nakup 20 abonmajskih vstopnic za sezono 1979/80 v tem gledališču. Letos imamo abonma v redu »KOLEKTIVI M«. Abonma dobi 6 predstav. V repertoarnem načrtu pa so: 1. Sodobna Slovenska drama: Matjaž Kmecl: Friderik z Veroniko ali grof celjski danes in nikdar več Andrej Hieng: Slavolok Sergej Vošnjak: Ob tabornem ognju 2. Sodobna hrvaška drama: Ivo Brešan: Smrt predsednika hišnega sveta 3. Starejša evropska drama: Friedrich Schiller: Kovarstvo in ljubezen 4. Novejša evropska drama: Mihail Bulgakov—žarko Petan: Pasje -srce F. X. Kroetz: Meierjevi SNG drama in opera Tudi v teh dveh gledališčih smo obnovili abonma. Za SNG DRAMA imamo abonma v -redu D in F. Od predlaganega repertoarja bodo uprizorili 6 predstav: E. Bond MORJE E. Kozak PROFESOR KLEPEC V. Braun TINKA D. Zajc VORANC W. Shakespeare MILO ZA DRAGO M. Bulgakov MOLIERE dali smo si še dve satirični deli, prvo v izvedbi zagrebškega gledališča »Jazavac«, Dare Ulaga pa nam je predstavil delo Toneta Partljiča — »Nekoč in danes«. Od 84 nabavljenih vstopnic za prireditve so ostale neizkoriščene le 4. Sindikalni organizaciji Colorja se moramo zahvaliti za odobrena sredstva, ki so nam omogočila nakup kart po 40—50 % nižji ceni. Pri vsem tem -pa me -teži nekaj: v vseh treh -letih, kar -sodelujem pri nabavi kar-t in organizaciji obiska kulturnih prireditev, opažam, da bi marsikdo šel -na predstavo, če bi bile karte zastonj. Ne -morem pozabiti ene izmed takih izjav: »Ja, če so zastonj, potem pa dajte še -meni dve karti.« Mislim, da nas taka izjava ne pokaže v naj-lepši luči. Dušica Hribar C. Goldoni SLUGA DVEH GOSPODOV O. WiHde PAHLJAČA LADY WIN-DERMERE H. Mitl-ler STROJ HAMLET Opera ih balet SNG — abonma red D — pa bosta pripravila 5 opernih večerov in 2 baletni uprizoritvi: Opera S. Osterc SALOMA B. Bartok GRAD VOJVODE SINJEBRADCA J. Offenbach HOFMANNOVE PRIPOVEDKE J. Gotovac ERO Z ONEGA SVETA G. Verdi MACBETH ali MOČ U-SODE G. F. Handl ORLANDO Balet S. Prokofjev PEPELKA W. Egk ABRAXAS O vseh predstavah boste pravočasno obveščeni. Karte za vsa tri gledališča so pri Duši Hribar. Dopisujte v naše glasilo! eOLOR 5 Program ljubljanskih gledališč za sezono 1979-80 Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa USPEL PIKNIK Letošnjo prvo septembrsko soboto smo se složno odpeljali na že tradicionalni Colorjev piknik. Tokrat smo jo »potegnili« skozi Begunje in Drago do Jezerskega. In kako so bili udeleženci zadovoljni. Takole so nam povedali: Andrej Marin, viličarist: »Z letošnjim piknikom ne morem biti zadovoljen. Premalo smo imeli za jesti, za piti, pa tudi prezgodaj smo končali; že ob 18. uri smo jo mahnili nazaj. Zakaj ne prirejamo piknike bližje, recimo v Zbiljah, na Govejku... Saj nas je letos stal prevoz več ikot ostalo. Pa tudi kakšna folklora ne bi bila odveč na prihodnjih piknikih.« Ansambel ŠIBILA je poskrbel za pravo »savno« na plesišču, igral pa za staro in mlado. Bilo je lepo, mirno, brez izgredov. Takih piknikov si še želim.« Šport in rekreacija Pričela se je nova športna sezona, dopusti so minili, telo pa še vedno zahteva gibanje. Obeta se nam huda zima, za smučanje pa je potrebna kondicija. Zato si oglej ta seznam rekreativno-tekmovalne dejavnosti našega športnega društva, gotovo se bo našlo nekaj tudi zate. Ponedeljek: 14:15—16.15 NAMIZNI TENIS v telovadnici Partizana Medvode 19.00— 21.00 KOŠARKA v telovadnici osnovne šole Preska Torek: 14,15 ŠAH v sejni dvorani, v Medvodah. (informacije tov. Šuštar) 16.00— 18.00 NOGOMET na igrišču Partizana Medvode Minka Jenko, odprema gotovih izdelkov: »S piknikom sem bila zadovoljna. S seboj sem imela sina, veliko smo videli. Prej štiri leta nisem bila in moram priznati da mi je bilo všeč. Tak piknik si še želim.« Ivan Bečan, nianser: »Na splošno sem bil s piknikom zadovoljen, čeprav sem pogrešal domačnost. Zakaj po zajtrku nismo nič dobili za popit in če je dva litra vina dovolj za »dedca«, to vedo organizatorji! Sicer pa tudi tri ure glasbe verjetno ni dovolj. Všeč mi je bilo veselo razpoloženje vseh in podpiram idejo, da je piknik vsako leto drugje.« COLOR 6 Vera Grmovšek, upravljalen polnilnega stroja: »Piknik mi je bil izredno všeč, še posebej organizacija. Kar škoda je, da ni večkrat na leto — kar štirikrat bi bil lahko. Jezersko je bil zares primeren kraj, skratka, bila sem izredno zadovoljna. Še posebej všeč mi je bilo skakanje v ,Žaklju'.« Slavko Hudež, nianser: »Z letošnjim piknikom sem bil izredno zadovoljen. Imeli smo srečo z vremenom, razpoloženje je bilo izredno. Sreda: 19.00— 22.00 KEGLJANJE na kegljišču Hidro Medvode 19.00— 21.00 ODBOJKA v telovadnici osnovne šole Preska Četrtek: 16.00— 18.00 NOGOMET na igrišču Partizana Medvode Streljanje: pričetek tekmovanj v oktobru, informacije pri tov. Hriberniku (prodaja) Balinanje: rekreacija in trening zaenkrat individualno na igrišču Medvod. Informacije pri tov. Kušarju Tek: (rekreativni trening za kros): v okviru trim akcije »Na teku se dobimo«. Pričetek v oktobru, dvakrat tedensko popoldne. Ta tek je hkrati priprava za zimski tek na smučeh. Natančnejši razpored bo objavljen na oglasnih deskah. Frane Erman Paket rezervne hrane »Danes in jutri 84« V akcijo NNNP se Vključuje tudi akcija z geslom »Danes in jutri 84«, saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu. Znanstveno-sociološke ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih stanovanj skih soseskah, glede na nov način preskrbe in prehrambene navade nezadostne in ne zagotavljajo niti najnujnejše prehrane družin v izjemnih situacijah. Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB in daje celovitosti sistema, ljudske obrambe in družbene samozaščite specifičen poudarek, je človek, delavec in občan edini, ki se lahko v organiziranih in pripravljenih akcijah bori tudi proti moderni vojaški tehniki in premaguje s svojo voljo in sposobnostjo tudi največje elementarne stihije. NOV UREDNIŠKI ODBOR GLASILA Po novem pravilniku o urejanju našega glasila je novo ustanovljen uredniški odbor na svoji 1. seji izvolil za glavnega urednika tov. Francija Rozmana. Odgovorni urednik Colorjevih informacij pa bo odslej tov. ing. Rihard Pevec. Ker je delovno področje zelo obširno, smo si delo razdelili. Tov. Jože Perko je zadolžen za področje samouprave, tov. Majda Možina za poročila o delovanju D PO v DO. Za aktualnost na področju DPS, ankete, intervjuje, križanke, kronike bo poskrbel tov. Frane Erman. Za sestavke s področja športa, rekreacije in kulture pa bo poskrbel tov. Janez štrukelj. člani uredniškega odbora smo se domenili tudi za termin zbiranja prispevkov. Vse svoje prispevke lahko oddate od 1. do 13. v mesecu v ka-drovsko-splošni sektor tov. Marjeti Štrukelj. Za nagradno križanko je že sedaj veliko zanimanje. Da pa bi vas še bolj spodbudili k reševanju smo se odločili, da povečamo nagrade. Te so odslej 200, 150 in 100 din. Tudi vsak vaš prispevek ali sestavek, ki ga pošljete v objavo v informacije, je honoriran. Zato vas ponovno vabimo: pišite! Vse kar se vam zdi pomembno napišite in nam pošljite! Le s skupnimi močmi bomo sestavili res tako glasilo kot si ga vsi želimo. Prav zaradi tega je prehrana in preskrba prebivalstva eden bistvenih elementov v letošnji republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti«, ki s preverjanjem obrambne sposobnosti naprav in pripravljenostjo delovnih ljudi in občanov na izredne življenjske situacije, doživlja vrh akcij prav v septembru letos. Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP Kolinska časovno pogojeval itudi pospešeno pripravo proizvodnje in sestave paketa rezervne hrane v temeljni organizaciji Slovenj Gradec, ki se je z začetkom proizvodnje v septembru letošnjega leta praktično Vključila v akcijo »NNNP«. Vsebina paketa rezervne hrane »Danes in jutri 84« omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini po 3 obroke za 7 dni 7 dni x 3 obroke X 4 osebe — 84 z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C. Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko in hitrost priprave jedi oz. obrdkov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj šo konzerve praviloma 2-porcijske. Paket tehta 25 kg. Prehrambeni paket, ki vsebuje 45 izdelkov prehrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe talko po kalorični kot nutritivni plati. Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij in ,vsebuje 55 g beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, katerih kalorična vrednost' povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega organizma. Vsebino paketa je podrobno pregledala in potrdila mešana komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je imenoval republiški komite za tržišče in cene. Paketu je prilože-ma brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambenega paketa in kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro in pravilno pripravo obrokov. Paket bo v vsakdanjem življenju tudi nekakšen regulator med zalogami prehrambenih artiklov, predvsem v dnevih, ko nakup v trgovini ne bo mogoč oz. ko bo družina potrebovala hitro in enostavno pripravljen obrok, pa tudi na izletih in taborjenju. Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala. Cena paketa je 1.050 din, cena izdelkov v paketu pa je za približno 20 % nižja od maloprodajnih cen. Za odločitev o kapaciteti obrata so bili upoštevani statistični podatki o številu gospodinjstev, družinskih članov in deležu kmečkega prebivalstva v celotni republiki, vendar pa bo šele praktična uporaba paketa pokazala eventualne potrebe po spremembi in dopolnitvi. Zato so se delavci v temeljni organizaciji odločili za čim večjo prilagodljivost pri načrtovanju vsebine, velikosti in težnje po raznovrstnosti jedi. Proizvajalec želi, da vsi uporabniki v zvezi s sestavo prehrambenega paketa »Danes in jutri 84« posredujejo svoje pripombe, želje in predloge. Tako tekoče spremljanje želja in~potreb so strokovnjaki delno že upoštevali. Da bi delovnim ljudem in občanom čimbolj poenostavili nakup paketa »Danes in jutri 84« sta. Zveza sindikatov in SZDL kot temeljna nosilca in politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ustvarila skupno z dčlovno organizacijo HP Kolinska možnost obročnega plačevanja paketa. Osnovne organizacije v vsaki TOZD bodo evidentirale . kupce ^ in poskrbele za brezobrestno obročno plačevanje (4. obroki). Obroki se bodo odplačevali ikot vsi ostali načini kreditiranja pri izplačilu osebnih dohodkov. Vsaka TOZD bo za svoje delavce jamčila, da bodo obroki v predvidenem času odplačani. Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA GSib Sr fe •f) E- ss m -u M <9 G P u /v T 9 K R O s T f 9 T -9 r v E R 53. L E z> 9 9 •9 E R 9 9 -9 F O P E R / «? 19 9 / h E ££ 9 E Sr 9 Z / /v « 9 9 9 2> Cf E SE, E Z >9 E r ' * R 7* / R 9 9 Z*. £ Z s E. A'SS r »1° @ O c E P E X P -s F ■4 % >9 9 9 X 9 o — £ H' * H'9 X E f~J. R 7~ E O R l/e Cf -s 3= A- -S 9 9 Z 9 J> G G r >9 z o r / o /v 2&= 7~ X "--iS 9 /V 9 jjSS- 9 SST J> O H / 'V / 9 -9 T / E 9 E / T*3t rr 7> O R O c * 9 / E? 9 g / r / Za nagradno križanko iz prejšnje številke Colorjevih informacij smo javno žrebanje izvedli s pomočjo poklicnih gasilcev. Komisija v sestavi Oto Bačnik, Karel Frahm in Boris Zagorc je za dobitnika prve nagrade 200 dinarjev izžrebala Marto Ribič, 'drugo nagrado 150 dinarjev prejme Joži Jerman, tretjo nagrado 100 dinarjev pa Vinko Jazbec. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu številke. čestitamo! COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA COLORJEVE INFORMACIJE številka 9 (88), leto 8., september 1979. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Franc Erman, Jože Gostič, Majda Možina, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din , 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor, z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. oktobra 1979. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Dopisujte v svoje glasilo!