Gospmlarst^. KmetljskS podražaite opozarjamo, naj takoj sklireje občne zbore aa katerih naj izvolijo de* legate za občai zbor Sloveask* Kmetijske dražbe. Naši pristaši naj pazijo, da ee ae bodo liberalei ali samostojaejži Triaili za delegate. Prosimo, da zaupniki Kmetske Zreze poročajo takoj tajaištvu Kmetske Zveze v Mariborn število in imeaa delegator Kmetske Zveze ia aasprotaih straak. Sy. Lovrenc ned ^en&orom, Kmetijska podm- žaica vabi avoje člaae ia vse, ki se za to zani maj¦->, v cedeljo 2B. febraarja po prri sv. maši t tukajšno niežnarijo, kjer be i«eel žiTiaoadrar aik g. Milemot podučai goror o živiaoreji. V PtUJU je ime!a preteklo nedeljo wKmetska zve^a" aajprej zanpni sestaaek, aa katerem je poročal posl. Teseajak o osaovi obfiiaskega volilaega reda ter povdarjai pcmea roliter v ©bčine. Po zaapaem sesteakn je bilo zborovaaje za osa<.va:?ije knietijske ,,Gospodarske zadrupe". GJavao poročilo je imel g. nadrevizcr PaSecjak. Stvarno ia aazorao je atemeljii potrebo zdraže vaaja kmetskega ljudstva v zadražaištvu ter o koristih in dolžaostih zadrngarjev. Zadruga se je ustaaovila. Načelnik ji j« zaaai agilni žipnik Toi»an. V aačelstvu je sedem aaših najagilnejšlh kmetov iz aajbližje ptajska okolice, v nadKorniftvn pa zaapaiki iz rseh far ptojskega ^cdnijskega okraja. Oboje zborovarje je rodil naš okr. kumisnr ia pokr. posl. Mihs Braačič. Možje v da načelstvu m nadzorništru so oam aajboljše jamstvo, da bo zadruga dobro ia pošteao taŁi ao prišli gospodarji in gospodinj«; eb 10. pa dekleta ki oskrbljnjejo živiao. Namcn ttčaja je bil drij živinoreje, zlavti mlekarstva. BeBeda molstni tečaj ne izraža nega tega, kar nam je redel povedati t sroji stroki jako vešči ia temeljito izobraženi g. predavatelj Aat. Pev«, nčeaec danskega mlekarstva. Tsak daa noro predaraaje, r jatra jkrajše, pozaeje obširnejše, b praktiČBO molso, poukom r mltinem rainnar- atvu, izcielovaDJem 6meadolskega sira it«L BoJi izrečiia &aša zahvala kmetijski družbi ia g. inž Zidanšeku, posebej pa g. Pevcu za rse. Lahko priporočimo, da prirede tudi drugod enake tečaje. Sloveaci želimo in mcramo napredovati. — Hvaležai udeležeaci ia udeleženke. Pi"ep«Ted izvoza jajo in tiliotapstvo. Tiliotapstvo ob meji se radi prtpovedi izvoza jajo žttlibog ni nie zmanjšalo, pač pa imajo seda.| tiliotapci mnog(» ugodnejša tla za svojo umazano kupčijo. Medtem, ko so prej plačevali jajca po 1.80 do 2 K, jib sedaj dobijo dovolj po 60—80 v. Prodajo pa iste po prejšnji visoki ceni in vtaknejo na škodo kmetovalceT ogromen zaslužek v lasten žep. Cena jajcain ni padl* zaradi prenebanja tihotapstva, pač pa radi tega, ker je vlada prepovedala izvoz jajc v Svico. Trgovci, ki so poprej labko plačevali jajca po 1.80 do 2 K, zdaj po veČini ne morejo istih kupovati, oziroma je lahko pla čujejo le po nizki ceni, ker je izvoz ustavljen. S prepovedjo izvoza jajc podpira vlada samo tihotapstvo ob meji, ki se bo razpaslo vsled tega še bolj. Jugosla vija ima vendar tako nadprodukcijo jajc, da jib sama ne more porabiti. Radi tega mora vlada storiti korake, da se odpre meja za izvoz, kar bo le t korist državi in tydi naš kmet bo laliko ta pridelek prodal no boljših cenab. Odkod uaj vzame naša kraetica, ki si je prej male dnevne potrebščine nabavila samo z izkupičkoiu za jajca, denar za neobbodno potrebne reSi kakor: sol, milo itd., kaj pa še celo za obleko? Ob lej splošni draginji bi bilo umestno, da bi vlada upoštevala tudi težave našega kmeta, in da mu z nepremišljenimi odredbami ne odvzame še tega malega dobodka iz rok, med tera ko ga pri plačevanju davkov prav dobro pozna. Ifm (Z Stebel SfilnŽniC O solačai roži in vporabi cjenega semeaa za pridelovaaje oJja se je veliko pisslo v vojaem časa. Veliko važaejše nego seaaa solačnice je za naše kmetske sloje njeno steblo Steble solačnice se da kaj d®bro porabiti za izdelovaaje vrvi, katerih daaes sploh ai dobiti. Ko eakrat dozori soločaica, odreži steblo in ga deai v gaojnico. V gaojnici se svež debla soinčnice nekako skrži ia se da zgoraja skorja stebla prav dobro olupiti. Ko so eakrat stebla solačaice toliko DamočeDa v gnojaicl, da je odstopila zgoraja koža, posaši stebla, olupi jih ia iz zgornja kože lahko spleteš močaejše vrvi kot iz koaoplje. Seve, po tovarnah aaraakajo stebla solačaice v amonijakn, za kmeta pa zadostuje gaojaica, Rfs škoda, koliko stebel solačaic se po ajivah zažge ali pa strohaijo brez vsacega haska. O vporabi stebel solacaic za izdalovaaje vrvi nam je poročal vojaški strokovnjak, ki je za c«lo soško froato izdeloval \rvi iz lapiaja solačaih rož, katerih stebla je namakal v navadni gnojnfci. O solačnici ia ajeru gospodareki uporabi bomo prinesli obširne j a/prave. PrOdafa lesa- Dne 25. februarja 1920 bo pro4&\ šuooavski odsek dežeine vlade \r Sarajeva potoas pismeae aii pa uBtmeae javne drcžbe 2000 bukovib dreves »a panja, Tozadevni razglas, ki vsebuja vso podrobce podatke, je interesentom r pisafiii trgovske ia obrtciške zboruice v Ljubljaai na vpogled.