Leto VIL, štev. 18 („ jutro« xrv., št. iooa> " Ljubljana, ponedeljek 1. maja I933
^a t Ph
Lpravmštvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št_ 11. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru 9t. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
Ponedeljska iruaja »ju ud«	jt
vsak ponedeijeK zjutraj. — naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Uredništvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123. 3124. ^125 in 3126.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Dolenjska v taboru vsedržavne stranke
Veličastna manifestacija dolenjskih kmetov za narodno in državno edinstvo — Ministra Ivan Pucelj in dr Kramer o nalogah nase državne in narodne politike — Vsi v enotni fronti velike narodne armade JRKD —
Novo mesto, 30. aprila
Dolenjska metropola je dant-s lepo manifestirala svojo odločno privrženost k jugoslovanski politiki narodne sloge. Za danes i« bila namreč sklicana v Novo mesto seja banovinskega odbora JRKD, ki sta se je udeležila poleg številnih narodnih poslancev in senatorijev tudi oba ministra, gg. dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Ker sta ministra prispela iz Beograda že 2 jutranjim brzovlakom preko Krškega, J* krajevna organizacija JRKD sklicala pred sejo banovinskega odbora še javen shod, na katerem sta poročala gg. ministra. čeprav za shod ni bilo skoro nikake reklame, se je vendar pred mestno hišo na Glavnem trgu, kjer je bil postavljen mali govorniški oder. zbralo po rani maši okrog 1 r,0() ljudi, ki so navdušeno pozdravili oba slovenska predstavnika v kr. vladi.
Shod je otvoril novomeški župan in predsednik novomeške sreske organizacije JRKD g. dr. Reže K. V svojem pozdrav-noff nagovoru je poudarja.!, da je nepričakovano velika udeležba jasen dokaz, da tudi Dolenjci nočejo stati ob strani, marveč <1a hočejo z vselili svojimi močmi sodelovati pri konsolidaciji političnih in gospodarskih razmer v državi. Predvsem pa hočejo s tem pokazati, da najodločneje obsojajo razdiralno politiko onih, ki bi še ve* no hoteli širiti staro mržnjo in sedati neslogo med Slovence.
Viharno pozdravljen je stopil na to na govorniški oder
Minister Ivan Pascelf
j« v daljšem govoru opozoril na doslednost in stabilnost jugoslovenske politike. Šest mesecev je minilo, je dejal g. minister, ko sem vam zadnjič na shodu tolmačil notranje probleme naše državne politike. Če poglr-damo danes nazaj, vidimo, da so je zgodilo vse natančno tako, kakor s«>m takrat napovedal. To je dokaz, da nam ni do všečnih besed in praznih obljub, murveč da vselej in povsod govorimo samo resnico ter da ne uganjamo demagogije, kakor so to delale bivše politične stranke pred 6. januarjem. Pred šestimi meseci sem vam rekel, da se naša državni ;w"t!ka v nobenem pogled n ne menja ter da ni povratka nazaj v dobo pred 6. januarjem .Navzlic tem jasnim besedam pa se še vedno trudijo gotovi ljudje, da bi zbudili vero in nado. da se bodo vrnili stari časi in stare stranke. Človeška narava j*> že taka. da raie veruje tistemu, ki skrivaj prišepetava in stiska v roke tajne list. ke, kakor pa onemu, ki javno govori čisto resnico.
Napačni računi
Ze pred pol leta sem vam rekel, da je vlada trdna in močna in da so neresnične vse govorice o izpremembah. Ako morda kdo še dvomi, danes vidi, da je to res. Tudi danes moram ponovno nagiasiti, da se državna politika ne menja. Kakor prizanesljiva mati je gledala država na svoje neubogljive otroke, jim prizanašala ter jih opominjala. Toda ti otroci niso hoteli nbo. gati. Smatrali so pri zanesljivost za slabost, za strah pred njimi, za negotovost. Prišie so punktacije tako zvane opozicije, ki je med si'boj razdrta, ki nič pozitivno ustvariti ne more in ki ni bila v stanju ničesar drugega, kakor da se združi v razdiralnem delu. Opozicija hoče samo eno: oblast in moč, da bi se vzpostavilo staro stanje varanja ljudstva, kakor je bilo pred 6. januarjem. Da bi to dosegli^ so ti ljudje pozabili na mejo dovoljenega 'ter se spozabili kakor otroci nad materjo. Njihove punktacije, o katerih pravi marsikdo, da so samo deklamacije, so udarjale naravnost na obstoj države in na vse to, kar si je narod priboril. Kadar pa država udari svoje škodljivce, takrat se neha šala, takrat pride obračun. In ta obračun je sedaj tu. Vsakdo je videl, kako dolgo se je potrpelo, kako dolgo se je prizanašalo. V as"ni državi lastnih ljudi nismo preganjali. dali smo jim časa. da se spametujejo. Ko pa se niso hoteli, se je morala izvršiti pravica.
Pomen niškega zbora
Potem so se vrgli na druge intrige. Začeli so govoriti, da med nami ni sloge, da se Pucelj in Kramer kregata, da na Hrvatskem nova stranka ne more prodreti in d,i v Srbiji sploh ni mogoče izvesti šesto-januarske ideje in da tam vztraja narod pri starih strankah. Mnogi so tem lažem nasedli. Tedaj pa je prišlo za naše opozi-cionalce novo in hudo razočaranje. V Nišu, v središču tiste pokrajine države, ki je dala največ človeških življenj na žrtve-nik domovine, ki je dala največ za to, da se je ustvarila lastna nacionalna država, tam se jc zgodil pravi čudež. Med največjim nalivom in dežjem se je zbralo 200.000 ljudi, ne da poslušajo nas, marveč da si sežejo v roko, da narod vidi sam sebe, da vidi zbrano in odločno maso, ki enodušno zahteva izvajanje jugoslovenske politike do poslednje konsekvence. Kdor je bil med tem narodom in je to videl, ta se je vrnil okrepčan in s podvojeno vero v svojem srcu, ta ideja, ki s tako neodoljivo silo druži narod od naiskra-jnejšega severa do najskrajnejšega juga. mora zmagati, ker jo hoče ta kleni narod.
Ta zbor pa so videli tudi tisti naši nasprotniki v inozemstvu, ki nam stalno strežejo po življenju, ki vsako našo slabost, vsak majhen prepirček in vsako ne-voljo poveličujejo kot bližajočo se našo smrt ter jedva čakajo na dedščino naše nesloge. Tudi ti so se prepričali, da temu ni tako in odjek niškega shoda je tako
velik po vsem svetm, da je moral sleherni nasprotnik spoznati, da je zaman vsak up in vsaka nada na razpad Jugoslavije.
Niški shod pa je odvzel tudi zadnje karte in izbil zadnje šlagerje tistim, ki so si od naše nesloge obetali uspeh. V Nišu so izpregovorili vsi brez pridržka jasno in odločno. Prej se je vedno govorilo, da konsolidacija političnih prilik zaradi razmer v Srbiji ni mogoča.. Niš je razgrnil tudi to bajko in podrl vsako nado in upanje, če bi se v Sloveniji še našel kak človek, ki bi hotel kovati kapital iz takih bajk, po tem to ne more biti več normalen človek. Po dokazu, ki ga je dal narod v Nišu, ni mogoče več slepomišiti.
Naša dolžnost
Kaj je torej naša dolžnost spričo takega razvoja dogodkov? Da smo pametni in da se tudi tisti, ki še morda ne verujejo, spametujejo in vstopijo v naše vrste, v našo stranko, da tako zadnjič zakličemo vsem nasprotnikom naše nacionalne svobode, vsem nasprotnikom naše mlade države, da smo eno, da hočemo eno ostati in da nam .je država tako sveta, da je ne damo nikdar in nikomur. Tudi dogodki v mednarodnem svetu nam narekujejo slogo na znotraj. Kadar se zunaj hiše, ziunaj kmečkega doma nekaj godi, kar je naperjeno proti temu domu, takrat se kmečka družina, če je poštena in pametna, združi in zbere in takrat nastopi vsa familija ka kor en mož. Nekaj podobnega je tudi z nami in z našo državno hišo. Tudi mi moramo vsemu svetu pokazati, da hočemo ostati v naši državi neomejeni gospodarji,
da si hočemo sami rezati svoj kruh in da
nima nihče pravice segati po mejah naše države.
Ako se hočemo prepričati, aH delamo prav ali ne, moramo s;>nx> pogledati, kaj pravijo na zapadu, sevfu in vzhodni. Kadarkoli je kdo izmed tako zvane opozicije izdal največjo oslarijo, pa naj jo imenujejo tudi punktacije, so sovražni časopisi pograbili take izjave, jih poveličevali in jih slikali svojim čitateljem kot dokaz, kako smo v Jugoslaviji needini in kako se bo skoraj vse porušilo. Vse, kar stori vlada, kar storimo mi, vse to pa napadajo. Samo iz tega že lahko spoznate, da smo mi na pravi poti, tako zvana opozicija pa v hudi zablodi.
Mnogo se govori ln piše o krizi, toda kriza od tega ne bo prenehala. Kriza zahteva delo in žrtve, ki jih moramo skupno doprinašati. Če smo to storili kot narod, potem je jasno, da smo prebrodili naj teži je in da se počasi bližamo boljšim časom, če se bomo čez pol leta zopet videli, se boste vnovič prepričali, kdo prihaja med vas z odkrito besedo in resnico, in kdo vas samo vara. slepi in skuša zapeljati v zmoto ter škodovati vam, naro du in državi.
Množica je govor ministra g. Puclja Cesto prekinjala s pritrjevanjem, ob koncu pa je prostrani trg odmeval od gromkega vzklikanja in navdušenega pritrjevani v dokaz, da so tla tudi na Dolenjskem za zapeljivce ljudstva vedno manj rodovitna in da ljudstvo samo snoznava. da je politika, ki jo vodi JRKD, edino T>am«ti>a jn pravilna.
Minister dr« Albert Kramer
Ko se je za g. ministrom Pucljem pojavil na govorniškem odru minister g. dr Albert Kramer, je zbrana množica tudi njemu priredila dolgotrajne in tople ovacije ter ga dolgo ni pustila k besedi Ko pa je naposled začel govoriti, je zavladala največja tišina in s pazl/jivo napetostjo so vsi sledili njegovim izvajanjem. G. minister je orisal najprvo zunanjepolitični položaj in nato izvajal imperativne posledice, ki jih tak položaj narekuje v naši notranji politiki. V svojem govoru, ki ga je množica pogosto prekinjala z dolgotrajnim pritrjevanjem, pa tudi z ogorčeno obsodbo vseh onih, ki še vedno skušajo rušiti narodno slogo, je minister g. dr. Kramer med drugim izvajal:
čez velikonočne praznike sem se mudil v inozemstvu in sem mogel od blizu opazovati razvoj drugih držav. Videl som. kakšne so razmere v raznih državah, kako žive tam kmetje, obrtniki, trgovci, državni in privatni nameščenci, kako plačujejo davke tam, kako žive in kako se bore. Ko sem se po tem romanju po svetu zopet vrnil preko naše meje, sem si moral priznati, da je v naši ljubi domovini, kakor je sicer težko življenje, napram razmeram v drugih državah še dokaj dobro, in da se moramo Jugosloveni šteti srečne, da živimo v svoji lastni narodni državi. Kdor vidi, kako živi naš slovenski človek pod tujim gospodarjem izven meja naše države, ta šele spozna, kaj se pravi imeti lastno državo.
Pomen Jugoslavije za Slovence in Hrvate
če pogledamo na dogodke, ki se odigravajo po Evropi in vidimo, kako grabijo po naši zemlji, potem šele se zavemo, kaj po meni združitev vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno močno državo, Jugoslavijo. Posebno jasno pa se vidi, da bi bili mi Slovenci in naša slovenska zemlja že davno plen tujih gospodarjev, če bi ne imeli ob strani Srbov in Hrvatov. (Viharno pritrjevanje: Tako je! Živela Jugoslavija!) če ima kdo povod, da čuti jugoslovensko, da se navdušuje za to veliko našo državo, imamo t.a povod in ta razlog baš mi slovenski ljudje, ki bi morali biti najzaved-nejši in najbolj oduševljeni Jugosloveni. (Tako je! Dolgotrajno pritrjevanje.) Baš zaradi tega, ker obsega Jugoslavija tudi slovensko in hrvatsko zemljo, ima več ne-prijateljev, kakor bi jih imela samo srbska država.
G. minister je nato poljudno govoril o revizionizmu in njegovem pomenu, pojasnil Malo antanto in pokazal, kako se je mednarodna napetost v zadnjih tednih znatno omilila in so se razpršili oblaki, ki so se zbirali nad Evropo. Jugoslavija se bori v prvih vrstah onih dTŽav ki hočejo mir in prijateljstvo med narodi. Mi smatramo, da ima naš narod, ki je združen šele drugo desetletje v svoji državi, pred seboj toliko važnih in velikih nalog, združenih z njegovo lastno srečo in zadovolj-nostjo, da imamo Jugosloveni vso pravico biti prvi med prvimi v vrstah onih, ki hočejo očuvati mir.
Moč narodne sloge
Toda kakor v zunanji politiki, imamo tudi v naši notranjosti naloge, da pomagamo pri delu za mir. Skomine naših ne-prijateljev po naši zemlji so vedno večje, kadar računajo na naše notranje spore. Kadar vidijo, da se Srbi, Hrvati in Slovenci med seboj tolčemo, takrat postane njihov apetit velik, takrat oni kujejo svoje načrte, kako si bodo razdelili našo zemljo. Dokler smo Srbi, Hrvati in Slovenci ene misli, dokler smo složni, dokler se zavedamo, da je ta naša Jugoslavija skupna last, da smo v tej državi mi gospodarji, tn ko dolgo se bodo morali razbiti na tej naši slogi vsi peklenski računi naših nasprotnikov. Nasprotno pa, kadar se med
seboj prepiramo, kadar se med nami pojavljajo punktaši in na novo dele naš narodni plašč, takrat dajemo korajžo vsem nasprotnikom v tujini. Zato je velika jugoslovenska politika ne samo politika našega notranjega miru in notranje konsolidacije, temveč tudi politika za očuvanje miru v Evropi, za odvračanje vojne nevarnosti. Kdor danes ščuva Slovence proti Hrvatom, Hrvate proti Srbom in Srbe proti Slovencem, ta je največji pripomočnik vseh onih, ki streže j) našemu ljudstvu po življenju.
čitali smo, kako so rzjave g. Mačka tolmačili kot željo hrvatskega naroda po lastni državi in kako so že obljubljevali, da bodo gotove evropske države podpirale to željo. Na slovenske punktacije ni bilo takega odgovora. Slovencem naši zunanji sovražniki niso obljubili samostojne države. Zakaj ne? Gotovo ste vsi videli zemljevide, kako so »i zamislili gotovi politiki razdelitev Jugoslavije. Srbija bi zopet ostala država zase, Hrvati bi dobili novo državo, izgubili pa bi morje in Dalmacijo, ki bi postala italijanska, a slovenske države na tej karti ni. Slovensko zemljo do Trbovelj in Celja bi si pridržali Italijani, štajerske kraje pa bi poklonili Avstriji in Madžarski. Iz tega se najbolj jasno vidi. kam vodi taka politika.
Država ni igračka
Te naše domače politične borbe so nas mnogo zadrževale. Imamo na dnevnem redu mnogo važnejših vprašanj, mnogo gospodarskih problemov, ki nas vse teže, toda ta opozicija je s svojim početjem ipak odvračala pozornost od teh problemov. Sedaj je država pokazala, da ji je dovolj raznih punktaških eksperimentov. Državno sodišče je v par primerih prav resno iz-pregovorilo svojo besedo. Obsodilo je naše domače šenčurske puntarje, ali kakor bi jih že imenovali (Medklic: Norce!), ki se niso zavedali, da država ne more dopustiti, da bi jo smatrali za svojo igračko. Včeraj je državno sodišče izreklo tudi svojo obsodbo nad tako zvanimi zagrebškimi punktacijami. Dr. Maček je bil obsojen na tri leta. Država ne pusti, da bi se z njo igrali! Treba je pogledati samo v Nemčijo, kako postopajo tam z nasprotniki režima. Tam imajo za opozicijonalce koncentracijske tabore, kjer jih imajo intornirauih na tisoče in tisoče. V Nemčiji ne more niti en uradnik, ki je nasprotnik režima, ostati na svojem mestu. Tam so posegli ne samo v politične, marveč tudi v vse socialne, kulturne in gospodarske organizacije, ki niso v skladu s smernicami režima. Listi smejo izhajati le če pišejo za režim. Borba je tam poostrena tako daleč, da oni ki niso pristaši režima skoraj nimajo pravice do eksistence. Pa primerjajte našo domačo »diktaturo«, zaradi katere se nekateri tako razburjajo, in povejte, koliko je bilo pri nas od te diktature prizadetih?! V Nemčiji oni, ki so v koncentracijskih taboriščih, niso nasprotniki edinstva nemškega naroda, dočim so se pri nas našli celo taki, ki se niso zadovoljili samo z akcijo doma. marveč so smatrali, da morajo priti na pomoč tudi našim zunanjim neprijateljem. Država je dolgo prizanesljiva, toda tudi zanjo »o meje. ki jih mora čuvati v svojem lastnem interesu, v interesu svoje eksistence in eksistence vsega naroda.
že prej sem rekel, da imamo, če ima kdo razlog biti dober Jugosloven. potem ta raz log mi Slovenci v interesu svoje lastn« eksistence, v interesu obstoin svojega ro dm. razvoja naše kulture, obstanka naše ga gospodarstva, v interesu posameznik* in naše družine. Mi imamo celo dvolni in teres. Hrvati in Srbi so mnogo večji in bolj sigurni nego mi, ki smo izpostaviV ni romanski in germanski nevarnosti. Na ša skromna ped slovenske zemlje je pred met glavnih sovražnih načrtov, naperjenil proti obstoju Jugoslavije.
V skupno fronto!
Mi smo tisti, ki moramo pokazati, da se zavedamo svojih dolžnosti do Jugoslavije, pokazati, da smo se resnično rešili suženjskega pojmovanja in da hočemo res biti sami gospodarji svoje usode. In nič drugega ne dela naša stranka, nego da kliče vse pametne in trezne slovenske I j udi v fronto one velike narodne armade, ki ji je pokazal pot in cilje naš vrhovni narodni voditelj Nj. Vel. kralj (viharne in dolgotrajne ovacije. vzkliki: Živel kralj!), on ki je tako dober Srb, kakor je dober Slovenec. ki ima tako dobro srce in globoko razumevanje za naše slovenske skrbi, kakor ga ima za hrvatske in srbske, mož. ki se zaveda, da ga je pravičnost božja in zgodovinska vloga našega naroda postavila v usodepolnem trenutku na čelo te države ter mu poverila velikansko nalogo, da ta mladi narod povede na pot sreče in blagostanja. (Dolgotrajne, navdušene ovacije.) Naša stranka ne želi ničesar drugega, ne dela ničesar drugega in nima nobene večje ambicije ter resnejše volje, nego da v naši državi do kraja izvede jugo slovensko politiko (navdnšeno pritrjevanje), ono politiko, ki edino more zagotoviti tudi Slovencem narodni obstoj, gospodarski in socialni razvoj, srečo in zadovoljstvo tudi slovenskemu delu p^šega naroda.
Edino jamstvo
Zato vas pozivam ne glede na to, kateri stranki ste prej pripadali, da se združite vsi pod ono jugoslovensko zastavo, pod ono trobojnico, ki nam je znak svobode našega naroda, pod katero edino lahko tudi slovenski človek, slovenski rod. najde svojo boljšo bodočnost, kajti edino te barve nam jamčijo eksistenco našega naroda ter nas čuvajo pred vsako nevarnostjo 0d zunaj in nam lahko pribore ono vlogo, ki nam pripada, vlogo nositelja zdrave in srečne nacionalne in mednarodne politike, vlogo naroda, ki ustvarja kulturne dobrine in s svojim zadovoljstvom prispeva k zadovoljstvu vsega sveta.
Zato vas ne glede na bivše stranke pozivam v vrste naše velike stranke, ki hoče združiti pod svojim praporom vse trezne elemente našega ljudstva, da v bratskem sodelovanju utrdimo našo lastno srečo in našo bodočnost.
Gromko pritrjevanje ter navdušeno vzklikanje kralju in Jugoslaviji je sledilo tem besedam ministra dr. Kramerja. Ovacije kar niso hotele ponehati. Vedno znova so se še ponavljale, ko je župan dr. Re-žek kot predsednik zbora prečital pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku g. dr Srškiču ter predsedniku JRKD g. Nikoli Uzunoviču.
Nato je izpregovoril za novomeške obrtnike g. Matkn Malovif. ki se je udeležil velikega narodnega tabora v Nišu ter je sporočil pozdrave srbskih obrtnikov in se-liakov in v navdušenih besedah orisal nepozabne vtise, ki jih je napravil nanj mogočni niški zbor. Kdor je videl to globoko prepričanje v Nišu zbranega naroda, je dejal s. Malovič. ta ne more nikdar več izgu-
biti vere v moč in zmago jugoslovenskega pokreta.
Ura je bila že pol 11., ko je pr-nteednik zbora župan g. dr. Reže!; zaključil zborovanje ter se zahvalil obema ministroma za današnje zborovanje mogočen doka*., da njune besede, poudarjajoč, da nai bo tudi slovensko ljudstvo nikdar več noče stanh strankarskih razprtij, marveč da iz vsega srca podpira idejo narodne sloge in edinstva.
Zborovalci so pritrjevali njegovim besedam z novimi in dolgotrajnimi ovacijanii ter so obkolili oba ministra in vedno znova pritrjevali njjnim izvajanjem.
Pred shodom sta oba ministra sprejemala v mestni hiš' deputacije, ki so jima sporočale razne 2c?lje dolenjskega prebivalstva.
Seja banovinskega odbora JRKD
Novo mesto, 30. aprila..
Danes se ie dopoldne in popoldne vršila pod predsedstvom senatorja g. Raier.ia ter ob prisotnosti ministrov gg. dr. Kramerja ;n Ivana Puclja prva letna plenarna seja banovinskega odbora JRKD za dravsko banovino. Navzoči so bih mnogoštvevilni senatorii in narodni poslanci ter delegati iz vseh sre-zov banovine.
Banovinski tajnik JRKD dr. Zaje ie podaj obširno tajniško poročilo, blagajnik g. Mani pa je poročal o strankinih financah. Obe poročili sta bili z odobravanjem sprejeti na znanje.
Nato sta podala svoja politična referata ministTa dr. Kramer in Ivan Puceii. O referatih, ki sta bila z velikim odobravanjem sprejeta, se je razvila obširna razprava. Z veliko pozornostjo ie bilo nato sprejeto poročilo senatorja dr. Rožiča o ljubljanski univerzi ter je bila v tem pogledu odobrena tudi posebna resolucija. Po debati, ki so se ie udeležili odposlanci iz mnogih srezov m v kateri so se pretresala razna organizacijska iu socia'na vprašanja, so bili spreie-tj primerni sklepi.
V svrho stalnega vodstva poslov banovinskega odibora JRKD je bil prevzet v ožjo ban o viinsko ekse'kutivo g. Adolf Ribnikar z nalogo, da posveti svojo posebno po-zornost tekočim zadevam banovinskega vodstva in tajništva.
Na predlog delegata g. Juvana ie banovinski odbor sklenil pozvati vse organizacije stranke v dravski banovini, da se dne 14. maia s posebnimi odposlanstvi udeleže proslave 251etnice Narodne strokovne zveze
Z izrazom zaupanja obema ministroma, senatorjem in narodu.m poslancem ie bila seja banovinskega odbora ob 5. popoldne zaključena. Delegati so se razšli z večernimi vlaki v najboljšem razpoloženju glede sedanjega in bodočega de>la stranke.
Prvi maj v Nemčiji
Ogromne priprave za narodnosocialistično proslavo 1. maja — Danes bo Hitler objavil svoj načrt nemške
štiriletke
Berlin, 30. aprila. AA. Cela armada inženjerjev in tehnikov je izvrševala danes zadnje priprave za nemški nacionalni praznik, da bo jutri zjutraj vse pripravljeno za to, kar imenujejo hitlerievska organizatorji »najbolj orjaško ljudisko manifestacijo, kar jih je kdaj videl svet«. Po hišah so raz-obešali že danes zastave, čez ulice pa transparente. Zaloge zastav in zastavic so v trgovinah pošle, takšno je bilo povpraševanje po niih.
Goebbeis je izvršil dafnes generalni pregled naprav v Lustgartnu, kjer bo jutri dopoldne manifestirala nemSka mladina, in na Tenipelhofu. kjer bo Hitler zvečer v navzočnosti enega milijona ljudi, članov vlade in diplomatskega zbora podal v glavnih obrisih načrt narodnosocialističr.e štirilefke.
Red bo vzdrževalo 13.000 mož napadalnih oddelkov. Prve povorke manifestantov bodo prispele okoli 16.. Hitler pa ob 20.15. Njegov prihod na oficieino tribuno bodo na-znamili s svetlobnimi znaki. Po Hitlerjevem govoru bo defile, ki se ga bodo udeležili
Gospodarsko sodelovanje Male antante
Prajsa, 30. aprila. AA. Zunanji minister dr. Beneš bo na ženevskem sestanku skupno z i-ugoslovenskim n romunskim zunanjim mrnistrom do'oči1 natančen datum konference Male antante. ki se bo vršila v Pragi. Verjetno je. da se bo konferenca vršila za Binkošti. vsekakor pa že nred londonsko gospodarsko konferenco. Konferenca bo trajala tri do štiri dni in bodo na niei tudi zmeni ali ratifikacijske listine pakta o or-ratrizac''-! Mn'e antante. GHavno delo konference bo posvečeno enotni gospodarski
oddelki vojske in policije, nato pa bodo sledile delegacije narodnosocialist'čnih delavcev, hitlerjevski napadalni oddelki in čete »Stahlhelma«. Ves ta čas bodo zažigali umetni ogenj, ki ga bo spremljalo takšno pokanje, da se ie zdelo organizatorjem potrebno obvestiti občinstvo, naj bo nami pripravljeno. da ne bo povzročilo panike. To pokanje naj bi bilo »višek narodnosociali-stičnega 1. maja«. Organizatorji prireditve so tudi opozorili prebivalstvo, nai ne meče na Hitlerja šopkov cvetlic.
Amnestija političnih zločincev
Kakor poroča »TagMche Rundschau«, namerava pruska vlada izpustiti manj pomembne politične jetnike. Še nadalje bi pa ostali zaprti vsi tisti kaznjenci, ki »so igrali vodilno vlogo kot poslanci, odborniku aH agitatorji komunistične stranke m pacifističnih društev«. Pomiloščeni kaznjenci se bo-do morali pismeno obvezati, da v bodeče ne bodo več subverzivno deiovali.
•politiki vseh držav Ma'e antante in ustanovitvi stalnega gospodarskega sveta, ki za določa ta pakt.
Poset rumunskih železničarjev
Beograd. 30 aprila, p. Na povratku * Aten v Bukarešto so danes prispeli v 1W grad rumunski železničarii z generalnim direktorjem rumunskih železnic Rusom ni čelu. Naši železničarji so jim priredili sve. čan sprejem. Rumunski železničarii. ki « bili goetje ministrstva za promet, so si dan ogledali Bf»fwrnd. ob 22 pa 90 nadaljevali svoio not v Rum iniio.
ManlSestaeija JRKD v
Osjeku
Hrvatski selfaki za narodno in državno edinstvo — Tudi v savski banovini obsoja narod seoaratistično
punktaško politiko
Oflj^, 30. aprila, n. Dopoldne se Je vr-Biia v Osijeku velika manifestacijska skupščina JRKD, ki sta jo sklicali sreska in osaješka krajevna organizacija. Prebivalstvo iz okolice je prišio na zborovanje v štirih posebnih vlakih s 30 državnimi zastavami in svojo godbo. Izmed članov vlade sta bila prisotna ministra Juraj Demetrovič in dr. Hanžek, kakor tudi več senatorjev in narodnih poslancev. Zborovanje ee je vršilo v središča mesta na Gajev em trgu, kjer je bila postavljena velika tr:bu_ ra ter je bilo montiranih več zvočnikov.
Skupščini je predsedoval osiješki narodni poslanec dr. Mate Perič, ki je predlagal. naj se pošlje pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju, kar so zborovalci sprejeli z velikim navdušenjem in ovacijami kraljevskemu domu. Zatem je predsednik po. zdravil oba ministra, senatorje in narodne poslance ter vse prisotne, nato pa podelil besedo ministru Juriju Demetrovič u, ki je med drugim izjavil:
Ko vas vidim tukaj zbrane v tako velikem številu se vprašujem samega sebe, katera je ona notranja sila, ki vodi narod na taka manifestacijska zborovanja po vsej naši domovini, ter prihajam do zaključka. da je danes v naši državi nared prebujen, ker čuti, da je prišel čas, ko je potrebno, da prevzame sam skrb za svojo usodo v svoje lastne roke pod vodstvom svojega narodnega voditelja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Narod se zbira okoli svojega kralja, da čuva svoje edinstvo in svojo države in da ojači svojo kraljevino Jugoslavijo. Slične pokrete vidimo po vsem svetu. Ako pogledamo, kaj se dogaja drugod po svetu, vidimo, da narodi šele išče. jo izmed sebe svoje voditelje. Tako so si v Nemčiji poiskali Hitlerja, v Italiji Musso-lir.ija, v Ameriki pa so si izbrali za predsednika svojega Roosevelta. Mi smo srečnejši kakor vsi drugI narodi, zakaj, dočim se v drugih državah zbirajo v manjšem ali večjem številu okoli svojih voditeljev, je pri nas ves jugoslovanski narod složen in govori: Kralj in narod sta eno v Jugosja. «iji. Nimamo no-benih posebnih srbskih in. teresov, ki bi bili nasprotni hrvatskim in slovenskim interesom, nimamo nobenih posebnih hrvatskih interesov, ki bi bili nasprotni srbskim in slovenskim, in nimamo nobenih posebnih slovenskih interesov, ki bi bili nasprotni srbskim ali hrvatskim, če nam govore od raznih strani o hegemoniji, potem izjavljamo, da v našem kmetskem narodu ni stremljenja po hegemoniji, in ■težnje, da bi eden nad drugim vladal. Samo klike samo koterije hočejo vladati nad drugimi in samo one streme po hegemoniji. če pa sta kralj ln narod enodušna, ne more biti hegemonije, temveč samo ravno-pravnost in enakost. Oni, ki največ govore o hegemoniji, so zavestno ali nezavestno v »hi/,bi tujcev, ki bi radi vzpostavili hege. m«ni jo nad vsem našim narodom na ta način, da bi ga razcepili. Mi tujčeve hegemonije nočemo, ker hočemo biti svoji na svojem. Današnja državna In narodna politika more biti le socialna in kmečka. Treba je pomagati kmetu, delavcu in me. fcč«nu in treba je v°diti račun tudi o p«.
Dimavski most med Jugoslavijo in Rumunijo
Beograd, 30. aprila.
2e leta 1913.. po balkanskih vojnah, se ie sklenila med tedanjo Srbijo in Rumunsko konvencija, po kateri naj bi se obe državi zvezali z dunavskiim mostom, ki nai bi se zgradil med srbsko Brzo Palariko in rumun-skim Ciganašem, pod velikim kolenom, ki ga dela Dunav, ko se je prebil skozi Železna vrata. Prišla pa ie tedaj svetovna vojna in se je morala opustiti misel za zgradbo mostu. Po vojni, zlasti pa po ustanovitvi Male antante, se je ta misel zopet sama navrgla in še tem boli, ko obstoji poleg dunavske povodne poti ena sama železniška zveza med obema državama, preko Subotice in Temešvara. Bukarešt je po tej poti oddaljen od Beograda za 93u kilometrov!
Po dolgotrajni pogajanjih med obema vladama se je naposled dosegel sporazum. Most naj bi se zgradil po drugem načrtu nad omenjenim dunavskim kolenom, med Kladovim na naši strani in Turn Severinom na romunski. Za Rumunsko bi bila stvar po tem načrtu zelo ugodna, ker je Turn Se-verin zvezan z ostalo rumunsko železniško mrežo, toda na naši strani bi se morala zgraditi železniška zveza po silno neugodnem goratem ozemlju v podaljšku proge Požarevac—Kučevo, ki se sedaj gradi. Zato se ie z naše strani delovalo na to, da bi se sprejel za zgradbo mostu nekdanji predvojni načrt, in se je sedaj tudi v resnici dosege! sporazum v tem smi-slu, kakor je te dni izjavil rumunski minister vnanjih stvari Titulescu runmnskim novinarjem ob svoji povrnitvi v Bukarešt.
Most se potemtakem zgradi med Brzo Palanko na naši iti Ciganašem na rumunski strani, nekaj nad velikim otokom, ki ga tu obliva Dunav. Most bo sicer takorekoč v neposredni bližini bolgarske meje, komaj 14 flom od nje. toda dohod do njega je z obeh strani lahek in gradnja dovozne železnice ■ne bo delala velikih neprSik. Na naši strani se mora zgraditi okoli 100 kilometrov proge Kučevo—Blagojev Kamen—Majdanpek—Miloševa Kula—Štubik—Brza Palanka. Tudi ta proga bo tekla po težavnem ozemlju, toda •po zelo bogatih rudnatih in gozdnatih krajih in z zmernim vzponom, dočim bi morala imeti proga na Kladovo znatno večji vzpon in zato znatno manjšo kapaciteto. Stroški za to progo bodo znašali okoli 500 milijonov dinarjev. Zgraditi pa bo potem še treba 2 6kin proge s stroški 80 milijonov med &tu-b kom i.n Negotinom, odkoder je proga do Prahova ob Dunavu že zdavnaj v obratu, in zvezali potem še Prahovo z Brzo Palanko, vse ob Dunavu, kar bo stalo okoli 25 milijonov. Tako bo zvezana z (hinavskim
•mostom železniška proga, ki vodi po timo-ški dolini in je preko Zaječarja in Niša najkrajša pot do Skoplja in Soluna na eni, na drugi pa po znani tudi že projektirani povprečni ci Niš—Kosovo—Kotor. Na rumunski strani pa se bo morala zgraditi proga od Ciganaša do Tur Severina. odnosno Crajo-ve.
Kolikega pomenda bo dunavski most s svojimi novimi železniškimi zvezami za promet obeh držav, se lahko razume, če se pomisli, da se bo s to zvezo razdalja med •Beogradom in Bukarešto zmanjšala od 930 na kakih 590 km. Misliti je treba tudi na zveze s Poljsko, ki tako dobi najkrajšo zvezo med Baltskim in Egejskim morije m, in pozabiti se ne sme. da se mora ob vse se bolj uravnavajočih odnošajih z Rusijo, računati tudi z dejstvom, da bo prej ali slej znaten de! ruskega izvoznega in uvoznega prometa moral kreniti po tej najbližji poti.
Stroške za zgradbo donavskega mostu bosta nosili naša država in Rumunska v enakih delih, a gradivo za most bo dobavila Rumunska. Most se zgradi samo za železniški promet in sicer za sedaj samo v vznožju za dvotirino, v gornji konstrukciji pa za enotirno progo in se bo, ako bo potrebno, pozneje razširila gornja konstrukcija za drugi tir. Obe državi sta se obvezali, da dovozne proge zgradita do dograditve mostu, tako da se z otvoritvijo mostu prične popoln promet. Dela se pridno že v ■najkrajšem času.
treba h naj-odne inteligence, kj z narodom
živi in hO£e skupno z njim delati.
Zatem se je govornik bavil s socialno in
gospodarsko politiko ter poudarjal, da je zakon o zaščiti kmetov samo provizorij in da se bo vprašanje kmečkih dolgov rešilo do konca in sicer na.ibolje na ta način, da se bo rešilo v zvezi s celotnim finančnim položajem države na podlagi načela olaj_ šanja obresti in dolg-oročnega odplačevanja. Tudi rešitev vprašanja agrarne reforme se približuje svojemu zaključku. Na. rodna skupščina ima sprejeti izpremembo tozadevnega zakona giede na sedanje gospodarske razmere v tem smisiu, da se zmanjša odkupna cena za zemljo in da se uveljavijo dolgoročna odplačila za dobo 30 let.
Nada-je je govoril minister Demetrovič o šumski agrarni reformi ter je navedel, da je bilo doslej ekspropriiranih 136.000 oralov gozdov, sedaj pa ima Narodna skupščina končno skleniti, da se gozdna agrarna reforma izvede povsod, kjer je na_ rod potreben, da se mu dodele gozdovi za boljše življenje. Kmet mora dobiti sv°j ko. šček g°zda, da bo svoj na »vojem.
Govoreč o opoziciji je minister Demetrovič med drugim izjavil: Na drugi strani vidite one, ki vsemu prigovarjajo, ki hočejo, da bi se klali med seboj, hočejo razcepiti državo in ki objavljajo razne izjave ter deklaracije, katere z veseljem beležijo italijanska listi, če pogledamo, kdo je na oni strani in kaj se tam godi, Vidimo, da streme zp. oslabljenjem države, toda, če bi se to zgodilo, bi postai tudi narod slaboten in bi nastala nevarnost za njegov nadalj. nji obstoj. Nočem govoriti nadalje o tej njihovi politiki, ker j*- gl»vno, da narod sledi svojemu vrhovnemu voditelju in da hoče čuvati in braniti kraljevino Jugoslavijo.
Nato je govoril minister dr. Hanžek, ki je v glavnem kritikoval zadržanje opozicije in njeno zahtevo, naj se država razdeli na posamezne dele, izmed katerih naj bi bil vsakdo samostojen. JRKD je v nasprotju s tem kakor ogenj proti vodi. Mi ne moremo pristati na nobeno misel, po kateri naj bi se naša država kakorkoli delila, temveč zahtevamo, da naj Ima ju_ goslovensk: narod edinstveno narodno državo. Vprašanje centralističnega režima države je likvidirano in danes nimamo razloga, da bi obnavljali sklepe o kakih federacijah, ker je rešilna pot le edinstvo države, ki nas edino more privesti do zaže. ljenih ciljev.
Senator Miljutin Dragovič iz šuma. dije je pozdravi, zborovaice v imenu srbskega dela našega naroda, nakar je govoril še bivši mirister dr. Dragan Kradjevič.
Z velikim navdušenjem je bila sprejeta resolucija v smislu izvajanj posameznih govornikov, ki zahteva od vlade, naj z večjo odločnostjo odstrani vse ovire tri-umfu jugoslovenske politične ideologije.
Veličastno manifestacijsko zborovanje je bilo zaključeno ob 2. popoldne. Po obedu sta ministra sprejemala razne deputaci je, zvečer pa je minister Turaj Demetrovič odpotoval v Zagreb.
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah itd.
Vojni dobrovoljci proti reviziji mirovnih pogodb
Beograd. 3f). aprila, p. V dvorani Kola srbskih sester se je vršila danes letna skupščina Saveza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije. Zborovanje je poteklo v znamenju ostrih protestov proti zahtevam po reviziji mirovnih pogodb in proti nepri-jateljem narodnega edinstva. Z zborovanja je bila poslana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju, ki ga je zastopal polkovnik Dušan Stojanovič. Prisotni so bili tudi vsi zastopniki nacionalnih organizacij iz Beograda. Nova norava. v kateri je tudi narodni poslanec M'lan Mravlje iz Ljubljane, je bila izvoljena soglasno.
Mariborski dogodki
Maribor, 30. aprila.
V	mestnem parku je bilo danes ▼ izredno toplem in
sončnem vremenu nenavadno živahno vrvenje. Kljub silnemu vrvežu v parku pa tudi zimska promenada v Gosposki in Slovenski ulici ni samevala.
Zjutraj okrog 5. je
povozil neznan motocikllst na cesti v Maribor prihajajočega 52 letnega pismonošo Frainca Todsaueflja iz Slivnice in ga podrl na tla. Todsnuer je dobil nevarne poškodbe na obeh nogah. Na pomoč je bi! poklican mariborski reševalni avtomobil, s katerim je bil povo-ženec prepeljan v bolnišnico.
V	mariborsko bolnišnico je bil v soboto prepeljan z reševalnim avtomobilom 77-!etni zasebnik Josip Vollak iz Mar-montove ulice, ki je močno krvavel. Baje gre za poizkušen samomor.
V	soboto zvečer je nastal v Tomšičevem drevoredu med neko vinjeno družbo hud prepir in takoj nato tudi
pretep,
med katerim sta dobila 43 letni delavec Franc Eferl iz Razvania in njegov 24 letni sin Franc zelo hude rane. Na pomoč je moral prihiteti reševalni avtomobil, ki je oba ranjenca prepeljal v bolnišnico. Oče je dobil dva globoka vboda z nožem v hrbet, sin pa je bil zaboden v trebuh v bližini želodca.
Posestnik Franc Straser iz okolice Maribora je pustil včeraj črno pleskano kolo znamke »Stevr« št. 3,349.721 preči poslopjem tukajšnjega sodišča. Ko se je kmalu vrnil,
kolesa ni več našel Smolo pa ima še v tem, da kolo ni bilo njegova last
Trgovcu Karlu Jurkoviču je bilo pred dnevi izpred novo zgrajenega poslopja kolodvorske carinske pošte na Aleksandrovi cesti
ukraden štirikolesen ročni voziček, ki ga je uporabljal za prevažanje mleka. Snažilki Josipini Koroščevi je bila v soboto med snaženjem ukradena iz javnega stranišča v mestnem parku ura budilki Iz nekega lokala je izginil lep ženski plašč, iz nekega tukajšnjega podjetja pa
Dve lepi razstavi ljubljanskega obrtnega naraščaja
Ljubljana, 30. aprila.
Ljubljanski obrtni naraščaj je tudi letos ob zaključku pouka pokazal uspehe svojega prizadevanja na dveh izvrstno prirejenih razstavah. V prostorni telovadnici šentjakobske šole so razstavila dekleta, v šoli na Prulah pa fantje.
Ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti, ki jo vodi g. Alojzij Gorjup s 16 učitelji in učiteljicami, je imela letos v treh letnikih 278 Lt-nk. Razdeljene so bile po strokah v krojačice, šivilje (perilo), vezilje in mo-distke. Tedensko so imele po 8 ur p^uka, vendar pra je treba upoštevati številne praznike in počitnicc. tako da je pravzaprav v sedmih mcsrecih le po 32 učnih ur na mesec.	tej ugotovitvi 'e še z
večjim zanimanjem in mestoma k-r z občudovanjem ogledujemo, kaj vse so dekleta lenega pripravila za razstavo. Pri risbah prvega letnika posebno zadovoljuje iznajdljivost, s katero gojenke po narodnih motivih iščejo in rišejo lastne vzorce. Prostoročno risanje je vobče za to šolo zelo značilno, nekatere podobe so prav presenetljivo lepe. Ne more io posebej pohvaliti posameznih razstavljalk niti ne oddelkov in strok. omeniti pa že moramo, da so izdelki šivilj vzbujali '-e prav posebno zanimanje obč'nstva, ki je zlasti končani prireditvi R.jčega kri ža polnilo šentjakobsko dvorano. Šc!a je zlasti še letos upravičila svoj sloves.
Slabši je bi! obi-cik razstave v šoli na Prjlah Lahko na ic vsakomur žal, ki se količkaj zanima za razvoj našega obrtnega naraščaja, a je vendarle opustil ogled tako skrbno pripravljene in tako zanimive razstave. V prvi sob; so razstavili vajenci krojne, čevljarske in kroiaške obrti, v drugi pa vaienci 19 različnih umetnih obrti. Solo vodi ravnatelj Slu p-šak s pomočjo gg. nadzornika v p. Sku-lja, učiteljev Finka in Smoleta ter moj strov strokovnjakov Kersniča in Stein-manna. Iz oblačilne stroke je bilo ^ 100 učencev, iz ostalih obrti p.i 200 Strokovnjaka je pri prvih vsekakor morala zanimati natančnost modelov in krojnega risanja, razstavljeni so bili tudi imenitno izigotovljeni čevlji vseh vrst in nekaj f-bleke. Očem jc pa seveda nudil dosti več paše oddelek ostalih obrti, kjer so se zlasti izkazali slikarji in pleskarji. Poleg narodne ornamentike in najrazličnejših barvnih kombinacij se posamezni fantj< poizkušajo tudi v portretiranju in pokrajin *tvu, eden izmed njih je že kar cel mojster olja. Bordure, šablone, barvne imitacije lesa in politure, načrti pohištva, mnoge slike po stenah in na mizah, vse to je dajalo razstavi izredno pestrost.
Pri obeh šolah je učiteljstvo kakor med letom tako zlasti še zndnje dni žrtvoval mnogo truda, ki bi bil vsekakor zaslužil vsaj večje zanimanje mojstrov, če že različni predstavniki številnih oblastev niso utegnili s svojim obiskom dati pobude naraščaju kakor učiteljstvu.
Avtomobilska nesreča pri Celiu
Celje, TO. aprila.
V soboto se je vozil dunajski tovarnar Kfinstler s svojim avtom ki ga ie šofiral njegov sin, z Dunaja v Zagreb. Z njim je potovala tudi njegova okoli 50 letna soproga Mariia. Na cesti v Bobru pri Laškem je avto zdrknil s ceste in se prevrnil. Pri padcu si je gospa Kunstlerjeva močno porezala lice in si zlomila eno rebro. Avto ni bil posebno poškodovan. Kiinstlerjevo so prepeljali z reševalnim avtom v celjsko bolnišnico. danes popoldne pa z brzim vlakom v Zagreb.
DRUGIČ.
PastOT ie krstil svojega 13. otroka. Kakor običajno ie na mizi velik kolač.
— Liuba ženica. — nravi. -— kolač mi to pot nekam ne di.ši Drutjič boš morala stopiti k drugemu peku.
Umor Malijeve bo kmalu
pojasnjen
de ena aretacija — Vse kaže, da so oblastva na pravem
sledu
Ljubljana, 30. aprila.
Strašni umor posesfcnice Amalije Malijeve, ki je še vedno predmet razburjenja, govoric in najrazličnejših komentarjev vsega
prebivalstva, bo najbrže pojasnjen že v teku jutrišnjega dne. Preiskavo v zadevi umora vodi z vso intenzivnostjo ljubljanska policija skupaj z orožneki iz Š4. Vida pri Stični.
Ze včeraj smo poročali o semzacionafrrl aretaciij nekega mladeniča na Gorenjskem, ki je imel okrvavidene hlače iti tudi nj mogel dokazati kje je bil v času, ko je bil izvršen umor Malijeve. Prav tako ni mogel povedati, k;e je bil na dan po umom Priveden je bil v Ljubljano, kjer ga je zasliševala policija. V z/vezi s tem je sledila včeraj druga senzacionalna aretacija, o čemer pa še ne moremo podrobno poročati v interesu preiskave same. Kaže, da so oblast-
va na pravi poti m da imajo moriice že T "rokah.
Kakor v soboto se je zasliševanje obeh aretirancev vršilo tudi danes ves dan. Krivde oba aretiranca sicer nočeta priznati, toda vse okoliščine govore proti njima in pričakovati je, da bo njun odpor kmalu zrušen. Rešiti je treba samo še vprašanje, kaj je vodilo oba do tega zloč:na, kakšen povod sta imela, da sta nesrečno Malijevo odstranila s sveta. Morilcema tudi ne bo več mogoče tajiti zato, ker so našli dovolj jasne prstne odtise.
V zvezi z zločinom bo jutra policija na Dolenjskem in Gorenjskem aretirali še nekaj oseb. ki so najbrž vpletene v umor. Potek dosedanje preiskave je pokazal, da je bii proti pokojnij Malijevi zasnovan pravcat komp^ot
Regulacija Koprivnice pri Celju
Da čim bolj omilita brezposelnost, sta celjska mestna in okoliška občina pred meseci sklenili, da izvedeta z brezposelnimi vsaka na svojem teritoriju regulacijo Koprivnice. Delo se je pričelo že pred tedni. Na ozemlju okoliške občine kopljejo od Dolgega potoka do Dobrove nov prekop, ki bo zelo skrajšal odtok Koprivnice. Prekop bo širok spodaj 3 m. zgoraj 5 m, z nasipom vred pa 8 m, dočim bo regulirana struga na mestnem ozemlju še širša.
Nedavno si je ogledal sreski načelnik g dr. Vidmar v spremstvu tehničnega vodje g. inž. Štefanija dela na novem prekopu Koprivnice v okoliški občini. Pričakovali so ga člani odseka za preskrbo brezposelnih v okoliški občini gg. župan Vinko Ku-kovec, Franjo \Vltavsky in Leopold Svet-ličič ter delovodja Ivan Okorn kot zastopnik občine Škofja vas. Gosp. sreskemu načelniku je zelo ugajal novo izvedeni regu-lačni načrt, o katerem sta se pohvalno izrazila tudi zastopnika banske uprave višji inženjer g. Šturm in g inž. Fugina.
Ocisek za preskrbo brezposelnih je stal pred težko nalogo, kako in kje naj zaposli številne brezposelne in jim nudi vsaj toli-
Z nožema sta se ©bfelavala
Ljubljana. 30. aprila.
Današnja nedelja je potekla brez vsakih nezgod. Bolj živahno pa je bilo v soboto ponolii, ko so se na raznih krajih mesta pretepali pijani nonočnjakarji. Med temi sta bila tudi hlapec France Jeran in Karel Bernik. Vino jima je stopilo preveč v glavo. pa sta se pričela prepirati. Naposled je stopil v akcijo še nož. Rezultat je bil tak, da so morali oba precej razmesarjeni in 9 krvavima glavama prepeljati v bolnišnico.
Za letošnji konrert pevskega »bora po-mlailka RK državne učiteljske šole v Unio nn v Ljubljani vlada veliko zanimanje. Ta res odlični, močni in marljivi dijaški pevski zbor nam bo nudil z izvajanjem pestrega in obširnega programa prvovrsten užitek. Že na mnogih nastopih in prireditvah so izkazali bodoči učitelji in gojitelji lepe pesmi, da se z vso ljubeznijo pripravljajo za svoje kulturno delovanje, današnji koncert bo pa brez dvoma presegal po obsegu in izvedbi programa vse dosedanje. Vse pesmi ie zbor naštudiral vestno in skrbno. Prav posebno pa bo ugajalo in navdušilo svojevrstno izvajanje nekaterih narodnih pesmi s spremijevanjem harmonike. Upamo, da bo ljubljansko občinstvo napolnilo dvorano Uniona ter s tem pokazalo, da zna ceniti delo dijakov. Vstopnina je izredno nizka. Prodaja vstopnic v naprej v Matični knjigarni ves dan in eno uro pred začetkom pri blagajni. Začetek točno ob 20. Koncert 6e ne bo oddajal po radiu.
Repertoarji
DRAMA
Zaeetpk ob 20. nri Ponedeljek. 1. maja: Dame z zelenimi klobuki. Red C.
Torek, 2. maja: Zaprto.
*
Ljubljanska drama. >Dame a zelenimi klobuki«, izvrstna komedija se ponovi drevi ob 20. za red C. Nastopijo: Nablocka, Mira Danilova, Vida in Polonca Juvanova, Medvedova, Rakarjeva, Slavče-va, Železnik, Jan, Lipah, Jerman in San-cin. Režija šestova. Drama pripravlja v rožiji g. Cirila Debevea premijero drame jKarel in Ana«. V repertoar pride to delo v soboto 6 t. m.
OPERA Začetek ob 20. nri Ponedeljek, 1. maja: Znprto. Torek, 2. maja: ob pol 19. uri Parsifal.
Izven. Znižane cene.
*
Ljubljanska opera. Poslednja letošnja repriza >Parsifala« bo v torek 2. t. m. Zasedba premierska, dirigent ravnatelj Polič. Stalni abononti imajo še danes ugodnost 30-odstotnega popusta pri nakupu vstopnic na podlagi svojih abonentskih izkaznic. — Zinka Vilfan-Kunčeva in Marij Šimenc bosta gostovala v sredo 3. t. m. v Puc-cinijevi operi j>Turandot<. Ker bo to poslednje gostovanje Marija Šimenca v letošnji sezoni, poleg njega pa nastopi še ena najboljših naših opernih pevk, Zinka Kunčcva. opozarjamo na to krasno Pucci-nijevo opero v odlični zasedbi. Predstava bo izven abonmaja. Cene od 50 Din navzdol.
Objave
VTII. b razred mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani se je odpeljal včeraj zvečer ob 20. z brzim vlakom na ekskurzijo v Beograd kot v zaključek gimnazijskega študija. Ekskurzitstke spremlja raz-rednica profesorica ga. Vida Vrtovčeva.
Francoski institut v Ljubljani. Drevi ob 21 bo predaval v društvenih prostorih g. Jean Humbert o Francozih r Sloveniji in drugih jneoslovens kih deželah v začetku 19. stoletja. Vabljeni!
ko, da ne bodo stradali Odločil se je » izkop nove struge v dolžini 1577 m, ker le tako se da zaposliti večje število brezposelnih. Delati so_pričeli 3. marca in so doslej izkopali že 7786 m' materiala. Zabili so 706 pilotov. Izkop je v dolžini 400 m popolnoma gotov in opleten z vrb jem. Na teden je zaposlenih 60 delavcev, ki se pa vsak teden menjajo, da pridejo vsi brezposelni iz okoliške obč:ne ter iz občin Skofja vas in Teharje do zaslužka. K tej akciji prispeva banska uprava 205.000 Din iz kredita za preskrbo brezposelnih, ostali znesek pa bo morala kriti okoliška občina. Nova stniga bo za okolico in za mesto velikega pomena, ker se bo khko voda ob povodnji naglo odtekala. Želeti bi bilo. da bi tudi mestna občina čim prej razširila strugo ob izlivu Koprivnice v Voglajno iti s tem omogočila čim hitrejši odtok.
Ban-sid upravi, narodnemu poslancu gospodu Ivanu Prekoršku, sreskemu načel-stvu v Celju in okoliški občini gre vse priznanje za nesebični trud in požrtvovalnost, s katero je bila omogočena koristna in plo-donosna izvedba teh javnih del.
Šport na znamkah
V razvoju športa ima filatelija prve znake in listine, ko so pričele države pr zim-vati pokret, ki se je danes razširil že med najbirše plasti vseh narodov. Končno je tudi za človeka, k se ne bavi z zbiranjetn znamk, prav zamm vo spo/nati serije naj-razllčnejših znamk, ki so bile dozdoj izdane v aportno-propagandne namene.
Prve »športne« znamke je izdala Grška 1. 1896. ko ie 15<>0 let po klasičnih oi m-pi/js kh igrah zopet obnovila te svetovne športne prired tve. Prva m oderna olimpiada se je vršila v atenskem stadionu in v siponun na ta dogodek je izdala Grška serijo spominskih znamk raznih vrednosti, k: so danes že zelo drage redkosti. Deset '»"t pozneje — ob priliki omejene vmesne ol fn-piade — je Grška še enkrat razveselila filateliste z izdajo jub lejnih zn^mk po klasičnih motivih, ki jih ljubtelji zdaj prav tako iščejo za drag denar.
Francija. Amerika, Anglija in Švedska, k so organizirale olimp ade v letih 1900 do 1912, temu načinu športne propagande, niso prisojale nobenega pomena. Prav tako tudi med vojno, ko je bila na vrsti Nemčija, ni bilo niti o olimpiadi, še manj pa o kakšnih znamkah zan ;o< ne duha ne sluha.
Takoj po vojni pa so države izrabile vsako ugodno priložnost, da so z znamkami širile propagando m zbrale nekaj sredstev za vsakokratno olimp ado oziroma za udeležbo svojih zastopnikov na njih Tako je Beigja kot prva 1. 1920 izdal« serijo treh vrednosti s pribltkom 7o dobrodelne namene (za vojne invalide). L. 1924 ie posnela Belgijo Francija s serjo znamk o pariški olimpiadi. Leto dni pozneje je z-rab la zasedanje o,;mpii«kega kongresa na svojih tleh Češkoslovaške, ki je ;zdala za to tri posebne znamke s pretiskom. Kongres je bil pomemben posebno zaradi tega, ker je bil na njem sprejet sklep o zopetni pripustitvi Nemcev v vse mednarodne športne organizacije.
L. 1928 je bik na vrsti Holandska, ki tudi ni opustila tega poljudnega sredstva za športno propagando in zdala S zelo lepih spominskih znamk. Amsterdamska olimpiada je spravila tudi Portugalsko ne misel, da je podprla fond za udeležbo na njej s prodajo posebnih propagandnih zn.itnk s sliko tekača. Uruguay pa je zdal v spomin na zmago svoje nogometue enajstorice v Amsterdamu — kakor l. 1924 v Parizu
—	tri posebne pisemske znamke, ki so se prodajale precej dražje. Lani so se tudi preračunljiv! tod« za šport navdušeni Amer:čani odloČili, da so zdal i tri posebne olimpijske znamke, izmed katerih je bila ena posvečena zimskemu delu olimpiade v Lake Placidu, ostal dve pa Los Angelesu.
Kakor vidimo, so pričele drževe vse bolj posnemat; prvi vzgled Grške. L. 1931 n. pr. je izdala Bolgarija »pommako serijo v 7 vrednostih na takratno balkansko olrnp ado. Lani, ko smo pri nas organizirali evropsko veslaško prvenstvo v Beogradu. je izšla posebna serija lepih znamk v spomin na to evropsko prireditev. Zadnjo izdajo jubilejn h športnih znamk pa je preskrbela Avstrija, k je ob priliki prireditev Fise v Inomostu tudi izdala več zelo lepih zvodov Slične posebne iztiaje znamk pa lahko zasledujemo tud- v pre-komorskih državah k' porabijo vsako večjo — čeprav samo na ožjo okol co omeiemo
—	športno prireditev obenem za *7!!cšik> propagando Menda so povsod spoznali da ni samo uspešna 7 moralne temveč prav tako tudi materialne <*tTani. F latelist p« imajo z njimi prav posebno vpgelie: lepe 90. redke u zato tem bolj dragocene.
Pristopajte k Vodnikovi družbi
LJubljana je manifestirala za Rdeči križ
Svečano zborovanje odposlancev Rdečega križa iz vse države — Manifestacijski obhod po mestu — Veliko zanimanje občinstva za „bombni napad iz zraka"

\oto
do1



riff1
Narodni železničarji so zborovali
Izredno lepo uspel zbor oblastnega odbora UJN2B
Težkoče železničarskega stanu
LJubljana, 30. aprila.
HkupSCdna se Je vršila v zbornični dvo_ rani univerze kralja Aleksandra, ki so jo za to priliko okrasili z veliko podobo Nj. VeL kralja tn z zastavo Rdečega križa, emblemom humanitarnosti in pacifizma. Kmalu po deveti uri so člani glavnega odbora in delegatje zavzeli svoja mesta. Prvi. [pocipredsedaiik, bivši minister dr. A 1 a u -p o v i č, je najprej imenoval zapisnikarje in overovatelje zapisnika, nato pa je prešel na predlsednišfeo poročilo.
Beseda predsedujočega
Pred pričetkom vsega je prečital vda. noetno brzojavko Njunima Veličanstvoma kralju in kraljici, ki sta vrhovna zaščitni, ka Rdečega križa, in Nj. Vis. prestolonasledniku Petru, zaščitniku podmladka, ki jo je ves zbor poslušal stoje in jo z aklamacijo odobril. Nato je predsedujoči imenoma pozdravil kraljevega odposlanca di-vizijskega generala Cuikavca, bana dr. Ma. rušiča, župana dr. Puca, zastopnika ministra vojske in mornarice generala Popo-viča, zastopnika ministra za socialno politiko in narodno zdravje načelnika dr. Dolšaka ter prvega podstarosto SKJ Gan-g-la.. Sporočil pa je iskrene pozdrave tudi vsem ostalim zastopnikom humanitarnih in nacionalnih društev, delegate vseh ob_ lastnih odborov RK ter vse sodelavce na polju ljubezni in človekoljubja. Posebej je izrekel zahvalo naši vojski, našim upravnim oblastvom in občinskim zastopstvom ter nacionalnemu tisku, ki je z globokim razumevanjem širili ideje RK in ga je podpiral v njegovem delu z živo besedo. Nato se je s toplo besedo spomnil umrl^ velikih sodelavcev, predvsem dolgoletne^™ predsednika dr. Marka Leka ter nekdanjega predsednika novinarskega udruženja Stevana Curčiča, dolgoletnega člana glav-rega odbora RX. Naglasil je, da ni samo slučaj, da je prav ta čas sklical RK svojo skupščine v beii Ljubljani na zapadni meji države. RK ne gleda ne na meje, ne na ime, ne na rod, temveč si prizadeva, da bi med vsemi narodi zakraljevala ljubezen in 'bratstvo. Noben drug narod na svetu ni tako potreben miru kakor jugoslovenski. Dočim so se drugi narodi na zapadu lahko kulturno in gospodarsko mirno razvijali, smo se morali mi stoletja biti s scvraž. nfki. V temeljih naše države je kri in napor najboljših sinov te zemlje. Naša narodna pesem nosi v sebi globoko etiko prav tx> idejah RK. Naša Kosovska devojka je bila prva sestra RK. Naš narod nikoli ni stezal roke po tistem, kar ni naše. Kot izrazito nacionalna ustanova ima RK predvsem dolžnost, da v najširšem sodelovanju z vsemi sodržavljani dviga duhovno in ma. teriataio kulturo v svojem narodu, da čuva dragoceno dedščmo, našo državo, da bi jo mogli prerpustiii svojim potomcem čim močnejšo in naprednejšo. Rezultati, ki jih je v tem letu dosegel RK, niso majhni, toda bog daj, da bodo v prihodnjem letu še večji. Naša želja je samo, da bi z društvom sodeloval ves narod, tako da nas nobena nesreča ne bi zatekla nepripravljenih.
Nato Je predsedujoči še sporočil, da se je po ugotovitvah verifikaciiskega odbora udeležilo skupščine 60 članov glavnega odbora ln delegatov.
Živahna diskusija
Tajniško poročilo, o katerem je poročalo •2e nedeljsko »Jutro«, je izšlo natisnjeno, tako da ga na skupščini ni bilo treba podajati. Zaradi lažje diskusije pa je sekretar glavnega odbora M a r i n k o v i č vendarle prečital kratek izvleček iz tega poročila, nakar se je vnela živahna debata.
Bivši predsednik Srbskega rdečega križa dr. B o r i s a v 1 j e v i č je naglašal po. trebo po živahni akciji za povečanje števila članstva. V širokih krogih naroda je vse premalo pozornosti. Vsak gimnazijec: bi gamzacijo, katere delovanje je v vsesplošnem interesu. Ker se je zasebna organ za-cijska iniciativa doslej isžkazala za pr >ma_ Jo izdatno, naj bi poslej v propagand' RK prevzela iniciativo vlada. Vzgoji v smislu načel RK po šolah se je doslej posvečalo vse premalo pozornosti. Vsak gimnazist bi se moral izvežbati v najnujnejših opravilih samaritan^ke službe. Sester RK je vse premalo. Ker so žene po naravi brez primere bolj pripravne za humanitarno delo kakor pa možje, bi se moral RK pobrigati zlasti za vzgojo zadostnega sestrskega naraščaja. Vso pohvalo pa je dr. Borisavlje--rč izrekel podm.lad.ku, ki izkazuje v res-incr: živahno in plodovito delavnost.
Za njim je govoril dr. L u ž a n 1 n iz Eremsfke Mitrovice. Priznal je vso hvalež_ nest za delo. ki ga je glavni odbor izvedel predvsem na polju humanitarnih akcij, ziasti materialnega podpiranja prizadetih
rajev, pograjal pa je, da je RK d'<slej mel premalo v vidu še ono drugo nalogo, da namreč pripravi prebivalstvo na civilno obrambno delo za primer vojne. Grajal je, da premorejo skladišča RK po državi samo skromen sanitetski materijal, dočim bi moral RK v resnici imeti formiranih 50 ali 100 bolnišnic. Našemu RK je postavljal za vzgled japonski RK, ki je s svojo organizacijo v resnici zajel široke kroge naroda. Narod, kakršen smo, bi moral imeti organiziranih vsaj pol milijona sa-maritanov. Bolničarjev RK doslej vobče nima. Materialnih sredstev, ki jih nedosta-ja, je treba na vsak način najti. Po vseh šolah bi bilo treba prirediti samaritanske kurze, ki bi lahko izšolali desettisoče na. raščaja. Hvalevredno pa je, da je glavni odbor začel misliti na obrambo civilnega prebivalstva pred nevarnostjo plinske vojne. Bodoča vojna bo strašna, nevarnosti bo izpostavljeno predvsem prebivalstvo v zaledju. Razveseljivo sliko nudi v letnem poročilu samo poglavje o podmladku, čigar organizacija je s svojimi 350.000 člani zavzela v resnici zadovoljiv obseg. Usodno je samo, da se ta podmladek s tekom let izgublja v nič. Namesto da bi se iz podmladka rekrutiralo članstvo za RK, skoraj ves naraščaj avtomatično odpada, ker je med podmladkom in RK prevelik pre. pad. Ce bo šlo tako naprej, bo čez nekaj časa od vsega RK ostal samo še podmladek.
Po kratki repliki dr. Alatipoviča, ki je naglasil da se vseh teh pomislekov zaveda tudi glavni odbor in da jih je ta tudi že sama izrazil v svojem letnem poročilu ter da se je RK moial v preteklem letu omejiti predvsem na humanitarno, materialno
pomoč po suši in poplavah prizadetim krajem, Je zbor z -vzklikom odobril poročilo glavnega upravnega in glavnega nadzor, nega odbora
Nato je prišel v debato budžet PIK za leto 1933, ki predvideva 4,625.731.38 Din dohodkov in 4,622.731.38 Din izdatkov; budžet podmladka pa znaša 1.175.731.38 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. V diskusiji se je priglasil k besedi najprej spet dr. Lužanin, ki je grajal predvsem visoko postavko za nameščence RK — 410.000 Din — ter postavko za penzijski fond osebja. Njegovim izvajanjem sta odgovarjala podpredsednik dr. Alaupovič, ki je poudarjal, da mora organizacija s tako širokim delovnim področjem, kakor ga ima RK, nujno imeti tudi svoj administrativni aparat, in predsednik glavnega nadzornega odbora Kovačevič, ki je nag'ašal veliko požrtvovalnost, s katero nameščenci RK pogosto delajo pozno v noč. Kritiki dr. Lužanina se je pridružil tudi narodni po. sianec ž i v a n č e v i č. Po njegovih izvajanjih bi bilo treba zanesti v organizacijo predvsem več svežosti. Glavni odbor je bil doslej bolj oosrednik, kakor pa iniciator dela. Podrobno je analiziral budžet in zatrjeval, da dohodki, ki jih predvideva, nikakor niso realni. Posamezne postavke med dohodki so narasle, ne da bi bilo iz računov razvidno, odkod jih bodo vzeli. Zahteval je naj glavni odbor v bodoče pride pred skupščino s predlogom budžeta, ki bo izdelan v vseh podrobnostih.
Delegati pod mogočnim vtiskom manifestacije pred univerzo
Ko se je k besedi v diskusiji oglasil še delegat Bitorovič iz Niša, se je medtem zunaj na Kongresnem trgu pričela ve. lika atrakcija s »sovražnim aeroplanom nad Ljubljano«. Predsedujoči je zato še med Bitorovičevim govorom prekinil zborovanje in vsi delegatje in gostje so se iz dvorane odpravili na balkon univerze, da prisostvujejo manifestaciji. Udeleženci skupščine se niso mogli dovolj načuditi ši-rokopotezni, vzorni prireditvi, ki jo je svojim dragim gostom priredil ljubljanski RK. Ko se je skupščina spet zbrala v dvorani, je podpredsednik dr. Alaupovič med splošnim aplavzom izrekel prav toplo za_ hvalo vsem, ki so pomagali organizirati tako odlično manifestacijo, zlasti pa se je z iskrenimi besedami zahvalil deci ljub-ljansikega RK in je izjavil, da bo mladina, ki zna tako vzorno izvesti takšne akcije, znala brez dvoma tudi veliko bolje ln lepše voditi ves RK. kakor starejši rod.
Delegat Bitorovič, ki je nato spet povzel besedo, je izjavil, da je manifestacija na Kongresnem trgu prav nepobiten dokaz da bi moral ves RK kreniti na nova pota. Podmladek je stopil na to pot prej kakor
Medtem ko so na univerzi zborovali predstavniki RK rz vse države, se je pričel okrog 10. že polniti Kongresni trg. Nepregledne množice so prišle iz vseh delov mesta, da slede navideznemu bombnemu napadu letala na mesto ter da podrobno opaziti ejo posamezne epizode reševalne akcije, gašenija, transportov ranjencev. Priznati je treba, da je program, ki ga ie sestavil odbor RK, vzbudil zanimanje vsega prebivalstva. Naval na prostrani Kongresni trg je b:|l vedmo večji in policija ie imela prav hud posel, da je vso to ogromno množico počasi od.rin.iia s trga in ga izpraznila. Policija ie zaprla vse dohode. Množice so se lahko zbirale samo v Zvezdi, deloma pa tudi pred univerzo.
Med množico ie neprestano vršalo kakor v panju in prav mrzlično so vsi pričakovali trenotka, ko bodo streli z Gradu naznanili, da prihajajo sovražna letala.
Ob 10. so se začela pred Mestaiim domom zbirati vsa društva, ki so sodelovala v mani fes taci i>skem sprevodu. Prihajalo je na tisoče mladine. Vsak udeleženec je imel v rokah majhno trobojnico aH pa zastavico Rdečega križa. Poleg šolske mladine so prihajali skavti v svojih dresih, gasilci v krojih in zbirale so se godbe. Kmalu po 10. se ie začel pomikati po ulicah manifestacijski sprevod. Na čeki so korakali predstavniki krajevnega odbora RK, prdsodnik dr. Fet-tiioh, mestni fizik dr. Rus, ravnatelj Hočevar in ravnatelj Wester, vsi z znaki RK na rokavih. Za tujimi so šle dame, odbornice in članice RK, potem vojaška godba dravske divizige, za katero se je razvrstila šolska mladina; najprej mladina osnovriih šol, nato truščanskih šol, gimnazij in realke, vmes pestri oddelek skavtov kakor tudi 250 gasilcev v krojih. Ponf.adku RK. ki je strumno korakal v štiristoplh, so sledili sanuaritairski oddelki RK v krojih, belo oblečene samari-tanke in samaritaraci v zelenih suknjičih, nekateri opremljeni s plinskimi maskami in noseči razne tehnične priipomočlke .in reševalno orodje . Pozornost je vzbudila zlasti četvorica trboveljskih rudarjev v polni opremi proti plinom.
Ves ta sprevod, v katerem sta neumorno svirali godba dravske divizije in železmčar-ske »Sloge«, j« krenil po mestnih ulicah čez frančiškanski most in Wo'rfovi ukci na Kongresni trg.
OTo 11.30 je več topovskih strelov z gradu naznanilo, da so se pojavila sovražna letala nad Ljubljano. Skoro istočasno se je pokazal sinji »Pelikan«, letalo domačega Aero-kfuba. ki je zaplul tik nad Kongresnim trgom. Topovi so ga obstreljevali in blijuvali nanj žveplo in ogenj, toda letalo je ušlo zasledovalnemu ognju in vrglo na Kongresni trg več bomb. Sledile so zaporedne štiri detonacije, pokale so petarde ki so bile nameščena na štirih kandelaibrih in zvezane z električno žico, po kateri so bile vžgane. Istočasno so sledile eksplozije bomb. ki so razvijale močan dim, da je bil na mah ves Kongresni trg poln dima.
Dve bomibi sta padli na kino Matico, ki je začel »goreti«. Niso se še polegle deto-
stari RK. Pod vtisom, ki ga je napravila nanj manifestacija na Kongresnem trgu, je zahteval, da skupščina nikakor ne sme reducirati postavke za podmladek za Din 50.000. kakor to predvideva novi budžet.
Po kratkih govorih delegata B u j "1 č a iz Subotice. ki je plediral za znižanje poštnih pristojbin v primerih, ko otroci pod okriljem RK pošiljajo hrano in druge darove svojim revnejšim tovarišem, in dr. Kopše iz Beograda ki je stavil kon_ kretne predloge glede pripravljenega zakona o RK, je bil budžet v celoti sprejet.
Zaključek
Nato bi se bile morale vršiti volitve predsednika društva ter devetih članov glavnega upravnega odbora in petih članov glavnega nadzornega odbora. Pred prehodom na to točko ie predsedujoči prečital pismo. ki za ie minister vojske in mornarice noslal ripvnemu odboru 7. ozirom na novi zakon o RK. Ta zakon, ki bo v kratkem dovršen in v skjoščini sprejet, predvideva. Ha bo predsednika in event. še nekaj članov glavnega odbora RK imenoval kralj. V zvezi 9 tem je minister izrazil željo. c,a b. današnja skupščina opustila tozadevne volitve. Po dolgi diskusiji, v kate ro so posegli delegatje Popovič iz Beograda. Ruiič iz Subotice, dr. Joksimovič iz Skoplia. poslanec Živančevič, dr. Ruvit:6. Aloksič iz Kumanova, general Stajič in podpredsednik Alaupovič, je sk.ipščina naposled oklenila, da vol i samo 3 članov upravnega in 5 članov nadzorn-^ga odbora, ki se v smislu pravil vsako leto izmenjajo. Medtem ko so se vršile volitve, ie skupščina še odobrila stavljene predloge, da s? kred-t za zidanje doma RK v Beogradu zviša na 1^00000 Din, za zidanje doma v Zagrebi ra da se dovoli kredit do 5O0.GO0 Din. Delegat Smiljanic je med tem v prav toplih besedah izrekel iskreno zahvalo podpredsedniku dr. Alaupoviču za vse njagovo^ izredno požrtvovalno delo in izrazil željo vsega članstva RK. da bi dr. Alaupovič tudi poslej še nosil zastavo RK. Vsa skupščina se je tej zahvali pridružila s prisrčnim aplavzom.
Dr. Alaupovič se Je za te Izraze priznanja zahvalil z obljubo, da bo do konca z enako vnemo delal za cilje RK, ker je delo RK izmed vsega humanitarnega dela najbolj humano. — Izrekel pa je tudi svoje čestitke vsem onim delavcem na polji RK v ljubljanski oblasti, ki so bili ob zadnji priliki odlikovani in izmed katerih je bil predsednik oblastnega odbora dr. Krejč.i odlikovan z najvišjim priznanjem, z redom RK
Ko je bil razglašen izid volitev — izvoljeni eo bili dosedanji člani glavnega odbora — ie predsedujoči okrog dveh popoldne zaključil skupščino, ki pomeni prav gotovo nov mejnik v razvoju našega RK.
nacije, že so se na Kongresnem trgiu zgrudili na tla ranjenci iti mrtveci, zadeti od drobcev bomb in omamljeni od dušečih plinov. Takoj po fingiranem bomibnem napadu so za donele hupe reševalnih avtomobilov Ln na pomoč so prihiteli samaritanci in sa-maritanke. Ranjencem so niudli prvo pomoč, jih okrepčali, obvezali in naložili na nosila. Cez nekaj minut je zdrvel prvi reševalni avto v mobilni lazaret, njemu so pa sledili drugi. Reševalno službo so vršili dva mestna avtomobila, dva vojaška, eden od Pogrebnega in eden od Higienskega zavoda. Vse se je izvršilo točno po programu. Z izredno naglico so bili reševalci in reševalike na licu mesta. Prav tako tudi avtomobili Nekateri reševalci so bili opremljeni tudi s plinskimi maskami
Medtem ko so biili reševalci in samaritanj zaposleni s pobiranjem in prevažanjem ranjencev. je »gore!« kino Matica. Poklicni gasilci so pridrveli in v nekaj minutah je bila razpeta raztezna lestva Magirus, po kateri so se povzpeli gasilci na streho kinematografa. Kmalu so tri cevi biiiuvale mogočne curke vode na goreče poslopje. Prizor je bil res učinkovit Tako reševanje kakor gašenje sta pokazali, da imamo dobro izurjene samaritane in čuvarje pred požarnimi katastrofami.
Ko je bil ves ta program absolviran, je ves sprevod krenil s Kongresnega trga po Vegovi, Peternelovi in Gosposki ulici nazaj na Kongresni trg ter defiliral pred zastopnikom Nj. Vel. kralja, generalom Cukavoem, in vrhovnimi predstavniški RK, nato se je pa po Šelenburgovi ulici vrnil pred Mestni dom, kjer je bi! razhod. Mladiina se je vedla vzorno. Strumno je stopala v četverostopih in neprestano manifestirala za veliko človekoljubno idejo RK.
Velik požar v Dražencih
Ptuj, 30. aprila.
V noči na danes, kmalu po polnoči, je prestrašil prebivalce lepe vasi Dražencev, kaki dve uri oddaljene od Ptuja, prestrašen krik, da gori. Vaščani, ki so bili že v trdnem spanju, so prestrašeni zbežali na prosto ter našli stanovanjsko hišo najemnika Svenška, upokojenega tovarniškega nadzornika, v plamenih, imeli so le še toliko časa, da so rešili pohištvo, medtem ko je stanovanjsko in gospodarsko poslopje požar popolnoma upepelil kloub temu, da je bilo poslopje z opeko krito in zidano. Lastnik hiše je v Ameriki.
Zaradi silnega vetra ae j« ogenj kmaln
prenesel na sosedno s slamo krito Polaj-žarjevo hišo. Tudi tu je ogenj kad kmalu opravil svoje, posebno še, ker je bilo občutno pomanjkanje vode in so črpali vodo le iz domačih vodnjakov. Na kraj nesreče je prihitelo domače gasilno društvo, nato pa gasilci iz Ptuja in Hajdine. škoda se ceni pri Svenšku 40.000, pri Polajžarju pa 20.000 Din.
Ogenj je nastal, kakor se domneva, zaradi slabega dimnika, ki že dalje časa ni bil očiščen. Poleg tega je veter, ki je bil kritične noči zelo močan, ogenj še pospeševal.
Ljubljana, 30. aprila
Danes dopoldne se je vršilo ob nabito polni dvorani OUZD X. redno zborovanje oblastnega odbora Udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, ki je pokazalo hudo socialno stanje našpga prometnega esebja, zlasti pa preprostega dela vca.
Ob navzočnosti 48 delegatov, ki so zastopali 27 podružnic (4380 članov) je zborovanje otvori dogoletni predsednik oblastnega odbora, zaslužni socialni delavec oficial g. Rotar Albin s pozdravnim nagovorom, v katerem je izrazil veselje in zahvalo nad številno udeležbo delegatov. Posebej je pozdravil tajnika centralnega odbora g. Jova Bakiča, zastopnika beograjske oblastne uprave g. Mitroviča, dva zastopnika zagrebške oblastne uprave g. Balkasa in g. Sukoblijeviča in zastopnika dnevnika i Jutra«.
Za tem je prvi tajnik oficial g. Albert Vertačnik prebral vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru in pozdravne brzojavke prometnemu ministru g. P-adivo-jeviču, direktorju generalne direkcije g. živadmiču, ministru g. dr. Albertu Kra-merju in ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivanu Puclju. Vse brzojavke so bile soglasno sprejete. Nato je predsednik g. Roter Albin v poročilu prikazal hudo delo in veliko odgovornost železničarja v obče in njegovo socialno stanje. V svoji kritiki o delu tistih, ki so poklicani urediti socialno vprašanje železniškega in brodarskega delavca, ki nima danes eksistenčnega minimuma, je poudaril, da je bil edinole oblastni odbor tisti, ki je siromaku res pomagal. Zlasti pa je prikazal zapostavljenost progovnega delavstva, ki je izpostavljeno vsem vremenskim nepr-i likam, a nima primerne obleke, da bi bilo zavarovano pred raznimi obolenji, plačano je pa izpod eksistenčnega minimuma. Oblastni odbor je doslej storil v tem pogledu, kolikor je bilo v njegovi moči. Stavil je ponovno zahtevo, da se uredi vprašanje delavskega pravilnika in se da delavcu isto zagotovilo eksistence kakor ga ima ostalo prometno osebje. Da pa se vbodoče to socialno delo oblastnega odbora čim bolj pospeši in prav tako delo na gospodarskem in kulturnem polju, je treba složnega delovanja med članstvom in enotne volje za po-vzdig železničarskega in brodarskega stanu med vsem delavstvom. Z apelom na delegate je predsednik svoja izvajanja zaključil in ponovno poudaril važnost orga-n.zal oričnega dela za boljšo bodočnost.
Po zasluženo iskrenem priznanju delegatov je predsednik dal besedo prvemu tajniku g. Albertu Vertačniku, ki je izčrpno poročal o delovanju oblastnega odbora v preteklem poslovnem letu.
Oblastna organizacija je v zadnjem letu porasla za 265 članov, tako da jih ima dane 4380 iz vseh strok železniške in brodarske službe. Podružnic ima 29.
Največja organizatorična pridobitev UJN2B pa je njen pristop k Ligi narod-nm sitvanskih organizacij žeiezničacjev in brodarjev, katere glavna skupščina sa je vršila 26 in 27. novembra 1932 v Pragi. Ligo sestavljajo največje poljsko udruženje s 65.000 člani, dve češki organizaciji s 70.000 člani in naše "JNžB, Ki šteje okrog 20.000 članov. Namen lige je medsebojno spoznavanje v kulturnem in gospodarskem pogledu in v sodelovanju za izboljšanje službenih odnosov železničarjev v posameznih državah.
Veliko pažnje je oblastni odbor posvečal raznim javnim shodom organizacije, članskim sestankom v vseh krajih banovine, prirejanjem debatnih večerov in pripravljanjem strokovnih poučnih tečajev za progovne uslužbence pred izpiti.
Pereče je vprašanje skupnega stroKOv-nega giasila, zaradi katerega se vse članstvo upravičeno pritožuje, ker je v njem premalo slovenskega gradiva.
Podrobni opis dela oblastnega odbora je dal nad vse razveseljivo sliko. Zlasti je treba naglasiti delo na socialnem poprišču, kjer more odbor beležiti neštevilo zelo lepih uspehov, in upati je, da doseže svoj namen za izboljšanje socialnega stanja v vsakem pogledu.
Sledilo je poročilo blagajnika g. Engel-berta Cernivca, ki izkazuje čistega premoženja 258.334 Din. Prometa je bilo nad en
milijon Din.
Nadzorstveni odbor, v imenu katerega je govoril njegov predsednik g. Josip Lu-schtitzky, je predlagal zborovalcem, da izkažejo odboru svoje polno zaupanje, ki ga za svoje plodovito delo v prid železnicaijcv in brodarjev v polni meri zasluži.
Zborov&lci so predlog soglasno sprejeli, izrekli razrešnico in zahvalo upravnemu, zlasti pa izvršilnemu odboru. Za tem je iz-pregovoril la-nik centralnega odbora g. Jo-vo Bakič, ki „e navzoče iskreno pozdravil in izrazil željo za čim tesnejše stike za obrambo in dosego železničarjevih in brodarskih pravic Odločno se je izjavil oroti odpuščanju de.'»vcev in za enotno ureditev delavski h pravilnika s pravilnikom prometnega osebja, da bo eksistenca *-i'amče-na tudi delavcu v*&j z eksistenčnim minimumom. V svo nadaijnenc govotu se je dotaknil največje nesreče železničirev, in sicer razredne razcepljenosti, Li onemogoča enoten nastop.
Kako ipj&vičene so njegove besede, je dokazale n.ivčušrno odobravanje vseh zto-rovalcev. Prav tako pa ie bil sprejet govor visje^e svetnika g. Ivana D^ržiča, ki je kot ! zastopnik centralnega odbora ideološko očr-| ta! smisel UJN2*3, z grenkimi dejstvi je i govoiii i.a emancipacijo našega Sel j čarskega in brodarskega celavca od ger-I maDskega tuterstva in utemeljil slovansko noto udruženja glede na zadnji politični kaos v Nemčiji.
Bratsko sta pozdravila zborovalce tudi zastopnika zagrebške oblastne uprave gg. Sukobljevič in Balkas. Prav tako zastopnik beograjske oblastne uprave g. Mitro-vič.
V splošno zadovoljstvo vseh je nato poročal odbornik g. Ciril Zupan o delovanju giasbnega odseka »Sloge«, ki razpolaga z godbo na pihala z nad 54 močmi, z orkestrom s 40 močmi in s salonskim orkestrom s 16 močmi. Odsek ima 3 častne, 238 ustanovnih in 1122 podpornih članov. Za glasbenim odsjkom prav nič ne za ost 'j-ja pevski mešani zbor, ki ima 56 moških in 44 ženskih glasov.
Dramski je s svojimi 14 člani v polnem razvoju. Največje delo odseka »Sloge« pa je njegova glasbena šola z 269 gojenci in 14 učitelji, ki predstavlja že kar upoštevanja vreden zaseben konservatorij. V isti smeri dela tudi mariborski glasbeni odiek, za katerega je poročal g. Punčuh Mirko.
Na prvi dan cvetnega maja srce se nam v prsih pomlaja! Da malo pomlad proslavimo vsi k Slamiču danes hitimo!
Poročila so bila s tem izčrpana. — Po kratki debati je bil soglasno izvoljen za bodoče poslovno leto naslednji upravni odbor: predsednik Roter Albin, I. podpredsednik Punčuh Mirko. II. podpredsednik Ko-privec Nande, I. tajnik Vertačnik Albert, II. tajnik in gospodar Srebot Franc, blagajnik černivec Engelbert, zastavonoša Koprivec Ivan, odborniki: Klebel Emil, Fur-lar Josip, Bukovec Franc, Kedenk Rudolf, Likar Anton, Kervin Franc, Stanič Stanko, žerjav Karol, Kocjan Ivan, Novak Ignac, Peternel Fran, Pečar Jože in Praznik Alojzij; nadzorni odbor: predsednik Lu-schiitzky Josip, odborniki: Outrata Drago, Dovč Franc, Jenčič Anton in Gabrovšek Alojzij; za centralni odbor: odboniki: Der-žič Ivan, Velner Franjo in Roter Albin, namestniki : Vertačnik Albert, Tumpej Rudolf, Koprivec Nande.
Z malimi izpremembami je bil tako izvoljen stari odbor. Predsednik g. Roter Albin od vseh zborovalcev navdušeno pozdravljen kot zopetni predsednik, se je za izvolitev s toplimi besedami zahvalil in pozval vse na intenzivno delo.
Nato sta soglasno bili sprejeti dve resoluciji, ena za centralni odbor, druga za javnost, ki se glasi:
»Člani organizacije UJN2B, zbrani na svoji X. redni skupščini dne 30. aprila 1933, smo po vsestranskem razmotrivanju svojega hudega položaja došli do nastopnega zaključka:
v zadnje 11 čssu se javnost povsem napačno informira o našem položaju. — Protestiramo proti vsem tistim, ki dajejo te inro-macijie o stanju železničarskega položaja in na/ajajo, da so uprav železničarji n č, j večje breme današnji drža. .ni li-nanci.
2. • Ugotavljamo, da so železnice kljub hudi gospodarski k>.zi med redkimi državnimi ustanovami, ki so ostale še vedno t-iitivne.
) Z izposta\ijacjem svoje lastne osebne -"urnosti doormašamo državi ie koristi.
4.1 Poudarjamo p&., da je prav javnost tista, ki nam j? že neštetokrat priznala, da sme bili železničarji pionirji za zgraditev na?e mile domovme, naše uiedinjene Jugoslavije.
5.. Poudarjamo, da smo od vs-»h dr Javnih uslužbencev najrolj zapostavljeni. Nap vajamo zlasti našega delavca železničarja, ki s« nahaja že v u» vzdržnem poježaju.
6.» Opravičeno pr čakujemo od javnosti in odločilnih faktorjev, zlasti pa od n^ših poslancev in senatorjev, da nam pomagajo iz di.našnjega cbuj u< ga položaja «n nata storjene krivice nemudoma pop avijo.«
Cenjenemu občinstvu se naznanja, da
36 KAVARNA ZALAZNIK
odprta do 2. ure ponoči.
Se priporoča
Zalaznik Ivan.
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah in jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic oromptno odvaja. »Franz Josefova« grencica se dobi v vseh lekarnah itd.
„BeittbardIffasif@ Ljubljane iz sovražnega letala iti nastop reševalcev"
I
PO SIKNEM SVETU
180 letal francoske zračne obrambe ▼ rojih na letališču pri Metzu
Posestnik na lirnl
Po*3*Ai Bč*5 poročajo o naslednjem dogodku^
NeM kmet iz varšavske okc#ce je sto-pad z večjo vsoto denarja v mesto, da bi si tam kupil to in ooo. Na poti je dohitel dva moža, ki sta se glasno in vneto pogovarjala o novih možnostih za življenje. Edec je menil, da bi se izseli! v Ameriko in tam poskusil svojo srečo, drugi mu je ugovarja!, češ, da Amerika ni več obljub. Ijena dožeia, pač pa bi mu priporočal poskusiti z — luno, kamor se je mogoče odpeljati vsak čas z novimi aparati in kjer si je že tudi sam za določeno vsoto zagotovil večje ozemlje, ki je posuto z zlatom, srebrom in dragimi karani.
To razodetje je vplivalo na kmeta tako, da je stopil k možu, ki je to govoril, in mu ponudb večjo vsoto, če bi hotel tudi zanj na hini kupiti kos zemlje. Mož, M se m<u Je odkril za rudniškega inženjerja, je odgovori!, da bi pe daJo to napraviti, a pred vsem bi morali poc*pi3afi v mestu pogodbo pr! nekem notarju. Tako so odšli vsi trije k notarju, ki jnn je sestavil pogodbo po vseh pravilih, vmes pa je ponudil kmetu čaSo vina, ki io je ta rad izpfl. Nekoliko minut pozneje je zapadel v trdno spanje — vinu je bil primešan uspavalni praše.k. Še huje pa je bilo. ko se je lahkoverni kmetič zbudil: opa-zil je. da sta bila njegova sopotnika z notarjem vred iziginila. z njimii pa je raginU tudi ves denar, ki si ga je prihranil s trudom v mnogih letih. Sedaj je razumel, da je postal žrtev premetenih sleparjev tn stekel na policijo. Tam so spočetka menili, da se nru meža, potem pa so »e prepričali, da jtm ne pripoveduje rac ln so ura	da ulove sdaparsko tro-
jico — če bo mogoče. Kmetič se je Trnfl ves pobit domov, a s sipoznanjem, da jo vendarle bolje kupovati zemljišča na na_ Sem starem planetu nego na drugih nebesnih telesih.
Nesreča ali atentat?
Te dni je pr spelo i>z Londona v Bruselj
več polioijsk h inšpektorjev kz angleške prestolnice. Ukazano jim je. kar mog>'e natančno preiskati vzrok katastrofe letala »Ciity of Livenpool«. Posebno morajo ugotoviti, kakšno vlogo je igral na letalu angleški potnik Vosu, po poklicu zobni zdrav-n k iz 'Anglije, ki je v zadnjdh letih pooov-no letel iz Kelmorajn a v London. Voss se je kljulb večkratnemu potovanju po zraku šele zdaj zavaroval, in sicer za 700 funtov. Neki drugi potnik, z imenom Deardean. ki je spremljal Vossa na potovanju, se je sestal z o jim v Bruslju. Tam je Voes prejel 10.000 frankov, denarja pa niso našli po nesreči pri njem. Žeto sumijo, da je postalo angleško potniško letalo mogoče žrtev etentata.
Vila Grete Garbo v Stockftotrmi
Svedttlci Ksfti pišejo, da je sklenila Greta Garbo zgraditi na nekem slikovitem otoku stockbolmsikega arhipela W.o za poletno bvariije. Njen brat ©e že pogaja aa nakup zadevnega stavbišče na Toroju, Jri je o-ddaijan eno uro od Stocfchotena. Greta Gairibo se nahaja tremirtno na neki švedsk! ladji, ki je na potiu v Kaltifornijo, pozneje pa pride zopet v domovino.
Letalski rekordi
Jfc&jeioctoa Jrtajlsfca wtw •© ^
Sa prilagoditi naprodkn trfmSLe in uvesti nem merife za registriranje tafcak&ih re-kordnrr. P«r3o se bo poseboo na bančne razrede.
pri t^eftomn^u	bo ^ j
pr. degBtro, da se bodo Šteli aa refeonfe« požerte teudi	po<kngv, pri katoih
bodo leta!« tenka.ta t zraku. Strožja merila 9e bodo ▼ bodoee porabljala za mztfeo-vwr»je refcordn,;4i poierfov r rwrni ftrti ta Skienrienero kroca. Ne bo oe ve? detela rasHka mod ee>i<c*pfcmi m hidr<r*p4«m. tatfi no mod b^on: hi znskoipio^i.	re-
botfc? se bodo odHoi pri ra<rafi samo » pro^e wid 1, 100. 1000, 2000. 5000 10.000 kiilom-etrov. Nova je tudi določba jjtede obrememit-re letat k? sc delijo v kategorije po 0.5. 1, 5 :n 10 ton.
Na-jhra^ner?' novi rekord te wa<fc« mair rekord za poJct okofoi srveta, W J*a fa eintoVirek ameriška letaica Po«t m Ga+-tv. Oblet Ha sta zemeljsko r»SV> t 8 dtaeh, 15 urah in 4° minutah. Višimsfai rekord držita r»~>f. Pocaird in 0*»yns «_1<S-201 m. Hrrrski rekord' pn	poročni; G. H.
Srt*:nfo<r«h s 655 km na wro.
VjrtratfnoeotTri rečeord <*ta dosegi!« J. bi K. Htmuterr rr. Amerike (533 nT šn 41 m*nwO. Refcord na raizdflltpo: Boendmomn in Polan-do, ki s*a letela iz New Yor<ka r Carigrad (8065 km). Pod to kategorijo spadatn Se letaka Smrtih ;m Rucihrter :z 'Amerike, ki »U afoToivi-rafo 5300 km polet« ter Fren-c-7« Bossoutrot ki Rossi, ki sta napravile 10.601 knu
R^nec date podlage
Prizor z newyorSke borze s črno desko, kamor zapisuje uradnik tečaje po najnovejših poročilih iz vseh krajev sveta
vrhom sveta
V Landsbergu so sežgali na grmadi vse komunistične zastsare, godbene tnstrumeofco-*? in drugo komunistično lastnino, LJeninovo sliko pa ao obesOl na veftaia
VefPk požar t Londonu
Ne londonskem nabrežju eapadin<Awfri-skega dok« je te drai iKbnubMi ogeny, k je urničii 400 sodov mm-a. Triije gasilski čolni in 400 gasilcev je duš ho ogenij, ki je gax>zdl meriti 50.000 sodov ruma, ki je predstavlja! vrednot* 20 rmlojonm- funtov. Sledirajič se je gasnicean posreči io omeji ti poiZgo-iv=i'o jo sam" 400 sodov ruma, ostale so re-Sili,
MeSca čtrd gospodarsko krizo
V Mete Je prispel te dni prvi veHikt trop romarjev, ki bodo prisostvovali skorajšnjim ceremiondjani svetega tedna. Gospodarsko krie» pa je čistita tudi v mwsai_ manslkem svetu, kajti dočim je druga lega v tem čaau (Josipelo v Meko do 250 000 romarjev, jih ie letos pričairovati dosti, dosti manj. Iz Kaire je odSlo n. pr. komaj 1600 romarjev, dočim jih je btk> prednje čase <t> desetkrat toliko.
Kraljica lepote — morifka
fe Fkwei»ee r amerišiki držaji Arfeon: poročajo, da se je sačela zadaja faza prebave proti lepotni kTaijioi Juddo^i s ps"-hia-trimnjem. Ce 9e pokaže, da je obtožen-ka duševno zdrava, bo morala zaradi umora sroge tekmovalke v ljubezni Ane Lero -jeve na električni stol. Justificirana bo 21. aprila. Ce pa perhiatri izjavijo, da ni odgovorna za svoj Čin, bo preživela srvoje inrtjeoje v dosmrtni je« v Ari-zoni.
Andora Išče regenta
Ropu*>Hfca Andora isfe kakšnega princa »li kneza, ki bi bil voljan prevze M r^gent-stvo držarve. Pomija mu za to nekaj Dad 1000 Din letne plače m dve kravi v na-fcwi. V primeri z dohodki drugih funkcionarjev )e piača predsednika države še nekam dohra, saj prejema predsednik državnega sveta v 'Andori letno konv*j 30 peset za svoja služben« potovanja. Andora tiči Se ▼ sredmoeveških razmerah, njena pol it i-
Zgoraj: Mount Everest od severnozapadne strani, koder so plezale dosedanje dmpcdktjo proti vrhu. ▼ ospredju na desni ostanki taborišča, ki ga je postavila ena izmed zadnjih plezalnih odprav. — Spodaj: Zasneženi vrti Mount Everesia. okrcr katerega
dfaja jrifaac« iia dag* Mrnia 3» foKgafljo go paamaK na »oprtten
k« in gospodarstvo bila pred 700 leti
sta taKŠn.a kakor sta
b akvarisfove torbe
V dvolitrskem steklu, kjer sameva vejica rmanca ln nekoliko lističev vodne leče, bo aelo zanimivi gosti. Da se počutijo bolj domači, je dno pokrito s tenko plastjo mivke, na kateri počiva tenka letvica, ki sega ▼ poSevni legi od dna do 10 cm nad gladino. Rmanec daje kisik, letvica je pa namenjena, kakor bomo videli, za enega izmed omenjenih gostov, ki so sicer raznih ▼eHkosti ta oblik, vsi pa pripadajo roparskim plemenom. Oglejmo si jih bolj natančna
NajmanjSi niso večji kakor glavica navadne bucike. Teh je precejšnje fetevlo. Dasi bo majceni, jih imenujemo po pravljičnih velikanih »ciklopec, ker imajo samo eno oko. Spodaj sta dve svilonitkasti tipalki, zadaj pa ravno tako tenek repček. TI gosti nikdar ne mirujejo, sunkoma plavajo po akvariju in love močelke, ki jih ne more opaziti neoboroženo oko človeka. Drugi gost, čokasta, 3 cm dolga živaBca, ki bi Jo nepozna valeč lahko zamenjal s kakim mu £e neznanim kebrom, ima 3 pare dalJSih noBe in velike oči. Ta gost je ličinka kačjega pastirja lz roda Libellulidae, največji ropar. Navadno stoji na dnu ta čaka na svoj plen — na eiklope. Ves dan preži ta žre. Priroda ga je obdarila z lovskim orodjem na spodnjih čeljustih, ki jih bliskoma iztegne, čim se je približal plen v njihovo območje. Ce je mnogo ciklopov v posodi, vlovi in požre v eni minuti 6 do 8 kosov, dokler jih ni tet'- eljito razredčil. Za tega gosta je letvica v posodi, čim doraste (po preteku 9 mesecev) spleza po letvici nad vodno gladino, sleče svojo dosedanjo obleko ta se p»«t«vi v krasnega kačjega pastirja s lesketajočimi se krili, dočim je bil v obleki ličinke grd, rekel bi neokusen in umazan. — Tretja vrsta gostov je zastopana v obliki vodnega ščipalca. To je miren ta neokreten gost, ki preži ves dan na vejici ali pa na letvici ta lovi s sprednjimi nožicamL Da nro olajšam življenje, sem ga peh«dE na	tdUfriMb Cta po-
greznem črvffika pod gladino,
sprednji rožici kvišku in ga sname a palice, na kar se zadovoljno gosti, izsesavajoč črvičke s svojim šiljastim kljunom. —i Četrta vrsta gostov so postranice. Hranijo se z razno drobnarijo in popadajo tudi eiklope. Sicer se pa postranice ne ganejo s mesta, ker se boje ličinke kačjega pastirja, ki todi njim ne prizanese, tik pod gladino pa čepi ščipalec, katerega se, iz pojmljivih razlogov tudi izogibajo. Poleg teh gostov oživlja vodo pritlikavi kebrček >lakofil« in polžek iz roda Limnaeidae, podoben mte>-karju, samo da je manjši. Opazovanje teh živalic in njihovega ožitja je tako zanimivo, zabavno in poučno, da je vsakomur priporočati tak akvarijček, ziasti, ker je ureditev zelo enostavna
Sedaj nekaj o zlatih ribicah. V člankih ponedeljskega 2 Jutra% so bili cenj. čitateljl že često posvarjeni, naj ne kupijo obolelih zlatih ribic. Natančno so bili opisani znaki. po katerih spoznamo take ribice. Kljub termi se množe pritožbe, zlasti začetnikov, katerim poginjajo kupljene ribice. — Sicer so zlate ribice zares lepe, vendar spadajo bolj v vrtne kakor v sobne ribogojnice, ker prehitro rastejo, kar pomeni, da so zelc požrešne, poleg tega pa nimajo ničesar zanimivega. Zlate ribice se lotevajo tudi lastnega zaroda, iker in vseh manjših ribic. Sicer pa tudi naglo obolevajo, zlasti girodaktll jih hitro ugonobi in tudi k vsem drugim ribjim boleznim nagibajo v večji meri kakor ostale ribe. Oni, ki kupujejo zlate ribice, naj pazijo na plavuti. Ce niso plavuti naježene temveč skrčene, so ribe bolne. Tudi belkaste in modrikaste maroge tn bele pičice na telesu so znak bolezni, kakor tudi plavuti, ki so na korenih kakor s krvjo podplute. Ljubitelji naj si kupijo najmanjše ln ravno prispele ribice, ker je re-čina njih še zdrava. Eno- do dvatedenska nestrokovna nega pri razpečevalcih povzroča razna obolenja!
Slednjič še nekaj o hrani in o rastlinah. V jarkih in jamicah je sedaj dovolj žive hrane in akvarist ne sme zamuditi prilike, da nudi svojim ribicam v pomladnih in poletnih mesecih živo hrano v obliki dafnij, ciklopov, tubifeksov in drugih živalic. — Zadnje dni sem slišal o akvaristih, ki se pritožujejo, da ne najdejo rastlin, zaradi česar jih naročajo iz inozemstva. Jarki našega Barja in razna močvirja v Sloveniji so polna najlepših rastlin, ki tudi v mrzlejši vodi odlično uspevajo. Alt res ne vidimo gozda, ker je preveč dreves? Rmanec, lokvanj, grebenika, trpotec, žabji las, vodni mah m zlatica, vse je na razpolago. Torej ven v prirodo, tam najdemo vse. kar si želi srce akvarista.	O. f.
Slovito kopališče in letovišče Palm Beach na Floridi, kamor zahajajo ameriški milijonarji. Zaradi denarne krize grozi temu Jcaga pqpota potom

Španija
oslavlja lil (1:0)
Pred 25.00C gledalci se je odigrala včeraj v Beogradr meddržavna tekma med Španijo in Jugoslavijo, ki je ostala »eodloce-na — Gol za Jugoslavijo je zabil B. Marja-
novič, gol za Španijo pa je bil autagol Arsenijevica
Beograd, 30. aprila.
Na igrišču Jugoslavije se je vršila danes z napetostjo pričakovana meddržavna tekma med spanijo in Jugoslavijo, ki je privabila na igrišče za Beograd rekordno število gledalcev — nad 25.000. ljudje s<> se ž-e oci < pf Idne zbirali pred vnodi in čakali potrpežljivo, da so jim odprli vrata. Vstopnice za sedeže so bile razpr»d-^e že v četrtek; kdor je hotel dobiti pozneje, jo je mcrdi n.rčati drago. Nekaj je bilo .-e da-n«*3 na nzpolago stojišč, »a pa so jih raz-kar v zraku.
Španci si si s svoj'm dvodn »-uim gostovanjem v Beogradu osvojili simpatije najširše publike in posebno glasoviti Zamorra je oil ta ova dni pravi nogometni idol Beograjčanov. bolj pa Beograjčank.
Preu f,.i vno tekmo se je vršila zanimiv«
p.edtei n,m, v kateri je beograjska Jugoslaviji yn.agala nad subotiškim žakom z 21 (2 0).
Točno ob pol 4. sta nastopili državni enajstorici za glavno tekmo. Na igrišču so vihrale jugoslovenske in španske zastave; ob prihodu Špancev je godb-i zaigrala špansko, za njo pa jugoslovensko himno. Po pozdravih obeh saveznih kapitanov je dobila Jugoslavija početni udarec.
Igra. ki je tekla zelo hitro in napeto, je bila v celoti borba dveh skoraj ena ko vrednih nasprotnikov, med katerimi pa je sreča spremljala Špance. Desni krilec Arscni-jevič je zopet ustrelil lasten gol iu poma-sral gvrstom do vodstva pred odmorom. Izenačenje je padlo šele v drugem polčasu po Marjanoviču, med tem ko Španci s svojimi silami niso mogii spraviti žoge v mrežo.
Igra gostov je bila vsestransko na višini, posebnega občudovanja pa je bil deležen Zamorra, ki je imel dovolj posla in ga je tudi opravil, kakor je na glasu. Pit-d odmorom je bila Jugoslavija vidno v pi e-moči, toda vsi »e miio precizno :zv< ci^ni napadi so se končali s n.kah Zamorre. Odlično so igrali vratar Glazer, krilca T,eoh-ner in Marušič, v napadu pa Zečevič, Mo-ša in Tirnanič. 3>Ied Španci je bilo razen vratarja Zamorre v famozni formi levo krilo Bosch, odlična pa sta bila še levi branilec Ciriaco in levi krilec Cilaurren. Gledalec je moral dobiti po poteku Igre vtis, da bi morala naša reprezentanca zmagati, če bi imela vsaj trohico sreče.
Tekmo je sodil Madžar g. Ivačič Iz Budimpešte odlično in objektivno.
Pred 3000 gledalci — med njimi nad 1000 navijači — je včeraj enajstorica Primorja v Zagrebu izgubila drž. tnrv. tekmo s Concordijo — Lanski psrvak je spet v formi; med drsi©* belimi je „jf.elal44 vratar Starec
Ljubljana, 30. aprila.
V državnih, prvenstvenih tekmah je nastopil danes — zaradi meddržavne tekme med Španijo in Jugoslavijo — samo par Concordia : Primorje, iu sicer na »vročih« zagrebških tleh. Ker je v Zagrebu za ljubljanska moštva vselej »vroče«, si je to pot Primorje vzelo na pot močno armado pri. jateljev, ki je šla ž njim na igrišče in mu pomagala parirati >vročmo«. Seveda je bil nasprotnik močan in rezultat, s katerim se vračajo prijatelji Primorja in moštvo v Ljubljano, kaže, da v moštvu nekaj ni bilo v redu in bodo ostala zagrebška tla »vroča* še dalje. Kdo je zakrivil visoki poraz, se še ne da reči. Kakor pravijo, je bila enajstorica slabo sestavljena, toda res je tudi, da tudi poedinci niso zaigrali tako, kakor se je pričakovalo. Morda številčno in v tabeli ta poraz ne bo igral preveč tragične vloge, mnogo bolj mučno je, da je naš edini predstavnik v ligi izgubil današnjo tekmo prea očmi dobrih tisoč gledalcev Iz Ljubljane, torej v okoliščinah, v kakršnih še nobeno ljubljansko moštvo ni igralo v Zagrebu. Končno pa je treba misliti tudi na to. da bo enajstorica kljub simpatijam, Ivi jo spremljajo v tej težki borbi, še težje popravila moralni kot ma. terijeini poraz. Zaenkrat ostane njen položaj v tabeli nespremenjen, toda pot gre vedno bolj strmo navkreber!
Prvenstvena tabe'a je po tej tekmi naši ednja:
Hajduk	5 4 0 1 10:2 8
Concordna	6 3 12 16:6 7
Jugoslavija	4 3 0 1 7:3 6
Gradjanaki	5 3 0 2 7:6 6
Bask	6 3 0 3 16:16 6
BSK	5 2 1 2 7:7 5
Slavija (O) 6 2 1 3 8:11 5 Hašk	4 2 0 2 4:3 4
Primorje	6 1 2 3 7:15 4
Vojvodina	4 112 5:10 3
Slavija (S)	5 0 2 3 7:lf 2
Concordia : Primorje
5:0 (1:0)
Današnja diržavra prvenstvena tekma
med Concordio in Primorjem je zbra"a na igrišču do 3<X)0 gledalcev, med njimi e-no tretjino navijačev iz Ljubljane, ki sta jih dopoldne dva piosebna vlaka pripeljala v Za-s:reb. Simpatizerji Primorja so sprva z ve-
'iikiirn navdušenjem spremljali igro svojih ljubljencev, po odmoru pa se je razpoloženje vidno slabšalo, kajti Concordia ie bila v tako odlični formi, da so gostje igrali vedno šibkejšo vlogo. Razumljivo je, da ie visoki poraz vplival tudi na končno razpoloženje številnih prijateljev Primorja.
Concordia: Demič, Pavičič, Beloševič. Ra-l.ič, Agič, Low, Jazbec, Martiruovič, Kodrnija, •Lolič, Babic.
Primorje: Starec, Svetic, Hassl, Sočan, Slamic, Pišek I.. Šlamberger, Jug I., Joža, Franci. Uršič.
Concordia je že v prvem polčasu precej dominirala v polju, toda zastreliala nešteto zrelih situacij, ostale pa je odlično čistil Starec. Prav on je bil tudi tisti, kri je preprečil
še večjo katastrofo,
'kaiiti po igri bi bila lahko Concordia dosegla še precej višjo razliko. Po odmoru je po mili volji prihajala na nasprotnikovo stran in stalno obstreljevala njegova vrata. Concordia ie po izjavi zagrebških športnikov predivedla danes eno svojih najboljših iger in ima gotovo za prihodnje tektne velike šanse. Moštvo se polagoma vrača v staro formo. Nai odličnejša vrsta v enajsto-riti je bila kriteka, med tem ko so se napadalci do dovršenosti znašli šele po odmora.
Obramba Primorja se je borila levje; Hassd je bil znatno boljši od Svetica.
Napad je igral daleko izpod forme. Nekateri so se trudili, toda to proti Concordiii ni zadostovalo. V krilski vrsti je bil edini na mestu Sočan, med tem ko se Slamič in Pišek sploh nista znašla.
Usodna napaka
je bila, da ie moštvo sploh forsiralo bolj visoko igro, med tem ko so domači še posebno zaradi vetra dosledno držali žogo pri zemlji. V ostalem pa je bila že sama postava problematična; žal je ta poskus imel prehude posledice.
Tefamo je sodil g. Ružič iz Beograda ob-i ek ti vno in energično. Sicer pa zaradi velike razlike v formi ni prišlo do ostrejših spopadov.
1 SSK Maribor — prvak LNP
Po današnjih podsaveznih prv. tekmah, v katerih je Rapid zmagal nad Ilirijo s 3:2 (1:0), Maribor pa nad Železničarji s 6:1 (3:0), je prvenstvo LNP končnoveljavno odšlo v Maribor. — Oba »outsiderja« se bosta v zadnji tekmi pomenila za zadnje mesto.
Ljubljana, 30. aprila.
Z današnjo nedeljo se je podsavezno prvenstvo zasukalo do odločitve. Najkočlji. vejšo nalogo je morala na svojih tleh reševati Ilirija, ker bi bila imela z morebitno zmago nad Rapidom vendar še izglede, da prehiti oba pred njo plasirana kluba. Ta met se Ji je popolnoma ponesrečil in s tem je tudi definitivno obsojena na tretje mesto.
Maribor je nastopil v zadnji tekmi z lokalnim nasprotnikom im spravil — kot se je splošno pričakovalo — obe točki. Z današnjo zmago je torej Maribor — brez ozi. ra. na še neodigrano tekmo med železničarji in Ilirijo — postal tako zaželjeni — in tudi zasluženi — prvak ljubljanskega podsaveza
Po današnjih tekmah je slika prvenstvene tabele naslednja:
Maribor	7 4 1 2 24:15 9
Rapid	7 4 0 3 18:20 8
Ilirija	6 12 3 13:15 4
železničar	6 114 12:22 3
V	nasle<toijem poročili:
Rapid : Ilirija 3:2 (1:0)
V	nadaljevanju podsaveznega prvenstva se je na igrišču Ilirije vršila tekma med Ilirijo in Rapidom. čeprav je gros ljubljanskih športnikov odpotoval v Zagreb s primorjanskim moštvom, se je vendar na igrišču Ilirije zbralo nad 300 ljudi: manjkalo pa je zasedbe na južni strani. Ob do_ ločenem času sta nastopili moštvi v postavah :
Rapid : Herman—Barlovič, Flack— Fučkar, Seiffert, Klipstatter—Vetdco, Bau-mel. Prinčič, Hardinka. Pischof.
Ilirija: Doberlet—Janez, Berglez— Unterreiter. Varčič. Belak—Ilovar, Lašič, Svetic. Verovšek Pfeifer.
Prvi polčas je igrala Ilirija proti soncu
in kar po začetku izsilila kot. Pfeiferjevo žogo odbije vratar in igra se prenese v polje. Kmaiu se pokaže premajhna avtoriteta sodnika in igra postaja precej sirova. Obračunavanje traja nekoliko minut, po_ tem se igralci sami spametujejo in prenehajo z ostro igro. Sodnik pa se je že prav malo priljubil publiki in je odslej tarča neprestanih neprijaznih vzklikov in Zbadljivk. Igra je povsem enakovredna, toda malo zanimiva. Rapidova obramba je odločna in sigurna, dočim uspeva ista formacija Ilirije tudi s svojo šibkejšo igro proti Rapidovemu napadu. Občinstvo zahteva ponovno igro po tleh, toda žoga nikakor ne more z višav in se prenaša do kraja po večini poivisoko in visoko. V 25. min. za_ grešita Berglez in Seiffert v startu rolci, sodnik piska prvo in da prost strel z 20 m proti Iliriji. Strelja ga Barlovič razantno po tleh, žoga izpade Doberletu iz rok in Hardinka potisne čez črto,
1:0 za R.
_ Medtem se itlrijanski napad zaradi Sve-tičeve blesure pregrupiral, Svetic je šel na desno krilo, ostali del desnega napada pa se je pomaknil proti sredi. Do konca polčasa izkoristi Rapid zadrego ilirijanekega napada in se drži močno na ilirijani^kl polovici, ne da bi utegnil izibiti iz premoči kako korist.
V drugem polčasu je I. takoj v napadu in Seiffert zagreši še tik za črto roko, nakar da sodn:k ll.metrovko, ki jo Lašič krepko zabije,
1:1.
IHrija je kljub statiranju desnega krila
v stalni premoči, toda že v prvih minutah mora beležiti nadaljnji handicap: Janez mora začasno zapustiti igrišče in I. igra prav za prav samo z devetimi igrači. V 17. min. se posreči R. napadu lepa kombinacija po desni strani. Doberlet prekorajžno
starta ln Hardinka lepo povzame center ter ga neubranljivo usmeri v prazno mrežo, toda Belak še v zadnjem hipu zaokre-ne žogo z roko v out; s prisojeno 11-me. trovko doseže Barlovič ponovno vodstvo 2:1 za R.
I. zopet pregrupira svoje vrste; Janeza postavijo v gol, Doberlet gre v zvezo in Verovšek za branilca. Doberlet vnese v napadalno vrsto mnogo elana, ne more pa povezati napada v harmonično celoto. V 21. min. zelo sporna odločba sodnika, ki jo končno spremeni v prost strel proti R., strelja ga Unterreiter in Pfeifer efektno pošlje z glavo v mrežo, 2:2,
najleipši gol dneva! Odslej Je L stalno v napadu in pritiska na zmago, toda sodnik mnogo kvari z napačnimi odločitvami in po nepotrebnem zaustavlja igro. V 30. minuti dobi Pischof lep predložek, ki ga prav nerodno spelje; Hardinka mu pride v pomoč in tako dobi Pischof priliko, da zabije Janezu zmagonosni gol
3:2 za R.
Edino delo, la ga je Janez imel! Kljub premoči do konca se L ne posreči niti izenačenje.
Igra ni bila nitS lepa niti zanimiva. Od Ilirije smo pričakovali malo več. Sicer go_ vori v njen prilog omenjeni handicap, vendar tudi v onem delu igre, ko je bilo moštvo kompletno, ni pokazala I. močnejše igre od svojega nasprotnika. Kot celota ni prišla do izraza nobena formacija moštva. V obramibi je bil dober Berglez, Janez prav slab, krilci se niso povzpeli nad povprečno igro in niso znali izsiliti igre po tJeh. Napad je igTal zelo raztrgano.
Nasprotno je pri Rapidu bila vsaj obramba na mestu; predvsem vratar in Barlovič. Med krilci je bil najboljši Seiffert, stran_ ska krilca sta se omejevala na držanje svojih kril. V splošnem je bila Rapidova srednja vrsta vsaj prvi polčas ln del drugega polčasa nekoliko močnejša od iliri-janske. Rapidov napad ni bil ne boljši ne slabši od iliri jamskega; Imel je v Hardin-ki in v Vemku najmočnejša akterja.
G. Wagner iz Celja je tekmo sodil zelo slabo. Začetkoma je dovolil ostro igro, »foule* je Cesto napačno presojal !n ni pokazal nobene avtoritete. Zrastii so mn čez glavo igrači ln — publika, ki se je potem upirala vsaki njegovi odločitvi, tudi če je morda slučajno bila na mestu. Ce ne zna boljše soditi, ga v Ljubljano ni treba več!
Maribor : Železničar
6:1 (30)
Maribor, 30. aprila.
Maribor: Gutmaier — Savo, Bertoneeli T. — Miro, Kirbiš, Kukanja — Zemljič, Hre-ščak. Bertoneeli II, Priveršek. Breatoni.
Železničar: Bišof — Wa«rner, Barnik — Fran peš II. Efferl, Skof — Ronjak, Pajlin, Pezdiček II. Golinar, Zgone.
Moštvo Maribora, ki je danes nastopilo v važni prvenstveni tekmi,
ni napravilo najboljšega vtisa. Enaistoriea je zaigrala brez vsakega elana in ambicije, premalo je bilo požrtvovalnosti, slab }e bil start, o kombinaciji je bilo pa malo videti. Boljši del moštva je bila vsekakor obramba, dočim ie krilska vrsta vse preveč branila ter premalo podpirala napad. V napadu ima Maribor 5 ljudi, ki so danes zaigrali tako. kakor da ne bi nikoli igrali skupaj. Podajanje je bilo netočno in tudi o kaki smiselni kombinaciji ni bilo nič videti. Nekdanji Bertoncljevi streli so popolnoma izostali, dočim se Hreščak v levi zvezi šele polagoma uvaja. Breatoni na desnem krilu je zelo prodoren, vsekakor bo po treningu in zadostni rutini dober igrač. Zemljič ni dal mnogo videti, dasi je imel dovolj prilike. Krilci so bili zelo slabi. zlasti ofenzivno- Napad ni imel od njih posebnih koristi. Miro ne spada v krilsko vrsto, Kirbiš je bil tako slab kakor že dolgo ne in tudi Kukanja je igral pod formo. Obramba je bila dovolj zaposlena, v celoti je opravila svojo dolžnost. Odličen je bil Gutmaier, ki je branil več ostrih strelov.
Železničarji, ki so v vseh ostalih tekmah pokazali nestalno formo, tudi danes ni9o pokazali kvalitete.
Po poteku igre vsekakor niso zasljžib tako visokega poraza. Moštvo je bolehalo zlasti na napadu, v polju je ta formacija lepo zaigrala in tudi lepo prodirala, v kazenskem prostoru se jo pa nehala njena umetnost. Več zrelih situacij so napadalci zastrelili iz daljave B do 5 m. Krilci so bili samo do odmora na mestu, v drugem polčasu pa niso vzdržali in zato ni čuda, da se v takih okolnostih napad ni mogel močnejše uveljaviti. Obramba ni bila preveč sigurna, grešila jo zlasti v tem, da je postila nasprotnika streljati preveč iz bližine.
Igra je potekla
mani Sivo
kot je bilo glede na njen značaj pričakovati in tudi ni bila prvorazredna. V splošnem je napravila medel vtis in zato ni čuda, da so se gledalci, ki jih je bilo okrog
500, razhajali precej razočarani že pred koncem. Rezultat kot rečeno ni v skladu;
Železničarji so bili boljše moštvo 1:1 so imeli več od igre. Usoda je hotela, da jim je Maribor baš v tem delu zabil tri gole. V drugem polčasu je bila igra precej izenačena, le proti koncu je Maribor zopet prevladoval.
Goli so padli: v 12. minuti je Savo zabil enajstmetrovko, v 20. je Priveršek zvišal na 2:0, v 27. pa je Zemljič postavil rezultat P"vegu polčasa.
V	drugem polčasu je v 2. minuti Konjak za Železničarje zabil časten gol. v 9. minuti je bil uspešen Bertoncelj. v 29. Priveršek. in v 40. zopet Bertoncelj. Sodil ;e g. Pod ib-sky iz Zagreba. Njegove odločitve niso vs.»-lej ugajale gledalcem: v snlošnem je bil dober. čeprav jp sodil zelo ležerno.
V	prvenstveni predtekmi je rezervi Železničarja zmagala nad rezervo Mar-bcra s 6.1 «i'0). Sodil je g. Vesnaver. Dopoldni* se je vršila prijateljska tekma med old boVs moštvi Kapida in Maribora, zmagal ie Rapid s 5:1 (2:0). V predtekmi r»ta igrali n:'adina Maribora in Železničarja neodločeno 1:1.
i —
Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska.
Prvenstvo v Celju
Atletik : Jugoslavija 3:0 (1:0)
Celje, 30. apriia.
Danes popo^dme se je vršila na športnem igrišču pri Skalni kleti prvenstvena nogometna tekma med celjskimi Atletiki in Jugoslavijo. Tekma, ki jo ie gledalo okoli 250 gledalcev, ie bila sicer živahna, toda manj zanimiva. Atletiki so nudili dobro kombma-cijsko igro. Jugoslavija pa je bila predvsem vztrajna in požrtvovalna. Pred odmorom in še 10 minut po odmoru so b li Atletiki v lahki premoči, nato pa so imeli več od igre nasprotniki. Obe moštvi pa sta bili pred golom neodločni in nesigtirn.. Enega igralca Atletiko v je sodnik izključil zaradi s-ro-ve igre. G. Ochs, ki je vodil tekmo, je bil objektiven.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Korotan : Grafika 4:2 (3 0). Grafika je nastopila z več rezervami Tekme ni sodil niti delegirani, niti kvalificirani sodnik. — Sparta : Disk 3:2 (2:0).
Dunaj: Dunai : Budimpešta 1 1; Sport-klub : Hašk (Zagreb) 2:1.
Budimpešta: Avstrija : Madžarska 1:1.
Dogodki za mejo
Teror fašistične policije
Goriška politična policija je pretekli č<*-trtek zvečer nenadoma aretirala 31-letne^a Petra Uršiča iz Goricc. Nekaj agentov se je pozno zvečer zglasilo v njegovem stanovanju v ulici Rastello. Izvršili so natančno hišro preiskavo ter zaplenili nekaj brezpomembnih pisem. Uršiča so takoj odvedli v policijske zapore. -Istega dne je policijska sekcija v Kanalu po nujnem naročilu iz Gorice aretirala Marijo Bevčarjc-vo, ki stanuje v Kanalu št. 76. Tudi njeno stanovanje so prav tako temeljito preiskali. Vzrok obeh aretacij ni znan. Ljudje so spočetka menili, ua je bila Bevčarjeva aretirana iz preventivnih razlogov, kakor je to pri italijanski varnostni službi običaj za vsak fašistični praznik. Kakor znano, so fašisti pretekli petek praznovali praznik dela. Ko pa Bevčarjeva po nekaj dneh ni bila izpuščena, se je razširilo mnenje, da je bila aretirana iz kakih drugih razlogov.
V čekovniku nad Idrijo pa so fašistični .policijski agenti dva dni pozneje ustavili na cesti 461etnega kmeta Ivana Fratnika. Zahtevali so, da se legitimira. Kakor so pozneje izjavili na karabinjerski stražnici, se jim je Fratnik upiral in se celo s silo braniL Zato so ga aretirali. Ljudje pa, ki poznajo moža, dvomijo, da bi bil on povzročil kakršenkoli incident. Fratnika so odvedli v policijske zapore v Idriji.
»Corriere lstriano« poroča, da je v ponedeljek zasedala konfinacijska komisija za istrsko pokrajino. Sestanek, ki ga je vodil prefekt Italo Foschi, se je vršil na puljski prefekturi. Komisija je pioučila predložene protokole in zaslišala 12 politično osumljenih oseb, ki so jih prijavili fašistični tajni policijski organi. Kvestor 0« pri tem zastopal obtožnice in stavil tudi v več primerih predlog za konfinacijo. Imen in osebnih podatkov prizadetih osumljencev list ne navaja, ker je to puljsko državno pravdništvo prepovedalo. Pač pa poroča, da je komisija policijsko posvarila 9 obtožencev, ostalim trem pa izrekla policijski opomin. Slednji so biii s tem izpostavljeni najstrožjemu policijskemu nadzorstvu za nedoločen čas in se morajo v vsem ravnati po strogih določbah opomina.
Na Tolminskem požigajo naše kmetije
Na Tolminskem in Cerkljanskem fašisti zopet terorizirajo naše ljudi. Ljudstvo je silno prestrašeno, ker si ne ve pomagati proti nasilju svojih objestnih gospodarjev. V zadnjem času je nastalo v raznih krajih ob Bači, na Tolminskem in Cerkljanskem več požarov, pri katerih ni bilo mo goče dognati njihovih vzrokov. Ljudje so sumili, da jim neznanci podtikajo ogenj na njihovih posestvih. Vendar pa se ni nihče upal pritožiti ali prijaviti svoj sum policijskim oblastem, ker je sum povsod padal na fašiste. Ljudje so si razlagali to po. četje kot maščevanje proti raznim slovenskim posestnikom, ki so včlanjeni v neki tukajšnji posojilnici in hranilnici, katero upravlja fašistični komisar. Ta je pred kratkim izdal poziv naj za obnovo posojilnice vsak izmed njenih članov prispeva po tisoč lir. Ljudstvo pa s« je temu pozivu uprlo in doslej, kolikor je znano, še nihče ni pristal na to fašistično zahtevo. Pa pravijo, da se sedaj fašisti maščujejo zlasti proti onim, ki so se najbolj upirali. Nobenemu nasilnežu ni šlo v glavo, da bi ljudje, tudi če bi spoznali, da je to za posojilnico koristno in bi pokazali vso dobro vo ljo, spričo današnjih težkih gospodarskih razmer niti od daleč ne mogli zbrati toliko denarja in ga naložiti v posojilnici.
Sumničenja in govorice o fašističnih po žigalcih pa so se, kakor kaže, pričetkom tega meseca nenadoma potrdila V nedeljo 9 t. m. ob 15. uri popoldne je naenkrat nastal požar v gospodarskem poslopju po sestnika in mesarja Josipa Kovačiča, po domače Hlipa, v Idriji ob Bači. Požar se je širil z vso naglico, čeprav ni bilo vetra in v poslopju tudi ne takih reči, ki bi pospešile ogenj. Ljudje, ki so bili večinoma vsi doma, so se v nekaj trenutkih zbrali okrog pogorišča in hiteli gasit. Takoj za njimi pa so prihrumeli fašisti ter pričeli odganjati ljudi. Grozili so s silo vsakomur, ki se je branil in hotel še nadalje gasiti. Ljudje so se morali nazadnje umakniti, tako da je gospodarsko poslopje pogorelo rk> taL
Spremembe v fašističnih organizacijah na Krasu
V zadnjih dneh fo se izvršile po nalogu iz Trsta po vsem tržaškem Krasu in na Pivki velike spremembe v posameznih krajevnih fašističnih organizacijah. Kakor znano, je bilo pred kratkim ustanovljeno v Bukovju novo fašistično društvo. Za njenega tajnika je bil sedaj imenovan Bruno Paulis. V Hrenovici je podal ostavko dosedanji komisar dr. Giamporcaro, njegov naslednik je Evgen Corno. Tudi v Zgoniku se je fašistični komisar Fog-gia odpovedal svoji funkciji in je za njim prevzel vodstvo organizacije Emilij Richetti. V Sežani, Senožečah, Bazovici, Divači, Nabre-žini, Gropadi in v Dutovljah so bili odstav-
ljeni dosedanji direktoriji organizacij to imenovani novi.
V	Slavini pa je imela fašistična organizacija baš na praznik dela svoj letni občni zbor. Tajnik je v svojem poročilu poudaril, da je letos napram prejšnjim letom posebno narastlo število članstva posameznih skupin. Vsekakor se temu ni mogoče čuditi, če se vpošteva, kako se je v zadnjem času, odkar se spet svobodno sprejemajo ljudje v fašistično stranko, baš v naših krajih propagiralo med ljudmi za fašizem. Vsi takozvani licencarji (lastniki obrtnih dovoljenj), vsi, ki so kakorkoli odvisni od občine, pokrajine, države, od fašističnih podpornih institucij, od sindikatov, itd. so morali pod grožnjo, da izgubijo svoje koncesije, podpore in vse mogoče druge ugodnosti, vstopiti v stranko. Na ta način je število organiziranih fašistov v sla-vinski organizaciji, ki ima zelo širok teri-torijalen delokrog, naraslo od 84 na 171, kar pri vsem fašističnem teroru ni niti od daleč tako velik uspeh, kakor bi ga v drugačnih razmerah in pod drugačnim režimom mogla doseči organizacija, ki razpolaga s tako ogromnim aparatom in tolikimi gmotnimi sredstvi. Pri ostalih skupinah je porast mnogo manjši, kar priča, da so bili pritisku izpostavljeni baš odrastli možje, ne pa tudi žene in naraščaj. Tako je skupina fašističnih žena pridobila le šest novih članic ter jih šteje sedaj 46. Mladih Italijank je 15, malih Italijank spričo pritiska v šoli 112, avanguardistov 11, mladih fašistov 63, »balil«, ki so prav tako pod neprestanim vplivom fašističnih učiteljev, pa 84.
Tretja obrambna linija
Italijanske vojaške gradnje v naših krajih so letos dosegle- menda svoj vrhunec. Iz vseh krajev prihajajo vesti o teh delih in podeželskega ljudstva se je ponekod polastilo skoraj že panično razpoloženje. Povsod napovedujejo, da mora v kratkem izbruhniti voina, pa čeprav je taka govorica še tako absurdna in neverjetna, da jo mora vsakdo, ki količkaj zasleduje' razvoj dogodkov v Evropi z vso resnostjo zavrniti. Trdnjave in vojašnice, prevažanje težkega topništva po novih vojaških cestah in vsa mogoča druga tehnična dela so tako konkretni »dokazi«, da ljudi ne strezni nobena pametna beseda.
Nov škof v Zadru
V	Zadru so preteklo nedeljo ustoličili novega nadškofa. Mesto škofa je bilo že nekaj časa nezasedeno. Upravo škofije je med tem vodil dosedanji apostolski administrator Peter Munzani, ki je bil sedaj imenovan za zadrskega škofa.
Listi posvečajo novemu škofu daljše članke, škof Munzani je še mlad in je prej deloval v Palestini. V Zadru je za časa svojega kratkega delovanja utrdil cerkveno in versko organizacijo ter se udejstvo-val tudi kot Italijan in fašist, kar poudarja fašistični tisk seveda s priznanjem. Listi ga hvalijo tudi zaradi tega, ker je znal prilagoditi cerkveno življenje v zadarski škofiji, ki obsega poleg Zadra tudi otoke v Kvarneru in drugod, kolikor spadajo pod Italijo, sporazumu med cerkvijo in državo ter novim nalogam cerkve v fašistični Italiji.
Požar
V	petek popoldne je nastal v hiši posestnika Andreja Krapeža na Kolku pri Dolu-Otlici požar, ki se je razširil z veliko naglico na vse poslopje. Na pomoč so sicer prihiteli Krapeževi sosedje, vendar pa so se zaman borili proti ognju, ki ga je vedno bolj razpihavala močna burja. Pomagali so tudi karabinerji. Kljub temu pa je hiša v pol ure pogorela do tal. Ogenj je nastal na podstrešju. Bržkone je kaka iskra iz dimnika padla v seno, ki ga je bilo mnogo shranjenega pod streho. Nesreča je za prizadetega gospodarja toliko hujša, ker se je s svojo številno družino že komaj boril proti lakoti in bedi. Hiša ni bila zavarovana. Poleg nje je pogorelo poljsko orodje, seno, nekaj opreme in drugega blaga.
Smrtna nesreča
V	torek popoldne je avto do smrti povozil 42-letnega kmeta Franceta Ceglarja iz Obrovega pri Podgradu. Vračal se je iz Podgrada s tremi voli domov. Nenadoma je privozil za njim neki tovorni avtomobil, živina se je avtomobila tako ustrašila, da je kot ukovana obstala sredi ceste in se ni premaknila, kljub temu da jo je gospodar še tako odganjal na kraj cestišča. Med tem ko je Ceglar skušal spraviti živali s poti. ga je že zadel tovorni avto z levim blatnikom s tako silo, da ga je vrglo čez cesto in je obležal nezavesten z razbito lobanjo in pretresenimi možgani, šofer in dva druga potnika, ki sta bila v avtomobilu. so nesrečnega moža naložili na voz tn ga z vso naglico odpeljali v tržaško bolnico, kjer pa je še istega večera izdihnil.
Ali si že V<*f?nikove družbe?
TEDEN DNI FILMA
Deset minut pri Kamili Horaovi
Jooetil sem jo za časa njene<ra kratke;.'; odmora v ii-enem berlinske,n stasiovaniij n. Hohenzollernskeni nabrežju. Tu bo zdaj z; nekaj tedncv počivala po utrudljivem delu Pravkar ye nastopila pri United Artist-i v dveh f Imih (>Matinee idol« in »Re*urae of Rafflee^). Zdaj pa je že posodbemo vezanr. na 1/ondon, odnosmo na Elstree pri Londonu, ansleško filmsko mesto, kjer bo israla za družbo British International. V Berlin.!. ▼ svoji domovini, kjer je dcbitirala ▼ filmu kot Marsrareta v »Fauetu«, se je ustavila le mimogrede.
Svoje počitnice stalno preživlja ▼ Berlinu v prostornem stanovanju. Tu pof»eda v prisrčno domačem kotičku kraj rdečkasto obložen etra kamina na udobnem fotelju, da zbere novih moči za nadaljnje delo. Kraj kam na čepi udoben divan s slikovitimi blazinami. a nad njim se košati razkošna eta-žera. Sobne stene f*> poslikane z mnogolič-nimi pisanimi vzorci. Pred kaminom stoj mala čajna mizica z bleskata;očo se etekl"-nino. a tam kraj divana mizica za pušenje z blaz nami na tleh.
V sosednji svetlejši eobi je nekaj udobnih stolov iz ebenovine, okrogla mizica^ in potem ponos in dika vse opreme: enežno-bel klivir z dragocenimi r^zbarskimi okraski. Tu se Kamila vdaja svoj'm sanjam. Zlatolaeo glavico na<rne napraj in v ritmu melodije ee ji pozibava vitko t^lo. Ako dvigneš zagrinjalo pri vratih, stopiš dalje v majhen salon.
Na druei strani prej opisane sobe te »prejme jedilnica. Odtod uzreš skozi na steza j odprta krilna vrata majhen buffet z veliko mizo. stoli in zrcalaeto kredenco v ozadju. V svitu sveč. ki tiče v srebrnih svečnikih, se blešči za večerjo pogrnjena miza. Po tleh so razprostrte mehke slikovite preproge.
Ko stopiš še skozi ta prostor, si v spalnici, ki meji ob oblačilnico. Zlatorumena barva prevladuje tu. Zavese so temne. Široka nizka postelja se blešči v čipkah. Ob steni je toaletno zrcalo.
Oblačilnica je pravkar vsa v neredu. Na-trpana je s kovoeei. Obleke, perilo, toaletne potrebščine, vse je razmetano naokrog. Kam ia Hornova se pravkar spet odpravlja na pot. Tedaj ji ie glava polna skrbi. To je treba pripraviti in še ono... Da če6a ne pozabi ... Roke nervozno iščejo ... Mrzlična razburjenost pred odhodom. Vmes poje te-Mon. Zmedo še poveča šivilja, ki prihaja ponverjat Kanvli novo obleko...
Ona pa prenaša vse to z nepopisno mir noetjo. Saj je vajena tega iz filmskega ateljeja. kjer je potrpljenje prvi pogoj \^ega tif»pešnega dela in iz samih filmov, ki jih je igrala. Njeni filmi so n. pr. >Jaz odidem, ti pa ostaneš«, » Lahkomiseln a mladost«, >Presnetih pet čestilcev« in »Morala in ljj-b»7.en<.
Tod« čas beži. Brri vlak in pemik ne ča-cata. Zato je treba vljudno posloviti od Kamile z onim, vedno spet se vračajoči m. i iskrenim pozdravom: »Na svidenje spet .' Berlinu!«	X.
Lien Deyersova na gledališkem odru
Lien De>'ers ni prišla z odra k fihnu. Kakor znano, je pričela takoi pri filmu, in sicer je bil prvi njen nastop v >Špijonih* (produkcija »Ufe«, režija Fritz Lang). Po nadaljnjih uspehih v nemem filmu ('Svetnica in njen norec 0 je kmalu pokazala, da je tudi velikim ulogam zvčrcih flmov kos (j Rožni ponedeljek«, »Njegov ločitveni vzrok«', >Smehliajoči se dediči«).
V igri »Domača sreča«, ki so jo nedavno r>rv'č uprizorili v berlinskem renesančnem gledališču, pa je Holandka Lien Deversova nenadno »preskočila* na teatrski oder. Krst je sijajno prestala. Njen naravni talent cie je odlično uveljavil. Njena posebnost je, podajati mehke, nežne, boječe se značaje. Malo katera druga igralka ji je v takih ulo-sah kos.
Da pa ne užalostimo preveč njenih filmskih čestilcev. naj tem v tolažbo povemo: Umetnica se kljub udejstvovanj.i na teatr-skem odru ne misli izneveriti filmu!
Tudi drusi filmski igralci nastooaio namreč v poslednjem času vedno pogosteje na gledaliških deskah. Tako med drugimi Her-mann Thimig, Hans Rehmann in Sybilla Schmitzova.
U£in zvočni film Sezona v Kairu"
Ekspedicijo 60 mož je odposlala Ufa k snemanju tega filma med piramide. Domačini so radovedno obkolili došle goste. Eks-podiciio vodi slavni režiser Reinhold Schiin-zel. Med ekspedicijo so produkcijski vodja Giinthor Horst in arhitekta Herlth in Rob-rig.
Vsi egiptpki listi, angleški, francoski, grški, turški, italijanski in arabski, prinašajo pohvalne članke in slike, prikazujoče odlično delo nemških igralcev.
Renata Mullerjeva. Leopoldina Konstanti-nova, Willy Fritsch. Waldau so postali čez noč popularni v Egiptu. Vmes so tudi francoski igralci. Dobro 9e razumejo s svojimi nemškimi tovariši. Renata Mtillerjeva, ki je svojo »Gospodično tajnico« igrala tudi v angleščini, igra zda i svo jo Jlosro v »Sezoni v Kairu« tudi francosko, da jo bodo Parižani prav tako vzljubili, kakor so jo svoječasno Angleži v Londonu.
Nastopi v poedinih verzijah se vrste drug za drugim. Spinellyjeva. filmska ljubljenka Pariza, se prav dobro sporazumeva z Nemcem Schiinzlom. Vseeno je, v katerem jeziku govorite, v francoskem ali nemškem. Vsak si vneto prizadeva, da se sporazume s svojim drugorodnim tovarišem.
SpinellTjeva }e Izjavila: »Veeelje }e sodelovati a takimi strokovnjaki. Neki pariški dnevnik me je naprosil za poročilo o mojih vtiskih v Egiptu. Poročala sem pri tej priliki, kako odlična je nemška filmska umetnost. kako vestno in temeljito se vsi tr.idi-jo in kako lepo nas. francoske umetnike, sprejemajo v berlinskih ateljejih. In naposled, kako lepo je naše skupno delo z nemško produkcijo v tujini. V posebno veselje mi je bilo. spoznati pri tei pril;kj svo;e nemške kolege in kolegice. Takole umetniško reciprociteto bi bilo treba še bolj utrditi in poglobiti. Postati bi morala splošna. Le tako bi si mogli ustvariti pravilno sliko o našem vzajemnem delu.«
Podobno ?>o se zjavili tudi ostali sodelujoči francoski igralci.
»Havajska roža"
Po velikem uspehu, ki ga je bila deležna ta opereta, so priredili zdaj mično. mHo-diozno delce še za film. V Leipzigu so z navdušenjem pozdravili filmsko premiero »Havajske rože«, ki si je nato na mah utrla zmagoslavno pot po vsem svetu.
Mala Suzana je zaposlena kot prodajalka cigaret v nekem pariškem kabaretu. Po rodu ie Havaika plemiške krvi m parodiia je v tem. da nalože havajskemu orincu L:lu Tari. da 9e poroči s to dekl'cn. Ta parodiia ie v filmu še bolj podčrtana, da se tako sentimentalnost operetnega dela nekoliko omili. Divne slike s havajske riviere v filmu efektno nadomeščajo odrsko okorno poao-rišče.
Uloge so pri filmskem delu odlično zasedene.
Malo Suzano, ki spozna baš v trenotku, j ko bi ee morala odeti v plašč havajske kra- i lice. da v resnici ljubi le Američana Stone-ja. nam očarljivo predstavlja Martha Egger-thova. Dovršena igra devoike s smehljajočim se licem in hkrati s solzami v očeh. V šlagerjih. prepolnih čustveno mehkih melodij. prihaja vsa toplina njenega glasu ob insni izgovorjavi do dovršenega izraza. Ljubimca Američana terra naš Ivan Petrovič in slavni operni tenorist Hans Fidesser nas opaja z razkošjem svojega lepega glasn.
Rabv GraV in Ernst Verebes nastopita v neizogibnih plesnih atrakcijah, Hans Jun-kermann pa v ulogi starega prismuknjenca, ki ie ena njegovih najboljših ulog. Izmed ostalih ulog ie omeniti še veselega Frica Fischerja. odrsko in pevsko odličnega, in epizodno ulogo hudomušnega Mogena Rexa.
Znameniti šlagerji »Havajska roža«, »Na d;vanu je lutka«. »Ob morskem bregi div-ni raj...«, >Brez ljubezni ne poljubljam«, »Oj zlata baby« v filmu učinkujejo s svoio melodiko nedvomno vsaj tako kakor isti šlagerji v opereti pri še tako odlični zasedbi, zaradi česar bo »Havajska roža« vedno in vedno spet polnila kinematografske dvorane. kjerkoli se bo razcvetela na filmskem platnu...
Kaj vse mora prestati filmski igralec
Napisal Roman Novarro.
Ne smete nikakor misliti, da je poklic filmskega umetnika lahek in da je treba biti zgolj dober igralec, če hoče človek 'meti uspeh v svojih filmih. Tako sem tudi jaz prvotno menil, toda dogodki in tek časa me je noučil drugače.
Tako sem moral pri f Imani.i >Ren Hura« biti vešč v vodstvu rimskih dirkalnih voz in moj t^lanji režiser se j" zelo razliutil. ko sem mu povedal, da nikakor ne znam krotiti in voditi štirih konj. Moral sem se te umetnosti učiti pri nekem izurjenem cirkuškem akrobatu. V počotku je šlo sicer trdo. Črne na mojem telesu bi znal«* limono povedati o mojih padcih in udarcih. V filmu ^Leteče brodovje« sem moral znati voditi letalo, kar mi pa ni delalo dosti težav, ker se za tehniko ze'o zanimam in znam tudi voz ti avtomobil, li lie se mi ie godilo v nadaljnjem filmu, v »Poganski ljubezni'., kjer sem moral mnogo plavati po načinu otočanov Južnega moria. Ti ljudje imajo svoj poseben način plavania. Se najmanj težav sem ime! pri snemanju filma »Šiviljskega pevca«. Tu sem moral zgolj pet:. kar pa že od zgodnje mladosti prav rad delam.
Velike težave srn imel pri snemanju svojega najnovejšega filma »Sina Indije«. V tem filmu igram mladega Indijca, ki je navdušen in izvrsten igralec pola. Moral sem se v tem športu tudi uriti cele meseca, da sem dosegel zahtevano izvežbanost in danes sem sam tako navdušen za to športno panogo, da igram polo z največjim veseljem.
Poleg tega sem se moral v filmu »Sina Indije«" dati ž:v pokopati. Ta prizor smo snemali kot čisto zadnji najbrž zaradi tega. da bi film mogel v javnost tudi, če bi v grobu umrl.
Take so tedaj težave in muk«, ki fTh mora prestati filmski umetnik. Priznati morate, da vse te težave niso majhne.
Ženska emancipacija v Perziji
Še pred kratkim je moral perrijsfei šah ammestirati celo kopioo svojih potfožni-kov, ki so se bili pregrešili s tem, da so se poročili, kakor je bila prej navada, z 9- do 10-lefcnimi dekleti. To nasprotuje no_ vim zakonom, ki so posneti po evropsfeem vzgfedu in so prava zmaga žens-ke emancipacije v Perziji. Ta emancipacija pa se kaže tud? v tem, da odlaga čedalje več Perzijk. zlasti mladih. pajColan, ki jim je doslej zakrival obraz pred tujimi moSki-mi.
še pred ne>pol5ko letf M v Perziji ka.me. njali igraJke in pevke, ki nastopajo danes v Teheranu brez pajčolana in v evropski ot/e-ki. Danes pa te stvari ne razburjajo več ljudi. Sicer si pa žensfke enakopravnosti v Perziji ne smemo predstavljati preveč pretirano. Navzlic novim zakonom ima
Perzijec še vedno pravico, da si vzame po štiri oficaJne žene, poleg teh pa lahko vziržuje še »najemnih žen«, kolikor hoče. Pogodbe s temi najemnimi ženami se sklepajo pred civilnim in cerkvenim forumom in trajajo nekoliko dni do — 99 let. Edini pogoj je ta, da devon prva žena svojemu mežu, da lahko sfidene takšen pogodbeni zakon, a v praksi seveda skoraj ni žene, ki bi se drznila napram mežu uveljavili svojo voljo.
Trte in drevesa so po zebla
Iz ReVnsa v Franciji poročajo. d«i ppcinladn mraz zadrtih d m m-oono poškodoval trte n cvetoča drevesa v okoi;ci Reimsa Mraz je bil zelo občuten. Toplomer je ka/iil dobrih 7 stopinj p o-d n i!o.
Smrtni skok z dunajskega nebotičnika
V soboto popoldne je skočila iz 7. nadstropja dunajskega nebotičn ka v Herr>-n-gas.se 24 letna HikJegarda Schudltrjeva. hči uradnika v finančnem ministrstvu. Pwila je 27 m globoko in je ob'ežala mrtva z ntv-itreSčeniimi udi Samomorilka je b;la po poki ou otroška vrt nar: ca, toda brez službe.
Najlepši avtomobilski pes
Pod tem geslom so imeli nedavno v Berlinu razstavo, s katere izvira pričujoča slika
OGLASI
Službo dobi
VvaJu tX)W<1* 5f» pa. r; m ds^nV asut.Urr* »li' n r fr* pt S On fl>
Voditeljico
»Mrnft!'^*. f«» n,."žiw>»,i f iird.ic. t I^H-m kr«;u
H»u	sprejmem —
Ponudb na
»Jat.-a< [».hI »Xrgi»iTiri» m-e-i*iirg* bisga«.	1S6-J.-1
Natakarica
T'*^« rmi: n>niT<čiMe. -i i tri vticoj nani-^^ciijp. pooiidbe iu OZ1..	>Jn'ra« pod
»i^lcna i« |>riku+»i}iva«.
136: i-i
Sez?}sko kuharico
koehini io	»erv -ij c
■VT^^itn:'	č[*rče-
t« i !t-rt-	PensČAa Vovk.
B'rd.	: jO. 6-1
Pek. posiovodja
t lwa:m ot»r*.n'ni sjir:f»--ralum	\i I-->-i. P-ini-
:/Tv»,'«i k«v<»!nr^iini. P<k»iwiiH- na ae. »Jistra«	»IV-*' i h) 31
1»)'8-1
Gospodično
s m»n;rir. nini^č ix* ie kla-Trr;» «irf lr-m ut4>oi k tre« ot-'"k'-m f LH>1>
t <>g'«»nen) 11 . »Jttra«.	135W:,-1
Boljšo natakarico
hotel 1 D»:tnaci>j.i. pomidHe « »l^ko lut i>g!«--r>i iwi,lr(fk »,!»>.'a« p<>d »Piačnin«'. 1SK57-1
Služkinjo
Nrtik. ki im tudi Jivat'.. ?tcr<> nad d" leU -»pre.hiJs mi AtrtrHi. N*»#'»v v »g
»Julr««. 13.6o-l
Prodajalko
»	(Sipr*.mt-nn Mt
u. r.un'i<K :TI d® kaiM-«.
ov v	odd^iku
»Jutra«.	1
Natakarico
p-idB-t iii :if-f- j'.v n r a« a^-iPir.
U> t
Brivskega
pomočnika
p-ik^iksn'« in Nieja ion Todji> j	l><n s-coviiic
takoj tipreinu- »Rapid«. K<>-lodrorska 36 (»li cnvrii trafHi»).	l$47(i-l
Službe išc^
V«Jta b«*<l* S> t«, aa dajnnj« m«I(>t« aH ta »ifr« pa S Din. (Ti
Gospodična
m midi damam u St-o-panj« dam»k'h m moških in »je rr«»t-e	» to
Tr»f« »pad.iK^-epa pnoravi-la. Gre laliko na dom — C*-iij. |<on«d!>e prifim n« 0»! •>dd. »JntTa« pod šifro .Lep« de'am«.	13A48-2
Šofer
» prakso in v«*ntrawko dober, vojaščin« pro?t, i«14 miwfa kj-erkoli. N«^i<yv v oi? ačiieiu oddeiiu »Jutra«.
Slaščičar
išff sJuž^bo, gre taidi r.a «»r.i}o. Raii^lf Wistaa, Ma-r.Wr. Uoljska (-'ta :i3.
Plačilna natakarica
if^i menjflii «hiitw>. Na-<:<*■() 15. nm.ja. Rcfle&ttra na boljša mesta, razpoia-sra r kave!}« v gotovini. ? -i.. 11»- na ie-!. sr.i '>d<lf4. »Jutro« pod šftro »P<wtwia ia priljiib: j^na«. 13S15-2
Kuharica
3? let rtara. pridna. !»-»ttni. vajrfia dobre kuhe. ivV	k mairši dru-
ž:7ii ali Haremu gospodu. V.-H^V T o tr ..s. oddelku > J n t rac.	l;5544-2
Brivski pomočnik
delavec ™ bubi ?'a-eer. išPe	ponudbe
na podruinieo »Jirt-ra« v Oijru fxid z.aači« »Xeka-d-iev«.	13081-2
10.000 Din
ak-o d''Hirn ka-k-5n*>ko<": »liiihr.. N'a^o<v r p»>dr. >.ln"-a< v Ma-iKo-ti.
13577-2
Učenca
sprejme Bergodac & Oo., trgovina eloktro-tehn. predmetov. Dalmatinove al. 10 13727-44
Prodam
OcUji »Ig. (imAaja pa 1 Di« beseda; u da j»nja aaftlova aJi ta Jiha • Diu. — Ogla« sivialnega fttaiaja vsa k« beseda 90 par; aa dajanj« oafttava aii o «ifro pa 3 Din. (6)
Škropilni voz
ia škropljenje ee« kupi Tujs-ko-prom-etn« druStvo v Kranjski gori.	£©11-6
Stružnica
af«>rabijiva r.a peienje žice. « tev^ajiuo pripravo io ieii&fem prodam. Radcšin-eky, Pobrežje, Tržaška cesta 1. Mar'bor. 13<S34-6
Službo šoferin
j!>''t-m pri ojeKn.m <i!i tovornem avtotpodjttju. Imam prakso i-n >eifl rmf«Sen do 30.(H10 D:n kav-eije. 1'o-uudbe na podrnž-»Jutra« v Mnriborn »De!aven
13678-2
Sobarica
/j^^ujKai išie m**\« pri
No! HI: +iHSwh. Ka«i« ▼ od«tel. >J»»ra«
1^76-8
Boljše dekle
ieli »iužbo k d-rema oee-bima. 7/'>a tudi dobio kuhati. Naslov v og.. o<ide4. »Ju"a«.	13T/742
Učenca
;>ridoega. močnega m wira-"<-ga. poštenih uMrSer. s oHnfierrvo ^o-sko izobrazbo . — M>re:me tak«i trgovina j Fr^n^ Osel /iin.. Vransko. , 13»>28-«
Učenko
eraro do 16 let. z oskrbe v hiši. aprejm* B. Rrabrid. fr'»rrski ««1<mi. Karlov««. R^f.ka ulica 1. 13017-M
Vrtne škropilnice
B prima pocankane pločevine, (U>l idilo delo, vsebina 10 litrov, komad 38 Din. 12 M.rov 32 Din, 15 Wt-rov 34 Dio. nudi M«'.rja Jaok«-vii. »pio-fno k eiparMv« — Rimska oe«ta 19.
1S008-6
Diabok)
posnemalnik
[«-"p»lw>ma	prodam ali
Mi-njenjani u k ra v u. K-ii aar Artum, Stražišč* pn Kr&njm.	13G71-6
Otroške vozičke in kolesa
kupite dobro :n poceni pri S. Re>boij & drag. Vožnja k»va 4. '	171-6
Razprodaja
žimiuc, KiaJ^b foiteljev r*4. pri Dolniiarjn v 5t. Vi«ia. oaeftrMi e-er-kva.	1S418-6

Ojf.jtsi trg. (Date.u {«* 1 Din be»»da; t« la. ;au/» M-at.vm	m
iifro 6 Dia — Ozta« six;»alTi*fa »nagaja »aa ka be«eda 30 par; aa aajaa.i* na«k>-ra ajt ra iifr« pa S Din. (D
Vajenca
p^teue h:5e. « prmvern« W-ko izobrazb". »«prvime A. Rsdoak. trgovina z meteorni bi«ig«*in. Teharje-Ceije.	1S448-44
Učenca
« pnovemo >o'eko iaobrat-bo. » stanovanjem in h-*<u»o v biši »orejfli« Rndoif Ze lesnik. *rgovi.oa mešanega hi a ga. Zidan: mo«
Nosilce
Že4ew»i'ške aH stavbne, »tare. rabljene, kup5™ za [>« goreice v««"' Rogačiee. — Ivan Crlobevnik. Skoeiian 13(87-7
Prešo za seno
v dirbrem »tanj« kupim aJi
vze.me-m na p^sod-o. — P<>-nudbe na og^atMM oddelek »Jutra« i>od »ifro »Preša«
Strešno opeko
(okroglo) rabljeno, okrog 2000 komadov kupim. Ponudbe na oesto«v- V^bovee. Ljubljana. Za gradom 9
iai16 7
Pisalni stroj
rabljen, kapi Majerorič,
Con-oipja. Me»U) denarja d« perje.	13247-7
Akumulatorsko baterijo
cel« ali samo par elemen tov kupi Kubar. Mokro oo«.	13377-7
Lokali
Vsaka teaeda 1 Din, aa dajanja naslov« ali ta Aifr« pa 5 Din flOi
Lokal
t promet™ aljed tvtHrt — prostoren 200 m!, pripraven z« v-sisko večjo de av-ttioo. ekiad.iž£e itd. oddam s 1. majem. Naslov pove o<la«t»i oddelek »Jutra«.
13200-19
Vinotoč Fontana
v Rokpohu pri Mar:born je zoipet otvo-rieo. 136C>8-i9
Gostilna na prodaj
Znana gostilna Fwb6 t Novi vaei pri Maribor«, ohutoječa ia hiše, gozdarskih po*=!of»ij z ih-msiki-ai in svinjskimi hlevi, kifrijifča,	vr-
'a in vliie e avbefie parcele. ob oi aviobneni progi, je f geMrlTii.šiki-m ;i>ve<nrtarjem wi p^hiAtivom vred na prodaj. Po.ia«iila daje frd^e^č-ka ptearna dir. Slokaria Kari«. Maribor, A!oke.i««lroTa cest« 12'1.
13609-19
Lokal
v trgoiv-;.TM> meša.nepi blaga vzamem v najem v ka-"eremikol-i krajci SVoivenije na dežeii ali predmestju. Cenjene do^^ie na 0^'a^i oddelek »J*tra« pod »Do ber promet S00«. 1MP3-19
Trgovski lok si
takoj oddam n« Triaški e. št. do — V«č- Giwii-e.
ICViOO-ltt
Trgovski lokal
s <*!ndiš^em in »tanova-njeim oddam v naj»«i g 1.
junijem. Ponudbe na na-»'«»: A. Kr»r»;i,j. Bejmaje pri Cerknici.	1 $452-19
Lokal
tridelni, taiej odda« v Florijaosfci uiiet 16.
1869R-1«
Dvoriščni loka!
v eentro n(M< takoj oddam. Nasiov v o?!, oddei. »Jatra«. 1996e-i9
Lokal
Se'enburgovo Stritarjevo, ali Tyrševo Sferno s 1. Ponudbe n« »J uitra ♦ pod najemali na«.
na ulico
PreSenvovo, A!ek*and rov o do »Evrope«, a venetom t. 1. ogias. oddelei značko » Točna 13661-19
Trafika
s papirno trgovino. T strogem centra Zagreba naprodaj. Cisti doooe 5000 Din mesečno. Dopise na ogla«, oddelek »Jutra« pod Iifro »Dobro i-dnf«. 13735-19
V najem
VaaX* bea«4a t Dw, ta dajaiit)« oaatova aH
la iifro pa R Din. H T)
Natakarici
dobri kuharici srednje starosti, prikupljive znna-ttjoeta, kri bi bila z«nož.na samostojno voditi rečjo gostilno z več tuj.sk'mi sobami sa pot.nik e in letovišča rje, v večjem prometnem in leioviščarskem kra-j« v eavin^ki doliini, dam n« račuo. Naslov v ogl. odd odi u »Jutra«. 13108-17
Pekarno
na prometnem kraj« ed-dam tttkoj v iMij>em saradi družinskih razmer. Potreben kapital Din 5000. Povprašati pri gospod« Tri-le.rja. goetri na »Stol« pri kolodvoru Žirovnica. Go-retijc*o.	18826-37
Gostilno
vzame«n v ua >ni, najrajS v oictrfiei L/ubljane tli Kranja. PrevzaJiKin Unii preuSitiarja v oekrbo. l^j-n ihi be »a	oii delek
»Jutra« pod »Gostikiičarka«.
138i4-17
Vuti toaeda 1 Dm; aa dajanja oaatova aM
ta »fr« pa S Din. f30)
Sobo odda
Vaaka beseda 60 par. m dajanja naaiova aii n ttfra S Dia. (28)
Opremljeno sobo
T m !TM legi, solnčno, s posebnim vtodom in urai-valmieo, oddam x majem boljšemu gwpodii. Pogled« se od 10. d« 1 popoldne. Ooetova 1(5, ob Dunajski ce«ti.	13636-23
Sobo
odda« S osebama. — Stari
trg 9/11.	13&13-28
Sobo
mM»m za 1. maj. Ffigner-j»va niiea 13 II.. ?prej Skof.ia ulica).
•'S&IO-SS
Sostanovalca
»kromnega, čednega in po-
iteaega, 6ea dan odsotnega. sprejm«n v sobo k en»n»j gospodu. Cegiiarjeva uiioa 4, na dvoriiču.
13636-23
Lepo sobo
opremljeno, goinčivo, e posebnim vhodom im elektriko tako-; <"(iilax I.ožna dolina. e. VL, St. i. Vbod j ceate DL	13622-23
Posestvo
r lep^m kra.a, Ljubljane, ugodnio prodam. Pot^odbe na oglasni oddei. »J-utra« ped »Plačiio«.
13n>S7-30
Hišo
dvo«t(ifvvTan>ko, t U^pim
vrtom. f>r<>dam. Naslon » ogl. od<iei. »Jntra«.
13&15-20
Stavbišče
1372 kvad. metrom, prodam v G-lin-ški iviiei tik tramvaja na TriaSki oeeti. Soinč-na lega. narodna eeoa. — roiaeniiar sušnih ivan — Krekov trg 20. 19646-20
Parcelo
12.790 kvad. metrov, primemo tudi i« torarrvo, prodam na kranjskem po lj« tak državne ceste. Po-loriea plačijiiva t h'anil-nib kurižieah. Ij»stn:<k Bo gomir Cadež. Kranj
13619-30
Hiša
iti™«anovanjsta. novojJda. na. z večjim vrtom, v Ma-ribera. magrifl'er»sk« pred-mestje. je ta.koj tia prodaj. Na«o>v v ogiaa. oddel. »Jir.ra«.	136>16-20
Velik zaraščen gozd
v izmeri preko 200 oralov je proti gotovini iu branilci knjitioi na prodaj. In-forroaeije v o<rla!»nem odd. »Jutra« pod »Sigurna naložitev«.	13650-20
Dvostanovanjsko hišico
kupim na prometnem kraju. Plač«m nekaj v gotovini, oetalo na hrantfoe knjižice. Ponndhe na ogl. odd. »Jirtra« »od »H;5Va«.
lffVfT-20
Opremljeno sobo
separiraoo, t e-lektrito i« sentra^oo k a rjavo oddam biim Tivoli. Skrabč-ev« 7.
13601-23
Sobo
oddam 2 oseSama z v*a o«*rbo po 560 Din me»nčiro v centru me*.«. — Ietotam -4>rejmem tudi na dobro
domačo hrano
nekaj o*eb po 14 Din Anev-
no. Gregorčičeva ui. 12/1, desno.	:326£-:!3
Sobo s štedilnikom
takoi oddam r Podutik« »t. 17.	13392-23
158 Izposojamo
plošče Ui
gramio-fone »SLAGER«
A!eksa.ndru-va eesta i prehod Vik torija palače
Telefon 205S
PREMO O suha drvr


POGAČNIK Bohoričeva ul. št.
Pozor, pevska društva in šole
Planine in harmonije lo bite najeeneje v tovarn' Lv. Kaoin. Domžale. -Zahtevajte cenik. 11836-26
Klavir
dobro ohranjen, prodam zn i 3600 Din. V račun v z« 111.-111 j ev«nt. tudi
rabljen šivalni stToi i
Glinee. cesta VII'il. hiš Bktjain.	137S4-2H i
MESTNA
MMA\N!I)LN!ICA\ IL JHJ BIL J AN S1K A
v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3.
s podružnico na Miklošičevi cesti štev. 13 .ie največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad	Bm
rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev
Za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem
svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulant-neje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon centrale štev. 2016 in 2636, podružnice štev. 2367 Poštni čekovni račun centrale št. 10.533, podružnice 16.138.
i
i
l j
I .
i
i
i
Uradne ure za stranke so od 8.—12.
109

Opremljeno sobo
nolnčno. oddam stalnem«
gospodo na Gruberjevem nabretj« št. 16. 13513-23
Opremljen kabinet
a potebukn vbodom m parkfttom oddam takoj. — Ce-na 130 Din. Mariborska »i. 29'I.. pri Stadionu.
1**>E» 33
Dve prijazni sobi
veliki, takoj oddam v centru m**;*. Na*Jov v <ig oddel. »Jutra«. 1M50-33
Pri Taboru
oddam takoj sončno »vet-lo »bo etiemu dvema gospodoma. Naslov v pekarni. J-egličeva 10.
19606-23
Dva gospoda
kot sostanovalca sprejmem na »tanovanje. Hrenov« 19 Sprejmem 'od' v popravilo iieriio i.« obleke.
13663-25)
Opremljeno sobo
parket, elektrika, oddam Herberotemova 10.
15686-23
Lepo sobo
takoj oddam- Gradišče 17 nHt.n?-* lr»» 13635 23
MLADOST in LEPOTA
sta dosegljivi naglo, sigumo in uspešno z enostavno uporabo rastlinskega mleka Rejuven Skina. Vsako jutro in vsak večer je treba obraz dobro otreti z nekoliko kapljic Rejuven Skina, ker delujejo nežne in popolnoma neškodljive hranilne sestavine tako blagodejno, da zadobi obraz svežost in čistočo, gube pa. ogrci in pege vidno izginejo. Samo en poskus zadostuje in Rejuven Skin vam bo najzvestejši prijatelj. Originalna plombirana steklenica za ceno Din 32.— se dobi v vsaki parfumeriji, drogeriji in lekarni ali jo direktno odpošlje Nobilior, parfumerija, Zagreb, Ilica 34. Jela-čičev trg 15.
Zapustil nas je za vedno osamljene in osirotele naš zlati dobri mož in očka, sin, brat, zet, stric m svak, gospod
VIKTOR KOE:
sodnik okrožnega sodišča
Uf.oda nam ga je nepričakovano in nenadoma ugrabila dne 29. aprila 1933 v njegovi najlepši moški dobi. 4f let.
Pogreb oo v torek 2. maja ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti na novomeško pokopališče.
Novo mesf4), dne 30. aprila 1?33.
Milica roj. Skale, soproga; Julija Mramor, mati; Mladena, Miloš,
otroka in ostalo sorodstvo.
,!<>,• ' ■ ' •.'.; '•-.*' **'•' ^..r.	...
.i."'-..-" ::ŠJs- i-fC^?-^.^

le'am«.	13648-2 bla?a. Zidani mo«	19*16 7 »Dobro idoč«.	137215-19_13%47-jO t^ti-č-e )<-■»	Milil	.i ■	--------------------- ----
Lrejuje D*worm Ravljea. Izdaja za konzorcij »Jutra« AdolI Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskamarja igrane Jezeršek. Za mseratm del je odgovoren Aiojz Novak. Vsi v Ljubijam.