Novo mesto, 21. julija 1955
Stev. 29
Leto 6
Lastniki in izdajatelji: Okrujni odbori S7DL Črnomelj, K.očevJe in A.Ho mesio. - Izhaja vsak petek   — Urejuje uredniški odbor.
— Odgovorni urednik Ione Gošnik. — Tiska Tiskarna »Slovenskega iiorofevalca« v Ljubljani, predstavnik Franc Plevel. — U redni it v« in uprava: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 25.
— Pošu; predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči rafiin pri Mestni hranilnici v Novem mestu blb-H-T-24. — Letna naročnina znaša 48') din,' polletna 240 din. ćetrtlt-iua 120 din in je
plačljiva vi.aprej.
Dolenji**
CENA 10 DIN
Tednik okrajev Črnomelj, Koč
O-'
» j-
L«
»Vi, ki se bojujete in umirate v boju za svojo neodvisnost, vedite, da bo ta boj kronan z uspehom... Ne klonite z duhom, trdno strnite svoje vrste, sprejemajte z dvignjeno glavo tudi najhujše udarce.
TITO:
Iz proglasa, ki ga je v Imenu CK KPJ izdal prve dni vojne 1941 tovariš Tito v Zagrebu.
» ... v ognju in pepelu, v krvi in solzah se je porajala nova Jugoslavija. V tem nezaslišanem, okrutnem boju na življenje in smrt se je rodila tudi nova vojska naših narodov, vojska, kateri naši narodi niso mogli dati nič drugega razen svoje goloroke mladine in brezmejne ljubezni. Da, ta vojska je bila rojena in je rastla zares v edinstvenih okoliščinah in takšnih primerov je v zgodovini vojn malo.
... Naše sile so proti koncu leta 1941 v vsej Jugoslaviji štele 92 partizanskih odredov v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Hrvatski, Vojvodini, Črni gori, Sloveniji in Makedoniji z okoli 80.000 borci. To število naših borcev je stalo proti skoraj pol milijona okupatorjevih in kvi-slinških čet...
... Ko so enote Rdeče armade prišle do naše meje, so naše oborožene sile že predstavljale silo: 51 divizij je tvorilo 15 korpusov in korpus narodne obrambe, ... dve operativni skupini, vsaka z dvema brigadama, 16 samostojnih brigad in 130 manjših in večjih partizanskih odredov ...
... Pri zaključnih operacijah leta 1945 so štele naše otoorožene sile na bojiščih 800.000 borcev v 17 korpusih, 52 divizijah, 23 samostojnih bataljonih in 107 partizanskih odredih. To je bila tista sila, ki je osvobodila našo" državo in v^'co pomagala skupni borbi in zavezniškim naporom za zmago nad fašistično osjo...
... Bilanca je strašna: 1,700.000 človeških žrtev. Od tega smo v vojni izgubili 305.000 mrtvih in 425.000 ranjenih borcev. To so najzgovornejše številke o tem, koliko smo prispevali v boju zoper združene fašistične sovražnike...«
»S tem kongresom, ki mu prisostvujejo zastopniki vseh federalnih enot, je z združitvijo končan proces politične diferenciacije v naši deželi. Nedvomno je Ljudska fronta Jugoslavije kot borbeno politično združenje po svoji obliki in po svoji vsebini globoko različna ne samo od vseh koalicij v Jugoslaviji, temveč tudi od vseh ljudskih front, ki so bile v drugih deželah. Zakaj je bilo mogoče pri nas uresničiti tako združenje, v katerega so vstopile posamezne skupine in stranke, prostovoljno pripravljene, da delajo za uresničenje skupnega programa, tako političnega kot gospodarskega? To je bilo mogoče zato, ker je ta program, čeprav je napisan šele sedaj, bil že zdavnaj v srcih in razumu širokih ljudskih množic, posebno pa onih, ki so šle v boj leta 1941, ne samo da bi se bojevale za izgon okupatorja iz naše dežele, temveč tudi za boljši družbeni red, za boljšo Jugoslavijo, kakor je bila tista pred vojno. To pomeni, da je ta program že zdavnaj postal stvarnost, da se je že zdavnaj začel izvajati in so ga zdaj samo v pismeni obliki sprejeli zastopniki posameznih strank in skupin, ki so storili samo to, kar so morali storiti in kar je bila njihova dolžnost, to se pravi, da so prišli tja, kjer so njihove množice, ki so nekdaj tvorile te stranke. Govor na I. kongresu Ljudske frorite Jugoslavije
»... Težko nam je. Toda kdaj nam je bilo lahko? Navadili smo se na težave in zato nas ne morejo omajati, kaj šele zlomiti. Verovali smo v zmago in se borili že takrat, ko je vsa Evropa ječala v fašističnem mraku, ko je že »jelifca množica ljudi izgubila upanje in začela verovati, da je za dolgo 'časa zmagalo zlo. Mi tudi danes ne omahujemo. Tisti, ki upajo, da nas bodo s klevetami in lažmi prisilili pri:nati, da resnica ni resnicat naj vedo, da to ni prav. Ljubezen do resnice in pravičnosti je tista sila, ki nam ne dovoljuje, da bi bili slabiči brez hrbtenice. To lastnost smo podedovali od naših prednikov in jo smatramo za najpo-zitivnejšo lastnost, po kateri se mora ravnati ne samo sleherni komunist, marveč tudi sleherni poštenjak. Tudi člane naše Partije in našo mlado generacijo moramo vzgajati, da bodo taki. Verujemo, da bosta tudi to pot zmagali resnica in pravica, ker bi bila sicer perspektiva na svetu zelo mračna...« ob novem letu i94s.
»... Naša borba se je pričela v Srbiji in se je v štirih letih razširila po vseh krajih naše države. Od Dževdžeiije so naše enote bile borbe, podeč sovražnika in so jih končal? na avsth^H moji. .Štiri leia so se v ju.^šklh vfotai^ naše nove armade zbirali, sinovi vseh jugoslovanskih na- ' rodov. Zbirali so se, da bi končali svojo borbo na obalah Jadrana, v Trstu, v Gorici in na Soči. Tudi danes stoje tam složno sinovi vseh naših narodov, monolitni v svoji enotnosti, in rad bi poudarilt da je prav takšna enotnost potrebna tudi tu, v slehernem mestu...
... Naši partizanski odredi so od vsega začetka nosili na svojih zastavah zapisano geslo bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije in pod tem geslom so se borili z nad-močnimi silami v najstrašnejših okoliščinah — borili so se in zmagali.
Prvi govor v osvobojenem Zagrebu 9. maja 1045.
»... Bistvo naše poti v socializem, ali bolje rečeno, v ko-S ;ahtn lah&n definiramo z n«*Vaj besedami: naša pot v socializem je v tem, da uveljavljamo marksistično znanost na določeni stopnji v praksi, in sicer kar najbolj v skladu s specifičnimi razmerami v naši državi. Za nas ta znanost ni dogma, temveč sredstvo za vodstvo, sredstvo za orientacijo v vsakem konkretnem položaju, pa naj bi bil še tako zapleten. Prizadevamo si, da bi prepojili vsa naša dejanja z duhom te znanosti, ker smo globoko prepričani, da je to pravilno in ker potrjuje praksa, da so načela te znanosti po zaslugi genialnih znanstvenih predvidevanj naših velikih učiteljev tudi na današnji stopnji mednarodnega dogajanja največjega pomena in da bi pomenil vsakršen odklon od teh načel, s kakršnim koli izgovorom, revizionizem in izdajo ne samo delavskega razreda, temveč tudi vsega naprednega človeštva...«
V zvezni ljudski skupščini 26. VI. 1950
»Bratje In sestre, tovariši In tovarišlce! Dovolite mi, da vas pozdravim v vaši Sloveniji, v naši jugoslovanski Ljubljani. Ta današnji veličastni zbor je dokaz, da so srca Slovencev, ogromne večine slovenskega ljudstva, utripala skupno s srci ljudstva Hrvatske, Srbije, Makedonije, Crne gore, Bosne in Hercegovine, ko je leta 1941 padla po naši državi tedaj največja sila v Evropi. Slovenski narod, združen v Osvobodilni fronti, je v teh štirih letih s svojo neomahljivostjo dokazal, da je rajši pripravljen umreti, kakor pa postati suženj svojega stoletnega sovražnika — nemškega osvajalca.
Ni bilo lahko — to so bila težka leta — leta trpljenja In krvavega okupatorjevega terorja, težka leta neenake borbe, borbe skoraj golorokih partizanov z do zob oboroženimi tolpami nemških osvajalcev in njihovih slovenskih hlapcev, »bele garde« Pod poveljstvom sivolasega izdajalca Rupnika. Zgodovina borbe Slovencev je enaka zgodovini borbe Hrvatov, Srbov in ostalih narodov Jugoslavije.
In danes lahko tu, na ulicah Ljubljane, smelo trdimo, da smo izvršili svojo dolžnost do naše skupne domovine, da so Slovenci izvršili svojo dolžnost do svoje ožje in do svoje skupne domovine, Demokratične federativne Jugoslavije. Naš boj z največjim sovražnikom ne le Slovanov, temveč vsega človeštva, kulture in napredka, je končan. Slovenija je osvobojena. To osvobojenje je predvsem vaše delo, delo najboljših sinov Slovenije in sinov vseh narodov Jugoslavije.
Govor na zborovanju v Ljubljani 27. maja 1945
*... Kar sem vedno omenjal, omenjam tudi danes, da je podlaga vsega — nadaljevati utrjevanje enotnosti in bra+^va naših narodov. Vi veste, da sta nas enotnost in bratstvo, ki smo se zanju borili, stala ogromno žrtev. Mi tega bratstva ne smemo oslabiti; ne smemo dopustiti, da bi prišlo do najmanjših medsebojnih razprtij. Ne gre vi" samo za združevanje v eno državo, marveč gre za duhovno zedinjevanje. Sleherni Srb, Hrvat, Slovenec, Makedonec, Črnogorec mora vsekdar vedeti, da je državljan skupne domovine, nove, federativne Jugoslavije — svoboden v svoji federalni enoti. Ko smo si postavili meje, smo se duhovno zedinili...«
rvTe*can<.in Osijeka 6. junija 1945
* 'V,
19
»... Pridružujem se splošnemu veselju slovenskega ljudstva ob zgodovinskem dnevu — 22. juliju, desetletnici vstaje in v dske revolucije. Slovensko ljudstvo se lahko s ponosom spominja tega velikega dne, ko je našlo v sebi dovolj moralne in fizične sile, da je zgrabilo za orožje zoper italijanske in nemške tolpe, ki o ga nečloveško pobij?1-1, odganjale v koncentracijska taborišča in odseljevale z njegovega ognjišča, ki je bilo stoletja njegovo in ki si ga je uspelo ohraniti v stoletnih viharjih.
V brats>? skupnosti z drugimi narodi Jugoslavije gr-^di danes slovensko ljudstvo mirno svojo srečno bodočnost. Resnično zedinjeno in ojeklenelo v veliki osvobodilni revolucionarni borbi jugoslovanskih narodo- je slovensko ljudstvo lahko mirno za svojo usodo. Jamstvo z^ svobodo in neodvisnost slovenskega in vseh drugih narodov Jugoslavije je v enotnosti in nerazdružljivem bratstvu narodov Jugoslavij \ Bratstvo in enotnost naših narodov omogox^ta uspešno premagovanje vseh težav in naših naporov za uresničenje vseh naših smotrov. Moramo ju varovati in negovati, ker pomenita na£ srečo, našo blaginjo, našo varno?* ^~šo veliko bodočnost.«
Čestitka ljudstvu Slovenije ob proslavi 22. julija 1951
»... V sedanjem svetu atomskega in jedrskega orožja je čedalje očitneje, da je politika sožitja edina možna pot, da ohranimo mir ter zagotovimo obstoj in napredek človeške družbe. V tem oziru je zlasti važna dosledna uporaba načela enakopravnosti vseh dežel, malih in velikih, kakor je tudi važna metoda mednarodnega sporazumevanja v obravnavanju mednarodnih problemov. Bodrilno je spoznanje, da pripisujejo tem načelom na svetu čedalje večji pomen, kajti mir je res skupna dobrina vsega človeštva ...«
Ob obisku indijskega predsenlka Nehruja 1. julija 1955.
t*
7
M,
\ff.
Btr:B1 2 t'   »DOLENJSKI LIST«    * .... Stev ■
O gojitvi češenj
Ze v zadnji številki (v članku Po razstavi brusniških češenj) sem omenil, da je pod-fiorjansko področje zaradi tajnih in podnebnih prilik zelo primerno za gojitev žlahtnih češenj. CešnJa ni izbirčna glede zemlje, pa tudi odpornejša je proii mrazu kot druge vrste sadnega drevja. Omenil sem tudi, da češnja najbolje uspeva na lahki peščeno-ilovnati zemlji. Oglejmo si »danes še nekatere stvari, ki so za sadjarja važne, če hoče, da bo imel res obilen in plemenit pridelek svojih češnjevih dreves.
Mnoge raziskave so pokazale, da se nobena sorta češenj ne more oploditi z lastnim cvetnim prahom. Zato si moramo zasad.ti več sort češenj, šele potžm se bodo lahko oplojevale ter redno in obilo rodile. Da fmafno v sadovnisku več sort, Je va/.no še zato, ker se niti nekatere česnjeve sorte ne morejo oploditi med seboj.
Češnje, kakor tudi višnje, rn ?:r..iožujemo predvsem s ce-p.,snjem, zelo malo pa s ko-nskimi poganjki ali s semenom. S semenom razmnožujemo čeznje le zato, da dobimo podlage za vzgojitev nove sorte. Koščice zrelih češenj očistimo in operemo, jih posušimo v senci in shranimo na suhem, zračnem prostoru. To seme — koščice — vsadimo jeseni aii spomladi v top.* greae. Ce jih vsadimo ■pomladi, je dobro, da jih že decembra vložimo v vlažen pe-*ek. Seme sadimo dva do tri centimetre vsaksebi in tri do J'.iri centimetre globoko, vrste pa naj bodo narazen 20 cm. Ce vzkaiijo vsa semena, moramo rastjfne razredčiti. Jeseni ali ^pomladi potem te semenj ake picifeddnu) na njih stalno mesto v -i -o,.->qprl:mn iih v vr-Sle, med katerimi naj bo 90 cm F ' ko v pa so
ločene 30 cm druga od druge. Ce smo ; rnenjake posadili zaradi cep'jer'i, jih cepimo šele naslednje ie:o spomladi, in sicer v krono, s spajanjem v višini 1 metra.
Razmnoževanje s koreninskimi poganjki je star, danes opusi i način, ker ni žlahtnih sort, ki bi se gojile na svojem lastnem korenu, razen osthamske in domače višnje.
Najbolj razširjeno je razmnoževanje s cepljenjem. Tako razmnoževanje je tudi zelo prak-* tično, ker tako dobimo sorte, ki dobro prenašajo lastnosti matičnega drevesa, so pa tudi rodovitne. Seveda pa si moramo vzgojiti dobre podlage in cepiče. •
Za podlago ponavadi uporabljamo divjo češnjo, katere je več inačic. Izberemo si plodove takih divjih češenj, katerih drevesa imajo svetlosrebrnkasto skorjo in piramidno obliko krone ter rdečo barvo plodov. Take vrste divjih češenj dajo zo'o odporne in dolgoletne podlage, ki uspevajo v vsaki zemlji, da le ni prevlažna, presu-ha ali preveč apnena. Podlage d '!h r""5p-,.i so najprimernejše za vzgojitev visokih in srednje deoeiih dreves. Na oko (okuli-
ranje) pa ne cepimo pri kore-iiuvem   vratu,   ampak  v ^ŠUnl
krone, da si '. a vzgojimo debloJ -v-'   p: o:,   a pomni dar
bam. Priporočljivo drevesnicah, kler so tudi""druga sadna drevesa, gojimo češnje ob robu drevesnice, da so čes-njeve sadike v senci, kajti sicer se rade smolijo.
Manj je v uporabi za podlago žlahtna češnja. Ta je srednje bujne rasti in se dobro vraste z vsemi sortami češenj. Je pa kraikotrajnejša in občutljiva proti vremenskim nezgodam, prav zato jo za podlago manj uporabljajo. Ce jo hoćemo uporabiti, si moramo izbrati seme srednje poznih sort.
Od vseh teh opisanih podlag je najboljša rašeljika (Prunua mahaieb). Rašeljika je glede zornije zelo skromna, potrebuje le minimalno količino vlage in dobro prenaša suha, kamnita in apnena tla, pa tudi proti mrazu je odpornejša. Razmnožuje se s semenom in vegetativno s podzemskimi deli. Kaljivost semena je zelo dobra In daje ize-načene podlage. Nekatere sorte češenj imajo na tej podlagi neenako zraščenost, zalo se cepiči v nekaterih letih dobro prijem-ljejo, v drugih pa slabše. Je manj rastna in zato primerna za polvisoke. nizkodebelne, grmičaste in špalirne oblike češnjevih sadik. Čeprav so češ-njevi nasadi na tej podlagi krat-kotrajnejši, imajo pa pred drugimi to prednost, da dajo primernejše vzgoine oblike za nego, obdelovanje in obiranje češnjevih plodov. Rašeljiko veliko uporabljajo za podlago v vseh naprednejših državah, ker je cenejša in ima boljše lastnosti kot češnjev divjak.
Za   podlago   se uporabljajo
tudi razne oelice, višnje in češ-njeve črnice. Nekatere belice in črnice so se dobro obnesle kot podlaga češnjevih sort za vku-havanje.
Prav posebno skrbno pa moramo izbrati cepiče. Zlasti je treba paziti na sorte, potem pa na posebnosti te sorte; ravno v tem naši sadjarji največ grešijo, ker nimajo primerno zaznamovanih matičnih dreves. Ista sorta češenj ima lahko več dobrih kakovosti, tako glede dozorevanja, sočnosti, debelosti in barve plodov. Zato jemljimo cepiče  le od tistih dreves, ki
»ŽELEZO«
trgovina z železnlno v Ljubljani, Stritarjeva ulica 7
sprejeme
DVA TRGOVSKA POMOČNIKA
DVA VAJENCA
Nastop službe takoj, plača in oskrba za vajenca po dogovoru. — Pismene ponudbe dostavite na naslov trgovine »ŽELEZO«.
FTTTTTffTTTl
IZ NOVEGA MESTA
- um'milil i "'ti.........iuiihi.....ihn'inmn......en
17. junija je Dolenjski list objavil kratek, a tehten prispevek: »Je kolesarjenje v novomeškem
parku dovoljeno?«. Dobronamerna kritika do danes še ni rodila prepotrebnih posledic: kolesarji so na poti mimo okrajne barake čedalje bolj nesramni.
Nekaj primerov: pred dnevi sem šel z otrokom na kolodvor: mimo trafike je privozil po tej poti mlajši kolesar, nadaljeval vožnjo po pločniku za pešce in šele pri slavbi železniške sekcije zavil na cesta! Pešci smo se morali divjaku umakniti!
Običaj je postal, da civilni in uniformirani kolesarji zavijejo z Ljubljanske ceste na asfaltirani pločnik že pri Sekciji, vozijo divje in brezobzirno do trafike, kjer se spustijo v dirko mimo barake na TUov trg in mimo Metropola na cesto Komandanta Staneta. Da se jim otroci in starejši ljudje s trudom umaknejo, ni treba posebej ponavljati. Da so tu v nevarnosti življenja, prav tako! Pridružujem se piscu zadnjega poziva v Dolenjskem listu in v imenu mnogih prosim:
1. Prepove naj se takoj vožnja po poti mimo okrajne barake, kar je svoj čas že bilo prepovedano.
2. Olepševalni odbor je zožil to pot z dovoljenjem Komande novomeške garnizije In bo tu nastal izredno lep park. Ožja pot spravlja pešce še v večjo nevarnost, kolesarska brezobzirnost pa je v našem mestu že kar prislovična.
3. Prosimo komando Mestne milice, naj poskrbi skupno z LO MO za tablo, da je tu vožnja kolesarjev prepovedana, kršilce pa naj sproti kaznuje.
4. Kdor ima opravka v okrajni baraki, naj gre do nje peš. ? prav kma kolo. Varnost prometa, življenje otrok in skratka red in občutek varnosti naj imajo prednost pred divjašUm p.ictjem nesramnih kolesarjev!
*
Za upravnika hotela Kandija Je bil  imenovan Jože Tomlje,
dosedanji upravnik invalidskega zdravilišča v Dolenjskih Toplicah, Novo službeno mesto je nastopil 1. julija.
A
Prostori kavarne na Glavnem trgu bodo kmalu preurejeni, kar je bilo že nujno potrebno. Kavarna bo dobila tudi novo opremo. Skoda le, da kavarno preurejajo prav v času največjega prometa tujcev, ki se tu zelo radi ustavljajo. Kot zatrjujejo, prej nismo mogli pričeti z delom, ker ni bilo kredita.
Imajo najboljše lastnosti, da Jth
prenesejo na bodoče češnjevo drevo. Ko režemo cepiče, moramo posebno paziti na njih zrelost. Zrelejši cepiči so pri <\neisih drevesih na južni in južnovzhodni strani debla.
Kdaj režemo cepiče, je odvisno predvsem od časa in načina cepljenja. Za zimsko in spomladansko cepljenje narežemo cepiče novembra in decembra, ko listje povsem odpade. V tem času imajo tudi največ hranilnih snovi. Seveda jih moramo narezati pred mrazom. Ce jih režemo sDomladi, 'iih moramo čimprej, preden začno sokovi krožiti v drevesu, sicer se bodo slabo prijeli. Za jesensko cepljenje na speči brst režemo cepiče, ko hočemo cepiti. Po-rezane cepiče za rimsko in spomladansko cepljenje položimo v vlažen pesek, da jih ohranimo sveže.
Tu opisana napotila so osnovnega pomena za obnovo češnjevih nasadov. Prav tako važno pa je nadaljnje oskrbovanje češenj: gnojenje zemlje, obrezovanje ter zaščita pred boleznimi in rajnimi šk^djlivei češenj. Očistiti in urediti moramo naše stare češnjeve nasade. Razstava v Brusnicah je pokazala, da nekateri sadjarji resno skrbijo za gojitev češenj in kvalitetnih sort. vendar brez pravega načrta in brez dobrih matičnih dreves. Še malo več truda in podgorjanske češnje bodo dosegle še večji sloves, kar bo v korist in ponos vsem sadjarjem na tem področju.
Peter Kapi
Tujec o izvozu našega vina
V londonskem laburističnem listu »Tht New Sta/tesman and
Natioo« opisuje John Freeman,
eden od urednikov, vtise s svojega potovanja po Jugoslaviji in pravi takole:
»Vedno sem se čudil, zakaj Jugoslovani n« poskusijo bolj resno, da bi povečali izvoz svojih vin. Se bolj se pa čudim se-daj, ko tri tedne nisem pil drugih vin kot jugoslovanska. Prav res, malokatera dežela prideluje tako dobra vina po tako ugodni ceni. V vsakem delu Jugoslavije za tri do štiri šilinge izpijete steklenico izvrstnega lahkega vina, ki povsem zasenči kislaste tekočine iz Alžira in Languedoca, ki jih sicer tako veliko kupujejo.. Toda v Jugoslaviji nimajo klasifikacije po letnikih, nimajo specialnih vin, kakor so tako zvana plemenita vina iz Bordeauxa, Burgundije in iz področij Rajne, Razen v Sloveniji, Jugoslovani nimajo čvrstih, standardnih kvalitet in tako najdete velike razlike v kvaliteti vina iz steklenic, ki nosijo enake oznake. To je ena glavnih ovir večjemu izvozu. Jaz sodim, da bi se Jugoslovanom bogato povrnilo, če bi za odstranitev teh ovir žrtvovali več časa in denarja in če bi celo, kot so to storili Francozi, izdali zakon, ki bi zajamčil sistem kontrole nad kvaliteto. Prepričan sem, da bi se tržišča za taka vina lahko našla.«
V petek obiščite Bazo 20 na partizanskem Rogu! - Vabi Zveza borcev iz Dol. Toplic
Določeno je število odbornikov občinskih ljudskih odborov
Na podlagi 9. in 11. Mena Zakona o izvedbi nove ureditve občin Ln okrajev (Urad.nl list LRS štev. 24-120/55) Je izdal Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 1. skupni seji obeh zborov dne 20. julija 1955
odločbo
o določitvi Števila odbornikov   ljudskih odborov novih OBClN
Številčni sestav občinskih ljudskih odborov za ljudske odbore novih občin se določi takole:
1. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
ČRNOMELJ: Občinski ljudski odbor Šteje 35 odbornikov; od tega izvolijo Ljudski odborniki dosedanjih občinskih ljudskih odborov: Adlešiči 4, Črnomelj 15, Dragatuš 5, Gradac 2 in Vinica 9 odbornikov.
2. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOSTANJEVICA-PODBOCJE
Občinski ljudski odbor šteje 19
odbornikov; od tega lz-vollta ljudska odbora dosedanjega občinskega ljudskega odbora: Kostanjevica il in Podbočje 8 odbornikov.
3. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR METLIKA:
Občinski ljudski odbor šteje 25 odbornikov; od tega izvolita ljudska odbora dosedanjega občinskega ljudskega odbora: Gradac 8 in Metlika 19 odbornikov.
4  OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
MIRNA:
Občinski ljudski odbor šteje 17 odbornikov; od tega Izvolita ljudska odbora dosedanjega občinskega ljudskega odbora: Mirna 7 in Rakovnik 10 odbornikov.
5. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOKRONOG: Občinski ljudski odbor šteje 19 odbornikov; od tega izvolijo ljudski   odbori   dosedanjih občinskih ljudskih   odboro'-.   Mokronog 7,
Spoštujte prometne predpise!
Jože Kocjan, posestnik iz Strupnega pri Skocjanu, je 28. marca letos vozil s kolesom po Ločenski cesti mimo silosa v Novem mestu čisto po levi strani ceste. Za njim se je pripeljal z osebnim avtomobilom L. P. iz Novega mesta. Avtomobilist je hotel voziti mimo kolesarja po desni strani, toda tik preden Je šel mimo njega, je ta zavil na desno stran naravnost pred avtomobil.
Sodišče Je ugotovilo, da sta za navedeno prometno nezgodo kriva oba. Kocjan sicer več, ker je vozli po levi strani ceste in šele tik pred avtomobilom zavil na desno, delno pa tudi
S seje obeh zborov 0L0 Novo mesto
L. P., ker bi moral voziti s tako hitrostjo, da bi lahko v vsakem primeru ustavil vozilo. Res je s prisotnostjo duha rešil morda celo življenje kolesarju, toda prekršil je cestno policijski red, ker je hotel prehiteti po desni strani.
Kocjan je bil obsojen na mesec dni zapora, pogojno za dobo enega leta, L. P. pa na 5.000 dinarjev kazni, prav tako pogojno za eno leto. Vsak mora plačati tudi 400 din povprečnine.
Vreme
OD 22. DO 31. JULIJA Kratkotrajno poslabšanje vremena, oziroma padavine pričakujemo okoli 24. in 29. Julija. V ostalem lepo poletno vreme.
BkooJan 3, Smarjeta 3 ln Trebelno
6 odbornikov.
6. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
NOVO MESTO: Občinski ljudski odbor Šteje 41. odbornikov; od tega izvolijo ljudski odbori dosedanjih občinskih ljudskih odborov: Brusnice 3, Gotna vas 12, Mirna peč 6, Novo mesto lil, Prečna 3, Stnarjeta 3 m Trška gora 3 odbornike.
7. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
SEMIČ:
Občinski ljudski odbor šteje 17 odbornikov: vse izvoli ljudski odbor dosedanjega občinskega ljudskega odbora Semič.
8. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
STR AZA-TOPLICE: Občinski ljudski odbor šteje 21 odbornikov; od tega izvolijo ljudski odbori dosedanjih občinskih ljudskih odborov: Dolenjske Toplice 13, Prečna l in Straža 7 odbornikov,
9. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
ŠENTJERNEJ: Občinski ljudski odbor s-teje 27 odbornikov; od tega izvolijo ljud' sikj odbori dosedanjih občinski* ljudskih odborov: Šentjernej ll, Skoejan 8 in Smarjeta i odbornika.
10. OBCTNSKI  LJUDSKI ODBOR
TREBNJE: Občinski ljudski odbor štefle 29 odbornikov; od tega Izvolijo ljudski odbori dosedanjih občinskih ljudskih odborov: Dobrnič 6, Trebelno 1. Trebnje 12, Velika joka 6 in Veliki Gaber 4 odbornike.
U. OBČINSKI LJUDSKI OpBOR ŽUŽEMBERK: Občinski ljudski odbor šieje 21 odbornikov; od tega izvolijo ljudski odbori dosedanjih občinskih ljudskih odborov: Dvor 0, Hi nje 5 in Žužemberk 10 odbornikov.
n.
Ta odločba velja takoj.
Stev. del. 48/1-55.
Novo mesto, dne 30. Julija 195S.
Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto: Franc Pirkovič, 1. r.
Na redni seji obeh zborov OLO Novo mesto 11. julija so najprej rešili vrsto tekočih zadev, katerih se nabere od seje do seje veliko. Med temi so bile tri spremembe družbenega plana, odlok o občinskem prometnem davku, razdelitev odnosno razmejitev lovišč v okraju, nekaj jamstev za najeti kredit, nekaj zemljelastniikih zadev in pod.
Druga točka dnevnega reda so bile volitve za bodoči okrajni zbor in zbor proizvajalcev. Ta bo štel, kot smo že poročali, 110 odbornikov, od tega zbor. proizvajalcev 50 odbornikov, okrajni zbor pa 60 odbornikov. Iz območja sedanjega novomeškega okraja pride v novi OLO skupno v oba zbora 77 odbornikov, v bodoči okrajni zbor so bili izvoljeni:
Vladimir Berce, Mirna; Ivan Gorenc, Hrastno; Franc Milavec Puščava; Jože Matkot Male Poljane; Anton Starič, Ornuška vas; Vilko Videčnik, Mokronog; Boris Andrljanič, Novo mesto; Franc Gačnik, Brod; Ivanka Gril, Birčna vas; Lojze Hlede, Žabja vas; Martin Jerele, Brezovica; Ivan Jarc, Prečna; Prane Kirar, Trška gora; Jože Kralj, Sela pri Zajčjem vrhu; Ema Musar, Novo mesto; Danica Mo-dlc. Novo mesto; Alojz Muren, Podgrad; Franc Medle, Sela pri Ratežu; Alojz Povše, Dolenji Podboršt; Anton Pire, Novo mesto, Miha Počrvina, Novo mesto; Fanika Cerne, Dol. Toplice; Franc Markovlč, Podturen; Jože Rajer, Loka pri Straži; Viktor Zupančič, Novo mesto; Alojz Kastelic, Pristava; Karel Pavlin, Polhovica; Franc Rangus> Dolenje Vrhpolje; Blaž Sut&r, Stara vas; Maks Vale, Novo mesto; Peter Romanič, Novo mesto; Ciril Bukovec, Velika Loka; Adolf Dim, Hudeje; Frane Zidar, Trebnje; Anton Zefran, Veliki Gaber; Franc Pirkovie, Novo mesto; Franc Rajer, Vrhpeč; Franc Trlep, Orlaka; Jože Go-senca, Dvor; Franc Jare. Cvi-belj; Ignac Mrvar, Smihel pri 2užemberku in Jože Roje, Lopata.
V ibor proizvajalcev (skupina industrije, trgovine in obrti) so bili izvoljeni:
Mirko Barkovič, Novo mesto; Vinko Bele, Novo mesto; Henrik CigoJ, Novo mesto; Stane Hladin, Šentjernej; Ivan Koče-var, Novo mesto; Janko Kastelic, Novo mesto; Janez Kovarik, Novo mesto; Anton Knafl.jič. Novo mesto; Ivan Murn, Novo mesto; Dušan Mule j, Novo mesto; Ludvik Peric, Novo mesto; Alojs Smrke, Žužemberk; Gu-stelj Slavine, Trebnje; Jože Ti-sovec, Straža; Julij Smrke, Poljane; ing. Dušan Sodnik, Novo mesto, in Maks Ganter, Novo* mesto.
V prolzvaJalsko skupino kmetijstva:
Franc Clnkole.ajPobruška vas; Jože DuIbfj Ju kj. vas; Ivan Dular, Cegelnica;   Ivan Dolenšek,
Mokronog; Martin Gačnik, Bo-ričevo; Franc Grm, Pleš; Jože Grahut, Smarjeta; Jože Hudo-klin, Brusnice; Alojz Jare, Vrbovec; Franc Jevnikar, Dol; Viktor Krmelj, Brinje; Janez Lukšič, Vinja vas; Martin Pavlin, Gornja Brezovica; Jože Sever. Zagorica; Jože Sinur, Drej-či vrh; Jože Strmec, Sela pri Šumberku; Jože Zupančič, Trebnje, in Jože Jaklič, HinJe.
Iz bodočega okrajnega ljudskega odbora je torej izpadlo le 16 dosedanjih odbornikov (osem iz okr. zbora in osem iz zbora proizvajalcev). Ostale odbornike za novi okrajni ljudski odbor Novo mesto sta medtem izvolila OLO Črnomelj in OLO Krško. Za območje sedanjega novomeškega okraja, ki se priključi OLO Ljubljana, je bil za odbornika v bodoči- OLO Ljubliatva-izvoljen Alojz Orel iT, Zagradca.
POHOD HRVAŠKIH IN SLOVENSKIH BORCEV PO POTEH XIII. PR0UETARSKE BRIGADE
Pohod hrvaških in slovenskih borcev po sledovih XIII. prole-tarske brigade čez Zumberak bo s sodelovanjem planincev iz Podsuseda, Samobora, Novega mesta, Črnomlja in Kostanjevice 26. in 27. julija.
Zbirališče 26. Julija 1955 ob 7. uri zjutraj v Kostanjevici pred KZ. Od tod v Sutno s kamioni, dalje peš čez Planino, Nova sela, Priseko, Budin jak, Gorenjo vas, Petričko selo, Grič,
Ječmenišče, Pogano jamo do nove planinske postojanke na Polomu, kjer bo prenočevanje. Drugo jutro nadaljujejo udeleženci pohoda pot s kamioni po novi cesti čez Gorjance do Sošic in dalje v Karlovac, kjer bo osrednja proslava osvoboditve Hrvatske ob navzočnosti maršala Tita.
ZVEZA BORCEV NOV LOSTANJEVICA
MM^KCIJA j
RAZPIS ZA SPREJEM V INDUSTRIJSKO RUDARSKO ŠOLO V ZAGORJU
Ravnateljstvo industrijske rudarske Sole v Zagorju sprejme t
šolskem letu i95.>-:>fi
DOLOČENO  ŠTEVILO UČENCEV ki se žele izučiti za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače. Vpis traja od l. junija do zaključno 1. septembra 1955.
Vpišejo se lahko vsi telesno ln  duševno sposobni državljani FLRJ, stari od 15 do 17 let, ki so zadostlji splošni šolski obveznosti. KANDIDATI MORAJO PREDLOŽITI: 1. Lastnoročno napisano in s 30 din kolkovano prošnjo z natančno navedbo naslova (mesto, kraj,  hišna številka, pošta in železniška postaja), z. Zadnje šolsko spričevalo.
3. Izpisek iz rojstne matične knjige.
4. Potrdilo o Imovinskem stanju in davčni osnovi. Nekolkovane   prošnje   ter   prošnje brez  priloženih listin n*
bomo UDOštcv-ili.
Sprejemnega izpita ne bo.
Pouk je teoretičen ln praktičen ter traja tri leta. Utienci prejemajo mesečne nagrade v znesku od 2000 do 4000 din. Šola nudi učencem vse šolske potrebščine ter za Izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno obleko, obutev ln perilo.
Pri šoli je Internat, ki nudi ufpncem potrebno oskrbo. Kandidati izven Zagorja, ki želijo stanovati v Internatu, morajo to navesti v prošnji.
Kandidat se lahko vpise osebno aH pa pošlje prošnjo po pošti.
RAVNATELJSTVO IND,  RUD.   SOLE, ZAGORJE.
V tem tednu nabiramo
SLEDEČA ZDRAVILNA ZELIŠČA:
■ to:
»Večer«)
Cvet lipe 220 din, plavice brez čaše 600 din, rmana 50 din, bele deteljice 140 din, njivske mačehe 700 din, velikega lučnika 500 din.
List šmarnice 100 din, sleze-novca 120 din, oreha 30 din, borovnice 60 din, volčje češnje (beladona) 150 din, lapuha 60 din, gozdne jagode 80 din, ozkolistnatega trpoitca 80 din.
Rastlino hribske rese 260 din, njivske mačehe 120 din, kopit-n.ika s korenino 70 din, jeter-nika 180 din, Jetičnika 80 din, rmana 30 din, materine dušica 30 din.
Korenine baldrijana 260 din, srčne moči 150 dtn, regrata 120 din.
Plod kumne 450 din, borovnici suhe 450 din.
VERA REMIC:
i —
Slovenska umetnost med NOV
n posebnim pogledom na književno*!
MILE KLOPClC
Med najpopularnejša imena v partizanski književnosti spada tudi Mile Klopčič. To popularnost mu je prinesla njegova drama »Mati«.
Klortič se je rodil 1905 ' v L'Hopitalu v T,oti.ringiji, kjer je bil njegov oče rudar. Pesni-koval je že v šolskih letih in 1024 je v Ljubljani izdal svojo prvo zbirko »Plamteči okovi«, posvečeno Leninu. Bila je seveda takoj zaplenjena in je smela šele čez nekaj mesecev na knjižni trg. Pesnik pa se je moral na procesu v Trbovljah zagovarjati zaradi nje.
Ta revolucionarna zbirka je bila bolj politični protest kot umetniška manifestacija, je pa v:ik;ikor vplivala na sodobne ustvarjalce s svojo napredno miselnostjo.
Deset le pozneje — 1934 — le Klopčič izdal svojo drugo zbirko »Preproste pesmi«. Z njo ie nasproti neživljenjski, ekpresio-nistični poeziji takratnih pesnikov postavil socialno motiviko. »Preproste pesmi« niso bile nič manj revolucionarne od »Plam-
tečih okovov«, bile pa »o mnogo bolj prepričevalne, brez patoss in artizma. Za Klopčiča je sploh značilna socialna pesem ln še v otroških motivih je to njegova bistvena poteza.
V spomin nekemu tovarišu iz taborišča Luckenvvald je napisal pesnitev v tercinah, ki naj bi bila kot nekako nadaljevanj* Dantejevega »Pekla« iz »Božanske komedije«. Pesnitev ima tudi naslov »Pekel« ter slavni Dantejev motto: Lasciate ogni speranza . . .O. vi, ki vstopite, vsak up pustite«. To je spev o krogu, kjer gorijo narodni izdajalci:
In šla sva dalje v kolobar
naslednji. ♦Tu so. ki jim bila je naložena najtrša kazen. Bili so Je vredni, zavrženci, ki lz mojih ust
nobena prišla prijazna Jim ne bo
beseda, svojat prekleta, sodrga
zgubljena!« Kot Danteja, tudi našega pesnika vodi po tem peklu Verfll.
Klopčiča je zamikala tudi drama. V partizanih Je 26. ln il. septembra   1943   napisal svoje
edino dramsko delo »Mati«. Drama je bila prvič uprizorjena ob zaključku zbora slovenskih narodnih odposlancev v Kočevju 4. oktobra 1943 ob treh zjutraj. Režiral Jo je Ivan Jerman, glavne vloge to pa igrali Ema Starčeva (mati), Vladoša Simčičeva (Minca), Jože Tirpn (Peter) ln Jože Gale (Andrej). Mati jo šla čez vse partizanske odre, po osvoboditvi pa tudi čez vse podeželske. Ze leta 1943 so jo igrali v Chicagu in Clevelandu in je dosegla velik uspeh.
V svoji drami je Klopčič pri-kazal na eni strani borbo proti okupatorju, na drugi pa probleme malega slovenskega človeka ter ekonomsko borbo na vasi, hkrati pa Še borbo med starim In novim svetom, med materami in sinovi. Toda Klopčičeva mati ne ostane v starem svetu — otroci jo potegnejo za seboj, kot mater v istoimenskem romanu Maksima Gorkega. Dasi je drama snovno naslonjena na delo enega najbolj znanih nemških antifašistlčnlh dramatikov, na »Puške gospe Carrar« Bertolda Brechta, Je polna slovenske in
časovne barvitosti, domačnosti in prisrčnosti. Klopčičeva »Mati«« je veren dokument naše borbe in je v času partizanstva dobro izpolnila svojo ideološko in politično nalogo. Razen Borovih »Razstrgancev« je bila »Mati« drugi partizanski odrski »šlager«.
Zupančič, Bor, Kajuh in Klop-' čič so nemara najbolj znana Imena paitizanske književnosti. Najplodovitejši avtor starejše umetniške generacije v partizanih Je pa
TONE SELIRKAR
Seliškar je bil rojen 1900 v Ljubljani. Njegov oče je bil kurjač in strojevodja, socialdemokrat in večni popotnik za delom, mati pa delavka v Tobačni tovarni. Osaovno šolo, gimnazijo in učiteljišče je Seliškar obiskoval v LjuMjani. Ze v osnovni šoli so zbudile pozornost njegove slovenske šolske nalogo, na učiteljišču je pa bil član literarnega krožka ln vodja jugoslovansko iKinerjene organizacije učitelj ;ščnikov.
Kot učitelj je služboval najprej v Dravljah pri Celju, najpomembnejše zanj je pa bilo učiteljevanje v Trbovljah. Tu je spoznal vse socialne tegobe ln krivice črnega revirja ter doživel leta 1921 tudi rudarski štrajk. Ta štrajk je spremenil svetovni nazor »čistokrvnega narodnjaka in liberalca« Sell-škarja. Vključil se je v delavsko
gibanje, posledice pa so bila, da so ga neprestano premeščali in preganjali.
Ob napadu na Jugoslavijo se je javil za prostovoljca, že maja 1941 je pa bil izvoljen v ilegalni kulturni plenum v Ljubljani, skupaj s Prežihovim Vo-rancem, Josipom Vidmarjem, Dragom Vidmarjem, Francetom Sturmom in Blažem Arničem. Jeseni 1943 je šel v partizane in bil dodeljen Cankarjevi brigadi, kjer je prevzel vodstvo propagandnega štaba v Trebnjem. Po nekaj ted.dh so ga poklicali v novoustanovljeno XVIII. divizijo, da je organiziral kulturno-propngandnl odsek, v katerem so bili Marjan Kozina, Bojan Adamič, slikar Globočnik, pesnik France Kosmač, dirigent Si-monitl in drugi.
Tu je urejal mesečnik »Naša pest«, ki je tudi med nemško ofenzivo redno izhajal, kasneje pa tednik »Glas XVIII.«
Aprila 1944 je zaradi bolezni odšel na bazo 13-23 nad dolino Kolpe. Tu je napisal mladinski roman »Tovariši« in pripravil 6vojo *>artizansko pesniško zbirko »V naročju domovine«. Kasneje Je v Črnomlju urejeval »Novice«, ki so izhajale trikrat na teden, v Zadru je pa organiziral tednik »Bratstvo«, name-nlen predvsem našim prekomorskim brigadam. Iz Zadra se je vrnil v osvobojeno domovino.
Seliškar je kot umetnik naredil dolgo pot od ekspresionistič-
nega pesnika preko socialnega poeta do glasnika naše revolucije.
Svojo prvo pesniško zbirko ja Seliškar izdal leta 1923 ln Ji dal naslov »Trbovlje«. Čeprav poj obliki ekspresionlstične, imajo te pesmi povsem drugo tematiko: so doživeta Izpoved z globoko socialno in človečansko noto. V njih je ovekovečll sajasto trbovlejsko dolino z zgaraniml knapi in njihovo zatrto srečo. Štirinajst let pozneje — 1937 so izšle njegove »Pesmi pričakovanja«, ki so nemara naša najboljša socialna lirika. V njih je »velika etična resnoba, silna ljubezen do polnega, zdravega, svobodnega življenja, strastno hrepenenje po obnovitvi sveta ...« (Oton Zupančič.)
Pa ne samo v pesmih, tudi v Seliškarjevl prozi so izražene vse te vroče, humane želja (»Hiša brez oken«, »Roke Pod-lipnika«, »Nasedli brod«, njegovo največje In najboljše delo). Napredna miselnost obseva tudi iz njihovih mladostnih povesti tistega časa »Rudi«, »Bratovščina Sinjega galeba«, »Janko in Metka«, »Hudournik« in druge),
V vseh teh delih Je Seliškar napovedoval to, kar je prišlo: revolualjo. Nič ga :ii presenetila, ne kot človeka ne kot umetnika, saj je vedel, da pride.
Pred revolucijo je bičal staro, V partizanih je pa postal glasnik novega.
(Se nadaljuj«)
Nenavadno Junaška borba
ob Taborski steni naa Belico
Z Rudijem sva 26. aprila 1942 v dopoldanskih urah krenila M Raven na Kočevskem proti Medvedjaku. Iskala sva skrit prostor v primerni hosti za gradnjo bunkerja. Takrat je bilo namreč partizanstvo na Kočevskem že v polnem razmahu ln Italijani so uporabljali čedalje krutejše metode, da bi zadušii: vstajo. Pot naju je zanesla tudi v veliko skalno jamo v Taborski steni naC Belico. V tej prostorni, skriti in suhi votlini vrh strmih planin je prostora za 50 ljudi. Kraj se nama je zdel skrit in varen. Nekako v teh dneh je bil na Preži pri Kočevski reki ustanovljen Kočevski bataljon, ki je kmalu dobil ime Zapadno-dolenjski. Kmalu potem se je vodstvo Kočevskega bataljona preselilo v Taborsko steno nad Belico. Tu je bilo odtlej zbirališče rajonskih aktivistov, pa tudi ciklostilna tehnika je v tej votlini razmnoževala iz dneva v dan več propagandnega gradiva. 6. maja 1942 je izšla prva številka »Partizanskega vestni-ka«. Štab bataljona, ki je bil tu nastanjen, je blizu tri mesece vodil vse operacije na italijanske kolone, ki so se gibale po Kočevskem ali v dolini Kolpe. Vendar sovražniku ni uspelo odkriti, kje je politično ln vojaško jedro odpora v tem kraju. V votlino so imeli v začetku dostop le najzanesljivejši borci in aktivisti. Pozneje so vedeli 2a zavetišče tudi drugi in to je bilo usodno.
V  OGNJU OFENZIVE
Druga polovica julija 1942 nam je dala italijansko ofenzivo. 21. julija 1942 so požgali ita-lijani Belico, Papeže in Bezgar-je, nato pa še ostale vasi v hribovitih Kajih. 21. julija so iz Belice, Papežev in Bezgarjev ustrelili 12 terenskih aktivistov delavcev v Zamostu pri Osilnici, 25. julija pa še 5 v Gerovem. 24. julija so Italijani okrog 8 ure napadli štab Kočevskega bataljona v Taborski steni. O tem pripoveduje podpolkovnik Franc Bombač — Zorko:
»23. julija mi je Bračič poveri, mesto komandanta Kočevskega bataljona. Zamenjal sem Smelita. Pred njim je bil komandant Klj-jnšček Jože — Vas-ja. Pripravljali smo napad na Drago. V noči od 23. na 24. julij bi se moral- bataljon sniti na Medvedjeku z Zidanškovim bataljonom. 23. julija zvečer je prišlo na Trato okrog 500 Italijanov. Okrog polnoči sem se vr-
nil s Florjanom in Vasjo v štab. Tu smo tudi prenočili. Nekako od 6. d « 7. ure zjutraj sta Florjan ir. Vasja odšla, jaz pa sem ostal v štabu t^r poslal na teren dv patrulji: eno proti Trati in drugo v smer Dragarjev in Raven. Sedež štaba pa se nam je zdel že precej razvpit, zato smo s nameravali preseliti. Okoli pol osme je padel prvi strel. Partizan Karo je povedal, da so na robu 60 m od štaba Italijani.«
Z Zivkorr. se je spustil proti položajem, a so na poti že sekali po njem rafali. Vrniti se ni mogel več, marveč sta oba spolzela čez steno ob vznožju ter se rešila. V votlini so ostali Franc Bombač — Matjaž, komandir, intendant Aleks, učitelj Lado Vrtačnik, učitelj Edo M> helič, Feliks Lah — Laufar, To-že Jakšič, ranjenec iz Kostela, partizan Karo, Nežka Mule, Ivanka Mule, Franc Krže, a na stražarskem mestu Tine Obra-novič ter nekje blizu otroka Vinko Kalčič in Jakob Turk, stara prvi 9 let, virugi 12.
NOC GROZE V VOTLINI
Italijani so uporabljali . vse vrste orožja, artilerijo, avione, plinske bombe in na koncu še metalec plamena. Sele ob 5. uri popoldne jim je uspelo prodreti tik do štaba, a so jih borci spet potisnili nazaj proti breznu. V tej bitki sta se zlasti izkazala Franc Bombač — Matjaž in intendant Aleks, ki sta tolkla do zadnjega po sovražniku. Matjaž
Spomin na leta NOB v Gradacu
26. julija bodo v Gradacu tretji« praznovali občinski praznik — spomin na dan, ko so italijanski okupatorji zaradi množičnega odhoda mož in fantov v partizane požigali vasi v gra-daški občini in odgnali v internacijo otroke, odrasle in starčke. Na letošnjo proslavo se v Gradacu pripravljajo že dalj časa. Občinski ljudski odbor bo imel slavnostno sejo, organizacije pa bodo organizirale povorko skozi vas, akademijo in športna tekmovanja. V nedeljo 24. julija bo obč. odbor Zveze borcev pri novem mostu v Giršičih odkril popoldne ob 14. uri spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. -a-
je imel zlomljeno roko, a se je še upiral in streljal le z zdravo roko po fašistih. Prestrelili so mu obe nogi, toda ni in ni se hotel umakniti iz prednjih položajev. Smrtno ranjenega so ga soborci končno le prinesli v notranjost votline. Aleks in Za-krajšek sta se borila naprej Zidanškov bataljon je trikrat upadei Italijanom v hrbet, a veliko močrejši sovražnik je odbil vse tri juriše. Streliva je vse bolj primanjkovalo.
»Le eno bombo in damsko pištolo smo še imeli«, pripoveduje borka Nežka Mule. »Za vsakega od nas smo prihranili po en naboj, da bi nas sovražnik ne dobil žive v roke. Šele v hudem fgnju metalca plamena so morali borci zapustiti prednje položaje in se umakniti v notranjo votlino. Tako so Italijan: uspeli, da so okrog 6. ure zvečer prodrli v Taborsko steno Preživeli borci so jih čakali z edino bombo, ki jim je še ostala. Z naboji, ki so Hh prihranili zase, so pričakovali zadnjega trenutka. Toda napočila je noč
in Italijane je bilo vse bolj strah Taborski steni so obrnili hrbet in se napotili v dolino.
V tej nenavadno junaški borbi so darovali za svobodo svoja življenja: ; . ač-Mat-jaž, Intendant Aleks, učitelj Lado Vrtačnik, Franc Krže, Feliks Lah — Laufar, Tine Obranovič in otroka Vinko in Jakob Turk. Kaj se je zgodilo s partizanom Karom, se ne ve. Ostali borci pa so ostali živi in so se naslednji dan med 10. .n 11, uro umaknili iz votline.
Naš napor v tej akciji je skoraj nemogoče popisati. Tudi zame osebno je bilo to nekaj najstrašnejšega, kar sem doživela v narodnoosvobodilnem boju«, pravi stara partizanka Nežka Mule. Tone Ožbolt
Uspela operacija
Bilo je decembra 1943, ko je Hitler za vsako ceno hotel uničiti osvobodilno gibanje.
V Jelenovem žiebu so ostali trije partizani. Ni jim preostalo drugega, kot da so se zakopali v sneg in čakali, kaj jim bo prinesla usoda. Med njimi pod snegom je bil tudi mlad fant, Dolenjec. Desna noga mu je ozebla. Po končani ofenzivi je Mirko odšel ves ozeben do prvega naselja, do katerega je imel dobri dve uri. Iskal je pomoči pri terenskem odboru v Travniku. Prosil je, naj bi ga napotili v bolnico, pa ni bilo mogoče, ker je bila že polna še težjih bolnikov. Vendar je bilo fanta treba spraviti na varen kraj, kjer bi ga pozdravili in bi imel preskrbljeno hrano. Sekretar terenskega odbora je zadevo izročil rajonskemu odboru Loški potok. Tu je bil sekretar Kordiš. Cepra je bila vas Travnik partizanska, je bilo tudi nekaj ljudi, ki so nasedli župniku Pravharju.
1942. je bil požar skoraj ves Travnik, nepoškodovana je ostala samo hiša št. 12, po. domače pri Kaplarjevih. Kaplarjevi fantje niso bili ravno najbolj zanesljivi, vendar je bil najmlajši pri partizanih. In prav v to baJto smo dali Mirka v oskrbo. Mirko je bil prepričan, da smo ga dali v roke fašističnim ljudem, pa ni bilo tako. Določil sem vojnega referenta za Loški potok Janeza Mikuliča. da skrbi za Mirkovo varnost, zdravje in hrano. Ko si je po dobrem tednu malo napel rebra in je po eni nogi priskakal iz hiše, ga je takoj obsula vaška otro-čad, ki ga ni klicala Mirko, pač pa KaplarJev partizanček. Tako so mu rekli tudi odrasli. Kljub dobri oskrbi je šlo z nogo na
slabše. Treba je bilo misliti na zdravnika. Začele so se kazati kosti na prstih desne noge. Ker je bil Janez bolj furmanske sorte in gozdni delavec, se je nekoliko razumel tudi na ranocel-ništvo. Sporočil mi je, da fti bilo treba na Mirkovih prstih porezati nekaj členkov, ki bi se poznele že zarasli s kožo. Tega mu nisem hotel, niti mogel dovoliti.
Mirko je bil živahen fant, vesele narave, pa sta se z Janezom kar sama dogovorila za operacijo. Nekega dne Janeza dolgo ni bilo k meni. Končno je okoli poldne le pricopotal s svojimi težkimi nogami. Povedal mi je, da je bil pri ozeblem partizančku. Vprašam, kako in kaj. Janez zmiga z glavo in pravi, da slabo. Naposled se oju-nači in pove, da Je fanta operiral.
»Ti si ga operiral?« se začudim.
»Dogovorila sva se, da bova glide prstov porezala. Pa sem prinesel ročno mizarsko žago, prijel nogo kot metrsko poleno in jo stisnil k sebi. Začel sem žagati prst na nogi. Ker je žaga bolj slabo rezala in je Mirka bolelo, sem moral odnehati« — pravi Janez. Vprašam ga, kaj bo sedaj, fant vendar lahko zgubi nogo. Janez pravi, da bo vzel ostre kovaške klešče, pa bo posamezne gli,de počasi »odšrau-fal«. Tudi s tem nisem soglašal, on pa Je zavil v časopisni papir zrezane korenike tobačnega stebla in jo ucvrl. da se je za njim kar kadilo in smrdelo kot bi stare cunje žgal.
Mirko sam drži nogo. Janez pa s kleščami prime za mezinčeve členke in mu jih odstrani brez večjih bolečin. Potem je nategnil kožo in Jo zavezal. Po nekaj
dneh je šel na vizito in ugotovil, da se koža zarašča. Tudi Mirko se je pohvalil, da se kar dobro počuti. Ta uspeh je dal obema poguma. Mirko zopet nastavi nogo kot konj pri kovaču. Janez prime klešče in toliko časa sta ščipala členke, da jima jih je zmanjkalo. Zamotala sta bolno nogo in jo pustila teden dni. Brez vsakih šivov se je koža' lepo zarasla. Mirko Se je kaj kmalu smukal okoli deklet, ki mu niso rekle drugače kot KaplarJev partizanček. Ta partizanček je bil doma nekje od Novega mesta, menda iz Žabje vasi. Bil je izučen čevljar. Večkrat se je vrtil tudi okoli našega čevljarja. Pri nas se je zdravil tri mesece; bil je čisto dober, manjkalo mu je samo tisto, kar mu je Janez s kovaškimi kleščami odščipnil. Potem se je Kaplarjev partizanček spet podal v četo.
Ce Mirko še živi, mu povem, da njegov zdravnik še tlači travo in je pripravljen vsak čas pomagati, saj tudi pomaga; je pa v Stari cerkvi pri Kočevju lo<?ar Gozdne up"ve S^ra r»> kev. Franc Korđiš
» ... Socialistična misel je danes postala v pretežnem delu sveta vodilna in prevladujoča misel. Zaradi tega je tudi mogla Titova Jugoslavija v svoji odločni borbi za socializem kljub vsem težavam doživeti tak uspeh in se tako uveljaviti v zunanjem svetu. Zaupanje v socialistične sile današnjega sveta in Titova sposobnost odkriti te socialistične tendence v takoimenovanem zahodnem in vzhodnem svetu kot tudi v azijskih in afriških deželah, to je omogočilo uveljavljenje Jugoslavije v zunanjem svetu, to je tudi omogočilo eno največjih zmag Titove Jugoslavije v zadnjem času — normaliziranje jugoslovansko-sovjetskih odnosov.
Ko te dni v vsem svetu proslavljajo deseto obletnico ustanovitve OZN, moramo ugotoviti, da se to vrši v vzdušju vere in zaupanja v mir, vere in zaupanja v prevladovanje tistih sil, ki žele miroljubno sodelovanje med državami in ki iščejo pot za mirno reševanje konfliktov med državami.
... Naša zunanja, notranja in gospodarska politika je popolnoma enotna politika in noben zunanjepolitični uspeh ne bi bil mogoč brez pravilne notranje in predvsem brez pravilne gospodarske politike. Naši zunanjepolitični uspehi so rezultat velikih žrtev, ki so jih dali naši narodi v reševanju svojih notranjih, zlasti gospodarskih vprašanj. Samo odločna pot za utrjevanje in razvijanje novih oblik socialističnih odnosov, ki nastaja na bazi delavskega upravljanja in ki se bo še z večjo silo razvijala ob formiranju komun, je omogočila naše uveljavljanje in našo prodornost v zunanjem svetu ter uveljavljanje nove socialistične poti v okviru socialističnih sil današnjega sveta ...«
BORIS KRAIGHER
Vsem prvoborcem in voditeljem ljudskega upora, vsem borcem in voditeljem partizanskih enot, vsem  aktivistom  OF in
članom Zveze borcev pošilja borbene pozdrave
ob DNEVU VSTAJE
Okrajni odbor Zveze borcev NOV Novo mesto
Narodnoosvobodilna borba je za vedno združila jugoslovanske narode, nas prekalila v ognju najtežjih preizkušenj in ustvarila neločljivo bratstvo in enotnost Slovencev, Hrvatov, Srbov, Kake-doncev in Črnogorcev.
Na sliki: VLADO LAMUT: POGLED NA PROZOR (risba s potovanja umetnikov »Po sledovih 4. in 5. ofenzive v letu 1946)
V dneh, ko proslavljamo deseto obletnico osvoboditve in se ob Dnevu vstaje znova spominjamo blestečih zmag iz let narodnoosvobodilne vojne, se s ponosom oziramo na prehojeno pot in doslej dosežene uspehe. Vsem delovnim ljudem Dolenjske pošiljamo iskrene in tople pozdrave z željo, da bi združena dolenjska pokrajina dosegla v prihodnje še večji napredek na vseh področjih socialistične družbene ustvarjalnosti!
Okrajni ljudski NOVO MESTO
».y. S tovarišem Titom na čelu našega boja za socializem in neodvisnost države, čvrsto združeni v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije — bomo tudi v bodoče ostali zmagovalci ter bomo napravili svojo državo srečnejšo, prispevali pa bomo tudi svoj delež k miru in napredku človeštva...«
EDVARD KARDELJ
DOLENJSKI LIST
GRADBENO PODJETJE
»GRADBENIK« Novo mesto
pošilja ob Dnevu vstaje in 10-letnici osvoboditve
borbene pozdrave celi Dolenjskil
Priporočamo se vsem, ki žele Imeti Izvršene solidne novogradnje in adaptacije po konkurenčnih cenahl
3 g3
Ob 10. obletnici osvoboditve in ob Dnevu vstaje pošiljamo borbene pozdrave vsem Belokranj-cem in Dolenjcem!
Delovni kolektiv
BELOKRANJSKE ŽELEZ OLIV SRNE
ČRNOMELJ
Izdelujemo trgovsko in strojno litino ter ulitke barvastih kovin.
Pozdrav DNEVU VSTAJE in vsem borcem NOB1
»KROJA Č» NOVO MESTO
VEČNA SLAVA vsem PADLIM BORCEM za
SVOBODOl Z DELOM KREPIMO v REVOLUCIJI začeto DELO, Z MARŠALOM TITOM NA CELU koRAKAMO DO končNIH ZMAGI
OKRAJNI ODBOR ZVVI NOVO MESTO
Vsem cenjenim dobaviteljem in odjemalcem LESNO-INDUSTRIJSKEGA PODJETJA RIBNICA in TRGOVSKEGA PODJETJA »LES - NAŠI IZDELKI« sporočamo, da sta se obe podjetji združili v
MEDZADRUŽNO LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE RIBNICA NA DOLENJSKEM
Kolektiv novega podjetja pošilja vsem delovnim ljudem Kočevske, Bele krajine ln ostale Dolenjske ob DNEVU VSTAJE iskrene borbene pozdrave! Vlagajmo tudi vnaprej vse naše sile in znanje v graditev socializma, za mir, za enakopravnost in sodelovanje vseh svobodoljubnih narodov svetal
KUPUJEMO IN PRODAJAMO VSE VRSTE GOZDNIH SORTIMENTOV, REZANEGA LESA, IZDELKE DOMAČE OBRTI IN LESNE GALANTERIJE PO UGODNIH CENAH Q
Vsem občonom in vsem cenjenim odjemalcem in našim gostom čestitamo ob DNEVU VSTAJE In se Je vnaprej priporočamo!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MIRNA KMETIJSKA ZODRUGA MIRNA — z odseki »REMONT« Mirna — Gostišče »MAJOLKA« Žganjar Bogomir — kleparstvo
Delavski svet in upravni odbor
SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA
>1*11PN1K<
Novo mesto
pozdravljata v imenu kolektivov direkcije, gradbišč in stranskih obratov v Novem mestu,   Črnomlju,   Metliki,   Straži,   Krškem,   Stični in
Cerkljah ob Krki
NARODNI  PRAZNIK  22. JULIJ — DAN VSTAJE
in vse delovne kolektive v naši domovini!
Prisrčne čestitke vsem borcem NOV, aktivistom Osvobodilne fronte in članom Socialistične zveze delovnih ljudi ob DNEVU VSTAJE In DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE 1
»Tekstilana«
TOVARNA SUKANCA — KOČEVJE
Priporočamo naše kvalitetno blago iz mikane in Sesane preje za moške In ženske obleke ter plašče!
i; idioioioioioioioioič>>oipioloioioioioioidl
MESARIJA IN KLAVNICA Novo mesto
nudi vse vrste kakovostnega mesa in mesne izdelke po najnižjih dnevnih cenah! Priporoča se cenjenim odjemalcem z drobro postrežbo In prvovrstnim blagom.
Kolektiv podjetja čestita delovnim ljudem ob narodnem prazniku in želi vsem podjetjem obilo novih uspehovl
ej
E
Vsem delovnim ljudem čestitamo k prazniku DNEVA VSTAJE   in  k  10.   OBLETNICI OSVOBODITVE!
Hkrati priporočamo vsem cenjenim potrošnikom, da kupujejo v naših specializiranih trgovinah: TEKSTIL — Glavni trg 29
OBUTEV  —  KONFEKCIJA — USNJENA GALAN -
Ti KIJA — Glavni trg 28 2KLEZMNA - BARVE — Glavni trg 11 OKRAS — Glavni trg 19
PAPIRNICA — Cesta komandanta Staneta II KNJIGARNA IN PAPIRNICA — Glavni trg I
lelovni kolektiv in uprava trgovskega podjetja
»IZBIRA«, NOVO MESTO
ČESTITKAM  OB  DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE IN OB DNEVU VSTAJE SE PRIDRUŽUJE DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA ZA
TOVORNI IN AVTOBUSNI PROMET
»GORJANCI«
NOVO MESTO
POSLUŽUJTE SE NAŠIH PREVOZOV IN USLUGI
Naj žive pobudniki vseljudskega upora proti fašističnim okupatorjem In protiljudskemo i eda stare države!
Iskren pozdrav vsem borcem za svobodo ob letošnjem dnevu vstaje ln deseti obletNICI osvoboditve!       MOZB Novo mesto
ČESTITAMO VSEM DEL    UM KOLEKTIVOM IN SVOJIM ODJEMALCEM! OB PRAZNIKU VSTAJE - 22. JULIJU -
PETROLNovo mesto
N« zalogi imamo vedno vse vrste naftnih derivatov.
Borbene  pozdrave vsem pobudnikom  nob, vsem borcem, aktivistom in
graditeljem socializma ▼ naši domovini!
Pozdravljamo DESETO OBLETNICC osvoboditve in
22. julij — dan vstaje!
ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE ČRNOMELJ
5S ^^.^
Kupujemo ln prodajamo les, živino ln ostale kmetijske pridelke!
o
■
o
■
o
■
o
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Novo mesto
čestita
k DNEVU VSTAJE — 22. juliju I
obrtništvo  novomefikega okraja  pozdravlja Dan vstaje — dan revolucije la svojega preporoda!
Okrajna obrtna zbornica Novo mesto
»■oioioioioioioioiaioioioio
K Dnem vstaje čestitajo in se priporočajo delovni kolektivi trgovskega podjetja
..ZARJA" NOVO MESTO
MODA — SNEGULJCICA — KOLONIALE — OPREMA
0
■
0
■
o
■
o
■ ■
o
■
o
■
o
■
o
Delovni kolektiv
Čestita k prazniku Dneva vstaje ln se priporočat OIOIOIOIOIOIOICOIOIOIOIOIO1
Uprava mestnega vodovoda novo mesto
se pridružuje čestitkam delovnim ljudem ob DNEVU VSTAJE ln želi novih uspehov v nadaljnji Izgradnji lašega mesta!
OlUlOBOiOlOiaiOlOlCUlOlOlOlOlOlOIOlOlOlO
K PRAZNIKU DNEVA VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA ISKRENO
ČESTITA DELOVNI KOLEKTIV
$&£i*vservts novomesto
s podružnico v Trebnjem
Priporočamo naše usluge In delavnice!
E,
Sej
PRISRČNE ČESTITKE VSEM BORCEM NOV. AKTIVISTOM IN VSEM GRADITELJEM SOCIALIZMA V NAŠI DOMOVINI OB DNEVU VSTAJE —
22. JULIJU!
TOVARNA PLETENIN IN zaves
„BELOKRANJKA"
ČRNOMELJ
Trodajamo vse vrste pletenin in zaves po ugodnih cenah! zahtevajte ponudbe, prepričajte se o kakovosti naših Izdelkov I
Ob velikem praznovanju desete obletnice osvoboditve in letošnjem Dnevu vstaje pozdravljamo delovne ljudi Bele krajine in jim želimo, da bi tudi v prihodnosti še uspešneje razvijali delovne uspehe, dosežene v desetih letih socialistične graditve v svobodni domovini!
ČRNOMELJ
V NOB In po njej smo s revolucionarnim poletom položili temelje dejanske socialistične družbe. Nadaljujmo s ponosom ustvarjalno pot milijonov naših delovnih ljudi!
Naj živi In srečno nstvarja nova dela Socialistična zveza delovnega ljudstva tugoslavljel
IZ/NA$I44 K RAD EV
Iz Zbur nam pišejo m*iopi«kimilovci
Naša vas je oddaljena 18 km
od uredništva Dolenjskega lista. Zato tovariš urednik tako malo ve o nas. Imamo stare in mlade ljudi, marsikaj dobrega in tudi slabega, kakor je pač povsod.
Nedelja 3. julija je bila strašna. Oblaki so se pretrgali, voda je zalivala vso dolino, v 15 minutah so vode narasle nad 2 m in preplavile polja. Žita, krompir, trava, vse je bilo pod vodo. Odnašalo je orodje, deske, drva in vse, kar se je dalo odtrgati od tal. Prosenova mama, ki je stara nad 90 let, je komaj ušla nesreči. Povodenj je najbolj uničila krompir in žito posestnikom Matku Viktorju, Prosen Tereziji, Kos Poldki, Dolenšku Ignacu ln Mencin Te-
reni j i. Občinski ljudski odbor se bolj malo briga, da bi jim ocenil škodo, kakor se čuje. Ob povodnji so prišli na pomoč gasilci.
Gasilsko društvo v Zburah se bori s težavami, predvsem denarnimi. Veliko je društvu v tem pogledu pomagala rojakinja Josipina Brezovec iz Kalifornije, ki je poslala v pomoč 43 dolarjev. Za prejeti denar se ji društvo najlepše zahvaljuje, kakor tudi njeni nečakinji Mariji Vidmar, preko katere smo denar dobili. Josrtpino Brezovec smo sprejeli v društvo kot častno in podporno članico.
Slabo vreme, ki se vleče že tako dolgo, nam hodi zelo narobe. Saj gremo že h kraju ju-
lija, pa še nobenega pšeničnega snopa ni v kozolcu. Morda je tudi vreme kaj krivo, da na državnem posestvu v Klevevžu še polovica sena ni pokošenega. Naj bo že kakorkoli, škoda se dela velika, ko bi vendar že otava lahko rastla.
Bolj malo smo napisali. Mi se držimo tega: kratke novice, pa daljši razum.
Jože Gorenc
Lovska družina v Dolenjskih
Toplicah šteje 35 članov. Skrbi zlasti za pogone na divje svinje in volkove, ki delajo veliko škodo po vsej okolici. Posebno lani je prišlo prav v vasi veliko divjih prašičev iz roških host. Marsikaterega nevarnega ščetinarja so uničili topliški lovci. Letos marca so na nekem pogonu z drugimi lovci uničili volka, posamezniki pa so pokončali precej divjih svinj.
NAPREDEK ELEKTRIFIKACIJE V KOČEVSKEM OKRAJU
Pastirička in volk sta se borila za jagnje
Pastirji v vasi Novi Lazi v k čredi, ki jo je pasla 10-letna Kočevskem okraju so imeli že Minka Malnar. Ni veliko izbi-večkrat priliko videti volka, ral, zagrabil je jagnje in ga »godilo se je tudi, da je kdaj hotel odnesti v bližnji gozd. zmanjkalo kako jagnje, ki je To je pravočasno opazila pa-zaostalo za čredo. Prejšnji te- stirica, s kričanjem je prikli-den pa se je volk ojunačil in cala ostale pastirje, sama pa sredi popoldneva  prikorakal stekla za volkom. Pogumno je
--- zagrabila jagnje, ki ga je ne-
LOVSkO kOČO na Travni sel volk in hočeš nočeš, volk • je moral obstati. Pogledala sta
W*" se iz oči v oči, v tem pa so
Na pobudo lovske družine pritekli ostali pastirji z ostri-Ribnica so začeli graditi na mi sekiricami, ki jih v ta na-Travni gori lovsko kočo. Koča men nosijo s seboj, in volk je bo odprta predvidoma konec te- jagnje izpustil in klavrno od-ga meseca. Člani Lovske družine Ribnica so sklenili, da bo vsak član prispeval za gradnjo koče 30 prostovoljnih ur, z denarnimi sredstvi pa bosta podprla gradnjo Kmetijsko gozdno posestvo Kočevje in Turistično olepševalno društvo Ribnica. Lovska koča bo namenjena lovcem in vsem ljubiteljem narave. Ribniški lovci naj bi našli posnemalce še kje drugje v našem okraju.
Največja želja naših kmetov je, da bi dobili v svojo vas elektriko, s tem pa luč in pogonsko silo.
V kočevskem okraju je bilo v zadnjih dveh letih elektrificiranih 62 vasi, število odjemalcev toka pa se je povečalo za 2000. S pomočjo Okrajnega ljudskega odbora, ki je za elektrifikacijo prispeval 50 milijonov dinarjev, ter drugih podjetij in s prispevki ter s prostovoljnim delom interesentov je bilo zgrajenih 145 km vodov visoke napetosti In 119 km krajevnega omrežja. Poleg   tega  je   bilo zgrajenih
30 transformatorskih postaj, pred dovršitvijo pa je velika razdelilna postaja v Kočevju. Elektrificirano je 68% okraja in na elektriko čaka samo še Suha krajina, kjer so jame za daljnovod tudi že skopane; delo so zaradi pomanjkanja denarnih sredsitev ustavili. Ker je potrošnja električne energije zaradi industrije vedno večja, so letos pričeM delati novo hidrocentralo na Cabranki; investicije bodo znašale več milijonov dinarjev. Delo je prevzelo gradbeno podjetje »Zidar« iz Kočevja.
C. M.
KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili ln prišli iskat pomoči v novomeško bolnišnico:
Tekstor Tone, kovač iz Malega Slatnika, je padel s kolesa in si poškodoval desno nogo. Učlrte-ljev sin Sterk Peter iz Starega trga ob Kolpi je padel z drevesa in si poškodoval desno nogo. Murn Franc, gozdni delavec iz Vrdun, se je pri dedu s sekiro vsekal v levo nogo. Grabnar Marija, poljedelka iz Malega Kala, je padla s češnje, poškodovano ima desno nogo. Sušteršič Martin, sin čevljarja iz Jame pri Dvoru, se je v levo nogo močno zbodel s trnjem. Sin avtomehanika iz Gornje Straže, FaJeskini Jurij, je pri sosedu Urbančiču sedel v vrel lug in si poškodoval spodnji del telesa. Mlinar Kic Lovrenc iz Zloganj si je pri padcu v mlinu poškodoval prsni koš. Brczovar Jože, delavec iz Hmeljčiča, se je s trnjem zbodel v prst desne roke. Štefan Katica, gospodinja iz Predgrađa, je padla z voza in si poškodovala desno nogo. Markovič Jože, rudar iz Vrhka pri Tržišču, je padel s češnje, poškodovan Ima prsni koš. Koprivška Janeza, železničarja iz Ljubljane, je na postaji Ortnek udarila vodovodna cev in .mu močno prizadela glavo in levo nogo. Nado Bauer iz Laz pri Kočevju je v gozdu pičila kača v levo nogo. Šoferju Mikli-eu Stanetu iz Ljubljane je v Kočevju priletel kos železa v desno nogo. Antonu Pakarju, delavcu v Keramiki, je stroj poškodoval prste desne roke. Bregant Marija iz Gor. Karteljevega si je pri padcu poškodovala levo nogo.
Ne pozabile: poravnana naročnina vam zagotavlja brezplačno nezgodno zavarovanje pri Dolenskem listu!
4
cpo je pvCjenie tat'Cini&ov v betulu
Vlak nas Je peljal po deželi hmeljevih. nasadov, po deželi sonca, vese'ja in radosti — po naši lepi Štajerski. Prispeli smo v Letuš, kraj pod Mozirskimi planinami, vasico ob sinji planinski Savinji. Čeravno nas je ob prihodu v tabor pozdravil dež, smo se polni upanja na tri tedensko življenje ob bistri Savinji oprijeli taborniškega dela. Vsak si je postavil in uredil svojo platneno hiško.
Življenje v našem taboru je prav prijetno. Zjutraj nas iz globokega sna in mehkih postelj zbudi glas vzgojitelja. Iz šotorov se vsujejo sveži in spočiti obrazi fantov in deklet, ki zadovoljno možikaijo v jutranjem soncu. Do dobra se zbudimo šele pri jutranji telovadbi, ki nam je zelo potrebna in koristna. Osvežimo se v čisti Savinji, ki nas marsikatero popoldne privabi v svoje valove. Ob 9. uri se zberemo pred jamborom na sredini tabora. Glas vzgoijitel'ja zadoni: »Pozdrav zastavil« in tabornik dvigne zasta-
vo, ki ponosno zaplapola v ju-"cranjjem soncu. Komaj pozajtJnku-jemo, že plava |?o zraku priljubljena žoga. Takoj po malici se začuje z odbojkarskega igršča ve-sei vrišč.
Po kosilu se prične popoldanski taborniški počitek. Po kopanju imamo poučna predavanja o ta-borništvu. Popoldne nas zvabi prelepa Savinja. Zvečer zadoni iz šotorov vesela taborniška pesem fantov in dekler, po 9. uri pa zavlada v taboru popolen molk. Taborniki spe,
... le stiraž korak
se čuje skozi mrak
in reke bistre šumenje;
prelepo naše je življenje. Taborniki — otroci padlih partizanov se zahvaljujejo socialnemu skrbstvu in Zvezi borcev za ves trud, ki so ga vložili za nas ln obljubljamo, da bomo postali vredni člani naše socialistične družbe.
V petek popoldne: na Upnik pri Trebnjem!
Tehniko na podeželje
Ob združitvi Ljudske tehnike okrajev Črnomelj in Novo mesto
Šel s praznim želodcem v gozd. Jagnje, čeprav močno ranjeno, je ostalo živo in pastirica ga je v rokah odnesla domov.
Kmetje v Novih Lazah upajo, da bo uprava državnih lovišč poskrbela, da postreli volkove, saj je samo iz te vasi volk v zadnjem času odnesel tri ovce.
CM.
Novi dom SVOBODE v Kočevski Reki — središče kulturnega dela v občini
Kiulburno-prosvetno delo v Kočevski Reki je bilo že od nekdaj zelo živahno in razgibano, toda kljub volji in premagovanju neštetih težav delo DPD Svobode le ni bilo popolnoma uspešno, ker so društvu manjkali prostori. Z vztrajnim delom in izdatno pomočjo 'državnega posestva so si zgradili nov dom, v katerem imajo veliko dvorano za nastope in redne tedenske kino predstave, telovadnico z vsem pripadajočim orodjem, klubsko sobo In knjižnico. Kupili so tudi nov kino-
projektor, nov Inventar, ▼ knjižnici pa imajo že 2000 knjig. Nedvomno, da je to najlepši podeželski dom Svobode in ponos vseh občanov. Posebno veliko zanimanje je za kino. Da bi lahko prišli h kino predstavam tudi ljudje Iz okoliških vasi, jih vozi po znižani ceni državno posestvo s svojim avtobusom. Svoboda se pripravlja za občinski praznik, ki bo meseca oktobra, z zelo obširnim programom. Največ zaslug pri kulturnem delu ima učiteljica tovarisiea Milenkova.   C. M.
SPORT
7 Črnomlju potrebujejo Športno društvo
v Črnomlju je športno življenje
zelo pestro. Sport je zajel veliko 1.1 udi. Crnomaljcl so lahkoatlett, odbojkarji, rokometasl in nogometaši. Tekmovali so že v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Su-boticl, Karlovcu, Mariboru, Celju lin drugod, rokometasl pa so nastopili celo v Zahodni Nemčiji. Skoraj vsa igrišča so zapustili kot zmagovalci. Osvojili so deset republiških prvenstev ln dva zvezna. CrnomaJijski atleti Imajo dva rekorda FLRJ ln štiri republiške. Odbojkarji so se pomerili s 26 nasprotniki, pa se niso bili poraženi. Rokometasl »o osvo-
Predstavniki Ljudske tehnike iz okrajev Črnomelj in Novo mesto so na nedavni skupni konferenci razpravljali o nalogah organizacije v obeh okrajih. Menijo, da je treba zanimanje za tehniko vzbujati že pri predšolski mladini. Za to so poklicane organizacije, ki imajo opraviti z mladino In jo vzgajajo. Izobraževanje v tehnični smeri naj se nadaljuje vzporedno s Šolskim poukom, tako da bo mladina, ko zapusti šolo, izobražena tudi tehnično. Seveda mislimo pri tem praktično tehniko, ki je v vsakdanjem življenju tako zelo potrebna. Tudi pošol-ski mladini, podeželski in mestni, je treba omogočiti, da se seznanja s praktičnimi pridobitvami sodobne tehnike.
Take misli o tehnični vzgoji I^udi, ki naj bo glavna naloga Ljudske tehnike, so izrazili tudi predstavniki te organizacije na kongresu c Celju 17. oktobra 1954. Kongres je nakazal tele glavne oblike dela: uvajanje tehnike v kmetijstvo, elektrifikacijo, komunalno in gradbeno dejavnost, spoznavanje tehnike na splošno In posameznih njenih panog.
Kako naj druStva Ljudske tehnike vzgajajo svoje člane? Ker je še precej ovir, kakor so pomanjkanje strokovnjakov, prostorov iin tehnične zavesti med delavna in iznajdljiva. Zbirajo naj tehnično literaturo, jo razširjajo med svojimi člani, prirejajo  strokovna   predavanja in
J111 prvenstvo n. republiške lige, pionirke »o prvakinje LRS, pionirji pa M m drugem mestu v Sloveniji. Nogomet ima v Črnomlju tudi tradicijo že izza vojnih let
kuub, »riurjenoeti in u^hom y ribniški dolini žanjejo
črnomaljskega »porta pa v Crnom- • •
lju  Se  vedno  nimajo športnega
društva. Imajo sicer društvo Partizan, ki pa ne ustreza vsem potrebam ln željam črnomaljskih športnikov. Menimo, da bi mora. la občina ln podjetja podpreti njihovo željo, ki Je vsekakor upravičena. M — K
Poučno taborjenje ob Kolpi
Okrajna zveza Partizana Kočevje organizira v vasi Kužel ob Kolpi dvoje taborjenj, ki bosta združeni z oddihom ln poučnim delom. Prva skupina bo štela 55 tabornikov — pionirjev ln mladincev v starosti od 10 do 16 let. Taborila bo od 80, do 30. julija. Na taborjenje bodo Sli obakrat pionirji ln mladinci Partizana lz Kočevja, Ribnice, Velikih Lašč, Dobrepolja, Sod razlce, Loškega pctoka dn Fare. NajštevilneJe bo zastopan Partizan lz Kočevja, ki ima tudi največ članov.
Druga skupina bo štela 50 tabornikov, mladincev in članov. Tudi ti bodo taborili v Kužlju ob Kolpi ln sicer od 30. julija do n. avgusta. Poglavitni namen obeh taborjenj je, da se usposobijo mladi člani Partizana v splošni vadbi ln posebnih športnih panogah, posebno pa bo to taborjenje pomembno za prednjake v društvih. Mladi telovadci in ostaLi bodo tu mnogo pridobili, kar Jim bo služilo za napredek njihovih društev. Okrajni zvezi Partizan*
TRIUMF ČRNOMALJSKIH NOGOMETAŠEV
NK »Bela krajina« : Partizan Kočevje i;l
17. julija je bila v Črnomlju odigrana nogometna tekma med starima rlvaloma Dolenjske. Z boljšo ln hitro igro ao domačini v^ko porazili Partizana lz Ko-čovja i rezultatom 4:1 (1:1). Prvi polčas Je potekal v rahli terenski premoči domačinov, toda kljub temu se Je mreža prvikrat potresla nt domaČih vratih. Po sprejetem golu so se domačini začeli boriti za vsako žogo ln uspeh je bil kmalu kronan z golom, rezultat 1:1.
V drugem polčasu so domačini zaradi nesporazuma z vodstvom Igrali t. osmimi Igralci 18 minut. Ob burnem navijanju gledalcev •o doseKli pr^ko desnega krila gol, 10 minut kasneje Je bil rezultat že 3:1. Gostje so s« odločili z« obrambo, da bi se reMll težkega poraza Uspeli niso, ker je domače moštvo s precizno ln tehnično zelo dobro Igro zvišalo rezultat na 4:1.
V predtekml je mladinsko moštvo BHf krnliru* zmagalo v borbi a Partlzancu-i lz Kočevja t rezultatom 2:1. ^Gledalcev Je bilo preko 900, ki «o vztrajno navijali fca domaće Igralce. u it
gre vsa pohvala ta organiziranje
teh taborjenj. Imenovan je tudi že štab tabora, vodja obeh taborov p« bo Cuk Dušan,
Kako dela »Partizan« ▼ Velikih Laščah
V preteklih letih je vladalo v društvu Partizan v Velikih Laščah precejšnje mrtvilo, v zadnjem času pa se Je stanje precej izbolJ#alo. Pohvalltt moramo telovadce, nogometaše, uspešni so lahkoatiati in oatale veja dejavnosti društva. Sodelovali so na vseh telovadnih akademijah v domačem kraju, i. maja so napravili izlet v bližnji Ortnek, v lepem številu ao sodelovali na okrajnem Zletu Partizana v Kočevju, v Koper pa JJh je šlo nekaj nad 80.
Mladi člani društva, predvsem srednješolci, urejujejo sedaj letno telovadlšče z nogometnim Igriščem, igrišče za odbojko ter doskočlAče. Med počitnicami se nameravajo pomeriti v raznih igrah ln atletiki s sosednjimi društvi Partizan v Ribnici, Kočevju in Sodražlci. Naj še omenimo, da imajo za uspešno delo društva veliko zaslugo društveni načelnik 0*mak, predsednik Smjer ln načelnik Žužek. Kakor še marsikje drugje, tako tudi v tem kraju primanjkuje društvu žog, vseh vrst mrež in drugih športnih rekvizitov, kar precej ovira še večji uspeh društva. -em-
K borbenemu prazniku slovenskega ljudstva — DNEVU VSTAJE — čestita In se priporoča za naročila kolektiv podjetja
. Žetev ječmena je v polnem teku tudi pri nas v ribniški dolini. Letina bo nekako srednja, vendar, glede na letošnje slabo vreme, še kar zadovoljiva. Pšenica še zori. Tudi pšenica nam obeta srednje dober pridelek. V nekaterih krajih ji je škodovalo zadnje deževje in je polegla. Rast koruze ovirata deževje in hladno vreme, zato kar ne more od tal. Upamo, da se bo vreme vendar ustalilo ln da bo koruza že pravi čas dobila dovolj sonca in toplote. (or)
razgovore. Dobro se je obnesel ljudmi, morajo biti društva sila pouk s pomočjo strokovnih filmov, ki so jih spremljale dobre razlage in pojasnila. Društva Ljudske tehnike naj organizirajo ekskurzije, na katerih si bodo člani ogledali industrijske obrate, moderne kmetijske naprave, hidrocentrale, ladjedelnice ln podobno. Delo v društvih bo postalo bolj pestro in bo privabilo več ljudi, če bodo društva osnovala sekcije za radioamaterstvo, brodarstvo, fotoamaterstvo, letalstvo in še avto-moto krožke.
V okrajih Novo mesto in Črnomelj delo Ljudske tehnike ni enostransko. V Novem mestu ima Aeroklub 225 članovi Avto-moto klub 160, Radio klub 41 članov. V Mokronogu imajo Avto-moto klub, ki ima 62 članov in fotoamaterski klub z 32 člani. Letos so bila ustanovljena še tale društva Ljudske tehnike: v Sentrupertu (62 članov), v Šentjerneju (25 član:,-.-, Straži (15 "lanov) in na Otočcu (12 članov).
V kratkem bodo ustanovljena društva Ljudske tehnike še v Dol. Toplicah, Trebnjem, Mirnr peči in Smarjeti. Število članstva Ljudske tehnike v okraju bo naraslo od 479 na 655.
Na področju okraja Črnomelj
V Kočevju so proslavili 13. julij - praznik
šoferjev
Praznik šoferjev — 13. Julij — so letos lepo proslavili tudi šoferji v Kočevju. 12. julija popoldne se je razvil po mestu dolg sprevod vseh mogočih motornih vozil, od težkih tovornikov, traktorjev ln drugih, do elegantnih osebnih avtomobilov, na kraki kolone pa še ameriški avtomobil slovenskega izseljenca, ki je na obisku v domovini. Avtomobili so bili lepo okrašeni z zastavicami, zelenjem In transparenti. V nedeljo so pa Imeli veliko šofersko rajanje.
deluje Avto-moto klub s sekcijo v Metliki, fotoamatersko društvo s sekcijo v Gradacu in Radio klub v Črnomlju in Semiču. V
okraju je 130 članov Ljudske tehnike. Okrajni odbor Ljudske tehnike v Črnomlju je uspešno pomagal pri organizaciji Kmetijskega tedna v Beli krajini.
Novoustanovljena društva Ljudske tehnike na podeželju so dosegla že tolikšne uspehe, da z gotovostjo lahko trdimo, daje organizacija na pravi poti, ko hoče s tehnično izobrazbo zajeti naše podeželje.
Destilacija in promet alkoholnih pijač »DANA«
Mirna na Dolenjskem
proizvaja vse vrste alkoholnih pijač in sadne sokove! Priporočamo vam prvovrstne pijače po konkurenčnih cenah! Delovnim ljudem Dolenjske pozdrav ob 22. juliju I
Predsednik okr. odbora SZDL Jože Borštnar govori ob pokopu 103 borcev NOV na pokopališču v Žužemberku 10, VII. 1955
V V
D0LEN3SK1 OBVEŠČEVALEC
Kurirji TV slanic: na pohod in v Stično!
Modna revija je lepo uspela
KINO Kino KRKA Novo mesto
21. julija: italijanski film »Rim ob 11«.
Od 22. do 25. julija: ameriški film
»Jutri bo boljše«. Od  26.  do 23.  julija: avstrijski
film »Zapeljive zvezde«.
Dom JLA.v Novem mestu
Od 22. do 24. julija: angleški film »Onečaščcna«.
Od 27. do 29. julija: jugoslovanski film »Deklica ln hrast«.
Kino Dolenjske Toplice
Od 21, do 22. julija: jugoslovanski film »Biografija maršala Tita«.
Od 23.  do 24.  julija: francoski
film »Trpljenje«. Od 27. do 28. julija: ameriški film
»Preobrat«.
MALI OGLASI
I3CEM POŠTENO gospodinjsko pomočnico nad 45 let. Javi naj se pri upravi lista. Dam v najem posestvo z vsemi pritikli-nami. (329)
ZARADI SELITVE prodam kompletno spalnico in nekaj posameznih kosov. Cena ugodna. Naslov pri upravi lista. (381)
RAZGLAS
KAMN0SESTV0 IN CEMENTNI IZDELKI NOVO MESTO
Lepo vreme Je preteklo soboto vendarle omogočilo težko pričakovano modno revijo novomeških obrtnikov, tekstilne tovarne Novoteks in nekaterih drugih novomeških podjetij. Nad 500 ljudi se je zbralo na kopališču ob Krki, kjer je revijo začel v imenu Okrajne obrtne zbornice Henrik Cigoj. Na okusno aranžiranem odru se je zvrstilo 34 modelov, ki so prikazali različna oblačila, obutev, perilo, usnjeno galanterijo in pod. Splošno presenečenje so vzbudila okusna blaga Novo* teksa, katerega kolektiv je lahko ponosen na odlično kvaliteto ln najmodernejše vzorce pokazanih volnenih in svilenih tkanin. Nifl manj priznanja niso zaslužili seveda prvovrstni obrtniški izdelki novomeških Šivilj, krojačev, Industrije obutve, fri-terjev, trgovine Slovenijašport,
tovarne »Toko« Iz Domžal In novomeške »Izbire«. Jutranje, dnevne, večerne ln delovne obleke, plašče itd. so pod spretnim vodstvom napovedovalca Julcta Kobeta pokazali manekeni, ki so — razen nekaj spodrsljajev — dobro opravili ne-lahko nalogo pred kritičnim občinstvom. Za dobro voljo je v odmoru poskrbelo še nagradno žrebanje, po uspeli reviji pa družabni večer. Ponovitev v nedeljo zvečer je bila prav tako uspešna. Sodeloval je tudi orkester KD Dušan Jereb.
Priznanje, ki so ga poželi na modni reviji obrtniki in novomeška podjetja, naj jim bo nagrada za dosedanje delo in vzpodbuda k novim uspehom. Obrtna zbornica in pripravljalni odbor za revijo sta nalogo odlično izvršila. Zato: še kdaj!
Kino Trebnje
Jugoslovan.
film
23, in 24. Julija:
»Pot miru«. Predstave: v soboto ob 16. uri za
predvojaško vzgojo;
v soboto ob 18. in 20. uri za
občino Trebnje;
v nedeljo ob 9. uri za občino Vel. Gaber;
v nedeljo ob 12. uri za občino
Mokronog in Trebelno;
v nedeljo ob 14. uri za občino
Mirna in Rakovnik;
v nedeljo ob 16. url za občino
Velika Loka;
v nedeljo ob 1«. url za občino Dobrnič. Julija ob 20. url: angleški film
31. Julija 1955 ob 8. url bo v Vel. Loki na Dolenjskem licitacija osnovnih sredstev bivše KDZ Velika Loka in sicer:
1. zidan svinjak: 3.000 komadov strešne opeke — Klkinda, ostrešje približno 13 m3, razne deske in zidne opeke približno 7000 kosov;
2. strojna lopa: 3.000 komadov strešne opeke, približno 6 m» Jelovih  desk, ostrešj e;
3. kmetijski stroji: reporeznice — ročna, krožna brana, trii jer, 40 m2 žične mreže in še več večjih im manjših strojev in orodja.
OBVESTILO
Zdravstveni dom Novo mesto obvešča vse prizadete, da se s 1.
avgustom 1955 zaradi dopustov začasno spremeni delovni čas ambulant. Ambulanta št. I. (za zavarovance v delovnem razmerju) bo poslovala v avgustu neprekinjeno od 6. do 11. ure. Popoldanska ordinacija odpade. Ambulanta št. II (za svoje zavarovance, upokojence ln njih svojce, invalide, ubožne in privatnike) bo poslovala od 12. do 17. ure razen sobot, ko bo ordinacija od 12. do 15. ure.
Zdravstveni dom Novo mesto
ČESTITKA
Dragi teti Ani Plaznik, ki Sivi v Milvvauke USA iskreno Čestita za njen praznik, predvsem jI pa želi še mnogo zdravih let Tinca z družino iz Novega mesta.
Sejmi v novomeškem okraju
Novo mesto: vsak prvi ponedeljek v mesecu svinjski sejem, vsak ponedeljek in petek tržni dan,
Gotna vas: 21. julija. Velika Loka: 25. julija.
IZ MATIČNIH URADOV
Novo mesto
21.
»Pikova dama«.
Kino Črnomelj
do 24. julija: »Rdečelaska Julija: »Motne vode
RUDNIKI KREMENČEVEGA PESKA
»KREME N« Novo mesto
st pridružujejo čestitkam ob Dnevu vstaje!
Priporočamo naše prvovrstne kremenčeve peske za Industrij o!
♦ »♦♦♦♦m«»»»»»mmmmmmm»»m»wmmmmmmm« mmmmm«
Od 21
in kavboj« Od 26. do 27
teko«.
28. Julija: »Pariz poje«.
Kino JADRAN Kočevje
21. Julija: angleški film »Pikova dama«.
Od 22. do 24. Julija: Italijanski film »Dekleta s španskega trga«.
Od 27. do 28. julija: ameriški film »Ni malih grehov«.
Kino Loški potok
23. ln 24. Julija: ameriški film »Krvna osveta«.
Kino Mokronog
23. in 24. julija: ameriški film »Zgodbe iz predmestja«.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA
Od 21. do 31. julija ima dftiuMM zdravniško službo dr. Miro Vodnik.
DOLENJSKI LIST v vsako hišo
Pretekli teden je bilo v Novem mestu rojenih 17 dedkov in 17 deklic. — Poročili so se: Simic Janez, kmet lz Malega Cerovca, in Bobnar Manija, gospodinja iz Dol. Straže. Kurent Valentin, ing. arhitekture, ln Detoni LJudmUa-Ada. ing. arhitekture, oba iz Ljubljane, — Umrli so: Žagar Jože, sin oficirja JLA, 5 mesecev, tiz Novega mest«. Kočevar Ivan, sin posestnika, 3 mesece, iz Kota pri Semiču. Zaje Frančiška, gospodinja, 74 let, 1« Vinice pri Črnomlju.
Črnomelj
Od 18. junija do 16. julija 1955 sta bila rojena dva dečka in ena deklica. Poročila sta se: Rudman Drago, priučen strojnik iz Varaštovca, ln Stanfel Frančiška, kuharica iz Vel. Nerajca. Umrli so: Rauh Jože, kmet, 43 let, iz Zagozdaea. MušiČ Janez, kmet, 45 let, iz Bistrice. Movrin Prane, delavec, 22 let, iz Sel pri Dragatušu. Pelhan Janez, nižji gradbeni tehnik, 41 let, lz Zir Kranju, Klenovšek Ludvik, rudar, 32 let, lz Sv. Mateja pri Trbovljah. Ormovšek Cveto, Ing. geolog, 32 let, lz Murske Sobote. GaŠperič Jože, delavec, 20 let, te Sel pri Dragatufru.
Kočevje
Od 2. do 16. julija 1956 »o bili rojem 4 dečki in 5 deklic. Poročila sta se: 2agar Martin, delavec iz Pod en. in Rački Ma-rlfja, gosp. pomočnica lz Delača. Umrl Je Osterman Jože. delavec, 75 l«t, la Kočevja.
Iz novomeške porodnišnice
Pretekli teden so rodile: Staj-ner Julka iz Korenja pri Raki —• deklico. Vehar Manija iz Potoka pri Straži — deklico. Nerad Frančiška iz Rake pri Krškem — dečka. Godec Ana iz Kočevja — deklico. Pire Štefka iz Kržišča pri Krškem — deklico. Kukman Marija iz Orkljevca prt Mirni peoi
— dečka. Založnik Milica iz Pod-grada pri Stopičah — dečka. Gornik Marija lz Ločne pri Novem mestu — dečka. Kastelic Marija iz Grabrovca pri Metliki — do&-ka. Pezdič Julka iz Dol, Toplic — deMico. Medved Ana lz Ruma-nje vasi — dečka. Slmontc Pavla iz Stražnega vrha pri Črnomlju
— deklico. Mali Marija iz Otočca ob Krki — dečka. Prime Martfla iz Dobruške vasi pri Skocjanu — deklico. Faleskdnd M115« ia Gor. Straže — deklico. Klančar Jožefa Iz Smarjefe — dečka. Petek Uma 1* Statrega loga pri Kočevju — dečka. PavMC Ivanka iz Novega mesta — deMico. Tunik Jožefa iz Gor. Težke vode pri Stopičah — dečka. Korenjak Zorka iz Primo-žev pri Kočevski Reki — dečka.: Zupevec Jožefa la Straže pri N. m. — dečika. Stravs Marija iz Ga-berja pri Brusnicah — dečka. Ma-lovašl* Ljubica lz Črnomlja —. dečka. Friceli Lucija lz Vel. La-hlnjo pri Črnomlju — deklico. PantOVlC Nada iz Loke pri Črnomlju — 2 deklici. Kos Antonija lz Gor,- Lakenc pri Mokronogu — deklico. Somrak Ana iz Goriške vart. prt Mirni peči — dečka. Kon* ček Jožefa lz Uršnih sel — dečka. Raimuta Ana iz Osoinika pri 8' ■-mtfiu — deklico. Srečnim mami. oam čestitamo!
Za mladinski nagradni natečaj
KRVAVA JESEN
Na dan 50-letnice smrti Janeza Trdine, 14. julija, je bila v Novem mestu lepa in pomenljiva slovesnost: okrajni odbor Ljudske prosvete je razdelil Trdinove nagrade za letošnje, jubilejno Trdinovo leto.
Komisija za podelitev nagrad, ki so jo sestavljali predsednik okr. odbora Ljudske prosvete Jože Zamljen, tajnik LP Lojze Kastelic, ravnatelj Dolenj. muzeja Janko Jarc, ravn. Študijske knjižnice Mirana Jarca nogo Komelj, urednik Dolenjskega lista Tone Gošnik in književnik Severin Šali, je najprej osvojila načelo, da se bodo nagrade vsako leto podeljevale za že izdana, oziroma narejena dela (to velja za znanstveno, literarno in likovno nagrado) ali za dela (znanstvena in literarna), ki so vsaj v tisku. Za letošnje,
iubilejno Trdinovo leto, je ila komisija mnenja, da je treba zavzeti nekoliko širše stališče in upoštevati tudi stvari, ki morda niso bile izdane v razdobju od lanskega
iulija. Po temeljiti presoji je omisija sklenila, da predloži okrajnemu odboru LP naslednje nagrajence:
1. Za znanstveno nagrado prof. Janeza Logarja, našega odličnega trdinoslovca, urednika Trdinovega Zbranega dela in tudi izdaje Rože in trnje, ki jo v Trdinovo počastitev izda Trdinova knjižnica — 20.000 dinarjev.
2. Za literarno nagrado pisateljico Ilko Vašletovo, predvsem za njen roman Upor, katerega dejanje «e godi v Novem mestu za časa francoske okupacije, pa tudi dejanja nekaterih njenih drugih povesti imajo za prizorišče Dolenjsko 20.000 dinarjev.
3. Za likovno nagrado univ. prof. Marijana Mušiča. ki ima izredne zasluge za estetsko in zgodovinsko-arhitekturno ureditev Novega mesta — 20.000 dinarjev.
4. Za vneto in uspešno Ijud-skoprosvetno delo pa KUD v Stopičah (10.000 dinarjev,) >Svobodo< v Straži (kip mar-, šala Tita) in KUD v Trebnjem (10.000 dinarjev). Pedagoška nagrada se ne podeli, ker ni izšlo nobeno tako delo.
Okrajni odbor Ljudske prosvete je predlog komisije v celoti  sprejrl  in   določil, da
Jutri zvečer slavnostni brzoturnir v Domu JLA
V petek, na praznik Dne-v v^t->i<» ho. v Domu JLA v Novem mestu slavnostni brzoturnir šahistov novomeškega okraja. Začetek točno ob 10. uri dopoldne. Sodelujejo šahisti iz Črnomlja, Trebnjega, Straže in drugih krajev Dolenjske.
nagrade slovesno podeli 14. julija, na dan Trdinove smrti.
V dvorani Dolenjskega muzeja so se zbrali nagrajenci: univ. prof. arh. Marijan Mu-šič, znanstveni sodelavec NUK v Ljubljani prof. Janez Logar, hčerka like Vaštetove, dr. Vi-senjakova (ker pisateljica zaradi bolehnosti ni mogla priti sama), predsednik KUD iz Stopič Henrik Novak, predsednik KUD iz Trebnjega Adolf Grum, člani komisije za letošnjo Trdinovo nagrado in odborniki okr. odbora Ljudske prosvete.
Prišli so tudi zastopniki oblastnih forumov in ustanov: prof. Ema Musar za OK ZKS, Jože Plavc za Okr. odbor SZDL. predsednik LO MO Novo mesto Boris Andrijanič, predsednik sveta za kulturo in prosveto pri OLO Vladimir Berce, predsednik okrožnega sodišča dr. Marjan Pavlic, Ludvig Golob za MO SZDL in Drago Šproc, ravnatelj novomeške Glasbene šole.
Nagrajence in ostale goste je pozdravil tajnik Okr. odbora Ljudske prosvete Lojze Kastelic, nato pa jedrnato orisal Trdinov lik in pomen njegovega dela ter dal tudi poročilo v imenu komisije za Trdinovo nagrado. Na kratko je orisal delo posameznih nagrajencev, nato pa jim v imenu Ljudske prosvete izročil nagrade.
V imenu nagrajencev se je zahvalil arh. Marijan Mušič. »Ponosni smo na priznanje, ki smo ga prejeli in se zavedamo, da nas nagrada vzpodbuja še za večje prizadevanje za ko-»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦•»•mm •♦♦»♦»»>•■
rist in napredek Dolenjske«, in sveta za prosveto in kultu-
je dejal. Nagrajencem so če- ro pri LOMO predsednik Jan-
stitali še v imenu okrajnega ko Jarc. »
komiteja in SZDL Ema Mu- Po zaključni slovesnosti so
sarjeva, v imenu sveta za pro- si nagrajenci in gostje ogle-
sveto   in   kulturo   pri   OLO dali muzej, nato pa odšli k
predsednik    sveta    Vladimir slavnostnemu  kosilu  v hotel
Berce. v imenu mestne občine > Metropol«.
K 22. JULIJU - DNEVU VSTAJE - ČESTITA IN SE PRIPOROČA
PEKARIJA Novo mesto
Letošnji nagrajenci (stoje od leve proti desni): univ. prof. arch. Marijan Mušič,   Henrik Novak   (za KUD Stopiče),   dr.* Zlata Visenjak - Vašte   (za pisateljico Ilko Vaštetovo),  Adolf Grum (za KUD Trebnje) in prof. Janez Logar
Oktober 1944. Mračen popoldanski čas se je nagibal k večeru. Nebo je bilo oblačno. Burja je pihala izza sivih Gorjancev. Zeblo me je. Ze štiri ure sem pasel za vasjo. Nenadoma je pritekel brat:
»Se pred mrakom priženi domov! Bomo morali prej spat. Nemci so v vasi. Vse so zastra-žili,« ml je rekel. Prosil sem ga, naj počaka, da bova skupaj gnala, pa je izginil prav tako hitro, kot me prej predramil iz dremavih misli, in ostal sem spet sam.
Ura je bila pet popoldne. Mrak je ovijal zemljo, meni pa se je zdelo, da je že tema. Strah me je bilo. »Domov moram, samo domov«. Zgrabil sem vrv in potegnil žival za seboj. Nerada je šla. Toda iti sem moral. Takrat me ne bi zadržala nobena stvar. Zelo sem se bal Nemcev. Žival pa je stopala počasi in se ni zmenila ne za večer ne za nevarnost.
Ne spominjam se več, kako sem hodil domov. Vem le to, da sem se boječe izmuznil mimo kozolca, kjer naj bi stražili Nemci. Lasje so se mi ježili in sko-aj stekel sem tja. Pred hlevom tudi matere nisem opazil, čeprav me je ogovorila. Kar zdirjal sem za kravo v hlev ln jo privezal. Tako dolgo se pri tem delu še nikdar nisem zamudil.
Gost mrak je ležal nad vasjo. Po nebu so se še vedno podile kope sivih oblakov in burja je vlekla, vendar ne tako močno ko tam sredi košenlc. Ljudje so se poskrili po hišah. Vsakdo je čakal, kaj bo. Nihče ni prav vedel, zakaj so se Nemci pod noč pravzaprav ustavili tu. Drugikrat so prišli podnevi, pa še takrat so ostali največ eno uro.
Ko smo povečerjali. ni nihče silil spat. Nekdo je prišel povedat, menda je bil Nemcem za tolmača, naj se zaradi nemške
Trdinov večer v Novem mestu
Nogomet je v Jugoslaviji šport št. 1
Statistični letopis nam odkriva zanimivo sliiiko o naiem sportu- Leta 1953 (pcdarki so namreč za to letfO/ je bilo v vsaj državi 5977 športnih organizacij, ki so štele vseh članov 797.442. V Slo'venip je b:i|0 1017 osnovnih športniih društev s 135.897 člani. Najmočnejši so nogometaši, saj so to leto Štelii 233.S79 članov. V Srbijii je bila tret/.na vseh ši *\;.rtni:;kov nogometašev, v Vojrvodini pa celo polovica. Skoraii tako razvit kot v Srbiji, je nogomet tudi na Hrvatskem. V Makedonija je na >rvem mestu atletika, na drugem ntrelstvo. Slovenija pa ima od 'seh republik v državi največ >!an.Lncev in smučanev.
H0LANDCI v Novem mestu
V okviru gostovanja holand--.kega državnega prvaka v odbojki Boomeranga iz Amsterda-: h-> v • r»i'<>rie' <ek. 2-V jul., ob 17. uri popoldne na Loki odbojkarsko srečanje med novomeškim Partizanom in Boomeran-.,'■■>m (Amsterdam).
Nastopile bodo moške ln ženske ekipe.
Novomeščane opozarjamo na to mednarodno odbojkarsko srečanje, ki bo gotovo kvalitetno. Ekipe bodo nastopile v najmočnejših postavah. F. M.
13. julija je bil v Domu ljudske prosvete v Novem mestu literarno-pevski večer, posvečen 50. obletnici smrti Janeza Trdine. Sodelovali so člani Društva slovenskih književnikov lz Ljubljane in moški pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta, napovedani črnomaljski oktet pa je izostal.
Uvodno besedo o Janezu Trdini, velikem slovenskem pisatelju, ki je oblikoval dolenjsko zemljo in dolenjskega človeka, je spregovoril Severin Sali. Očrtal je Trdinovo življenjsko pot, ki ni bila rožnata, taka pač, kakršno prehodi izobraženec in svobodomislec, ki ga je rodil slovenski kmet. Trdina je prodrl v dolenjskega človeka, njegove običaje, navade in razvade tako globoko kot le malokdo.
Prvi je bral svoje pesmi Janez Menart. To je mlad pesnik; slovenski javnosti se je predstavil najprej v zbirki >>Pesmi štirih«, letos pa je izdal samostojno pesniško zbirko »Prva jesen«. V Novem mestu je prebral precej pesmi in požel navdušen aplavz, posebno za pesmi šaljive vsebine.
Prozo sta brala Jahez Potrč ln Beno Zupančič. Janez Potrč je znan slovenski pisatelj in dramatik; posebno je zaslovel v zadnjem času z romanom »Na kmetih«, za katerega je dobil Prešernovo nagrado. Delo tudi prevajajo. Na večeru je bral odlomek iz novega dela »Zločin«, ki bo izšlo jeseni pri Prešernovi družbi. Beno Zupančič je mlad novelist, ki za-
nimivo oblikuje snov. Izdal je dve zbirki novel: »Štirje molčeči« ter »Človek in jadra«, za katero je bil nagrajen. Novo-meščanom je prebral še neobjavljeno črtico »Crna jadra«.
Marička Znidaršič, pesnica notranjske zemlje in notranjskega človeka, iskrena lirična duša, je prebrala nekaj nežnih izpovedi trpeče ženske. Marička Znidaršič ni nova pojava v slovenski književnosti, izdala je dve samostojni pesniški zbirki: »Izpod Snežnika« ter »Človek in polje«.
Vsem književnikom so poslušalci verno sledili in jih na-
gradili s ploskanjem. Kaže, da Novomeščani literarne večere radi poslušajo, ker je dvorana navadno polna. Tokrat je bilo na proslavi približno 300 ljudi.
Pevci KD Dušan Jereb so lepo zapeli šest pesmi: Tomčevo »Mi smo Dolenjci, Mirkovo »Na trgu«, Jerebovo »O kresu«, Foersterjevo »Planinsko«, Bučarjevo »Tam, kjer pisana so polja«, in Schwabovo »Ptičko«.
Literarno-pevski večer je bil ena izmed najuspelejših tovrstnih povojnih prireditev v Novem mestu, s katero so Novomeščani dostojno počastili spomin Janeza Trdine.
vojske ne vznemirjamo, češ da je tako naročil komandant oddelka. Samo prenočili bodo in spet šli. Kasneje je spet nekdo potrkal. Bila je nemška patrulja. Veleli so odpreti. Mati jim je odprla in spustila v sobo, kjer smo ostali bedeli ob petrolejki. Otroci smo se zelo prestrašili. Vstopil Je mlad nemški oficir. Spremljali so ga trije stari vojaki. Naperili so orožje proti nam.
»Bandite bomo postrelili«, se ja zadri vodja.
»Nismo banditi, pri nas ni banditov«, je povedal oče, ki je edini v vasi za silo »tolkel« nemško.
»Gremo naprej«, je spet rekel oficir in poslal ostale naprej. Potem je stopil k oknu in za-vpil:
»Kje je tvoj sin? Odgovori! Jaz vem. kip ie. On ie bandit. Vsi ste banditi. Bandite bomo vse postrelili. Vsi Slovenci so banditi.« Drl se je nekaj časa, nato je šele povedal, zakaj je prišel. Zahteval je, da moramo zapreti okna in ugasniti luč. Nato mu je mati morala posvetiti iz hiše. Ko je zaprla vezna vrata, se je vrnila v sobo.
»To smo dočakali, to«, je vzdihnil oče. »Kaj pa je hotel, ko je tako motovilil«, smo bili radovedni. »Streljali bodo, če ne bomo imeli teme. . .«
Ko smo se drugo jutro prebudili, ni bilo opaziti nobenega Nemca več. Kam so izginili? Nihče ni prav vedel. Vrnili so se namreč pobijat partizane, ki so noč prespali pri nekem kmetu za Ljubnom. Vodil jih je domač izdajalec, vaščan, sosed tistega kmeta.
Kmalu smo zaslišali prve strele. Partizani so bili pri zajtrku. Izdajstvo jih je zbegalo. Poskakali so skozi okna. Sest si jih je polomilo noge. Te so Nemci takoj ubili. Trije so bežali, a so tudi te pokosile krogle. V kleti pa so čakali štirje in se branili. Vendar so jih Nemci zajeli, jih uklenili, slekli in prebičali po golih hrbtih.
Kurirji belokranjskih in dolenjskih TV stanic: na svidenje v Stični!
Potem so morali z njimi. Vsak odpor je bil zaman.
Čez eno uro so se Nemci skozi našo vas vračali v Novo mesto Partizani, ki so jih gnali, so bili ogrnjeni v raztrgane rjuhe. Po čelu je vsakemu polzela kri. Med potjo so jim Nemci na čelo vrezali peterokrake zvezde. Takrat sem šele spoznal, kako sovražim Nemce.
Kmalu za tem je iz Ljubna prihitel mož, pri katerem so ujeli partizane. »Trije ležijo kot živali nad mojo bajto. Vsi so krvavi, blatni in z obrazi obrnjeni v tla. Nemci so jih še mrtve pretepli. Poznati ni mogoče nikogar. E. pač, čakaj no. Nekdo se mi zdi prav tebi podoben, Jaka. Angleška bluza in ...«
Mož, ki je stal blizu njega, je zastokal: »Moj sin, sin . . . Moj Slavko. Se včeraj, včeraj zjutraj je bil doma, pri nas je bil. Se cigarete sem mu dal. Zelo je bil srečen. »Naša zmaga je blizu.« mi je še rekel in odšel. Tudi jaz sem bil srečen. Zdaj pa . . . Kje je pravica? Hudiči hitlerjanski!« Stal sem nedaleč od njega ln skoraj zajokal.
Proti večeru so Slavka pripeljali v vas. Vse se je zbralo okrog njega. Vedeli smo, da se je za nas vse boril in padel. Brez žrtev ni svobode in naši ljudje so se tega že od vsega začetka globoko zavedali.
Zoran Ivan, Ljubljana
Elegija
O, posvečena zemlja ta, kjer kri je napojila tla.
Umrl je zvonenja glas, zaman tod iščeš rojstno vas.
Pod milim nebom nem postoj. Čuden prevzame te pokoj.
O, srkni vase slani duh te zemlje — to ti bodi kruh.
In šum gozdov, ki vse vedo, naj poje ti popotnico.
Kam naj se obrnejo noge poslej — srce ti naj pove.
MIRAN JARC
AA<1
CKRCG1E BODI ČAST t
26 strupenjač v potniškem letalu
Letalo, ki obratuje na progi New York—Diisseldorf (Zapadna Nemčijnk je nedavno peljalo strahotno pošiljko: 26 strupenih kač najhujše vrste. Potniki seveda niso vodil i. v kakšni družbi se vozijo skozi zračne višave. Zaboj s kačami je bil v posebnem oddelku za prtljago.
Iz bogve kakšnega vzroka se je pokrov zaboja med vožnjo malo razrahljal in ena od kač se je splazila ven ter lazila nekaj časa po oddelka za prtljago, nato pa zavila proti potniški kabini. Lahko si mislimo, kakšen poplah bi nastal, če bi prišla med potnike, še o pravem času je pa nevarnega sprehajale« opazil eden od uslužbencev in opo-
zoril kapitana letala. Ta je vzel sekiro in udaril kačo po glavi, toda treba je bilo precej udarcev, preden jo je ubil. Sedaj so morali paziti še na ostale kače v razhrebanem zaboju. Kapitan je s sekiro ostal na straži, radiotelegra-fist je pa opo/.oril londonsko letališče o tem nenavadnem primeru. Ko je letalo pristalo v Londonu, so strokovnjaki že čakali na letališču. Pregledali so zaboj s kačami in videli, da so vse kače spletene med seboj. Odnesli so /uboj iz letala, nekako le razpletli kače, jih preložili v drug. trden zaboj lil ponovo vkrcali na letalo. Seveda so morali to oprn\ iii v največji tajnosti, da ne bi med poinik nastala panika.
NISTA SE RAZUMELA »Ti,   koliko si kaj zaslužil
pri tej kupčiji?« »Ne posebno veliko! Leto dni
pogojno.*
V TRGOVINI
»Čujte, namesto celih, ste mi prodali raztrgane nogavic^.«
»Oh, nič zato, saj imajo isto ceno/«
ODVEČNO VPRAŠANJE »Imate morda pri vas stenice v posteljah?* vpraša gost v hotelu.
»Kaj mislite, da bodo na obešalniku,« se odreže vratar.
SNUBLJENJE
»Ampak, Filomeua, da mi boš res zvesta. Ko me boš prevarila prvič, se bom ubil...«
»Kaj pa drugič, Boštjan?*
NOVE FRIZURE »Kako   vam   ugajajo nove ženske   frizure?«   so zadnjič vprašali   znanega filmskega režiserja De Sicco. »So kar dobre,« je odgovoril.
»Če jih gledam odzadaj, ne vem, ali je to moški, ki bi se moral ostrici, ali ženska, ki se je pravkar ostrigla ...«
DIJAKOVE SKRBI »O, hudika: tule piše, da so kisik odkrili šele leta 1774! Le kake so ljudje prej živeli?*
^ 7
— Šaj nisem prosil za vašo roko!
V vezi se pomenim nekoliko besed z gospodinjo. »Oh, kaj ne, da je bogpomagaj taka svatovsčina, še mene obhaja taka vročina, kakor bi gorelo pod mano. Kaj šele ne bi revico nevesto. Jaz se čudim najbolj svatom, saj njihova dolžnost bi bila, delati ji veselje, pa se drže kakor štori in ji kažejo celo v obraz, da se je sramujejo.« Gospodinja pa pravi, da se temu nič ne čudi, da je to sploh tako, kjer pridejo na tako poroko pošteni svat je. Zato pa jih je tudi tako težko dobiti. Večidel jemljejo falote, katerih ni nobene reči sram, taki so veseli tudi na ciganski ali tatinski svatbi, da se le zalijejo z vinom.
Ko pridem nazaj v hišo, že najdem svoje mlade prijatelje v živem pogovoru s svati, prejšnja soparica je zginila, nevesta si briše solze in si pomiče robec nazaj na lase. Jaz dvignem čašo in nazdravim nevesti in ženinu z opominom, da izpije na njuno zdravje, kakor je navada, celo kupico vsak svat in vsak gost, ki se nahaja v hiši. Vsi ostanejo in poslušajo. Starešini rečem, ker se briga on tako slabo za veselje druzbino, bodo prevzeli to skrb drugi, sposobnejši od njega, njemu in vsem njegovim tovarišem pa povem naravnost, kako grdo in neusmiljeno se nam zdi njihovo ponašanje proti poročencema. Neumne navade se morajo opustiti, drži se jih le bedak in kdor je njegove žlahte. Naj jih bo sram take strahopetriosti! »Grega in Francka sta sedaj mož in Žena, veže ju poštena vez krščanskega zakona, gre jima odslej ravno tista čast in tisto spoštovanje, kakor vsem drugim zakonskim. Kar je prej bilo, ne spada na nas nič in, če bi spadalo, hi se moralo prezreti in pozabiti, ker je popravljeno. Pravico, jima očitati greh ima samo tisti, ki je brez greha, kw pa brez greha niikogar ni, se ne sme tudi nihče predrzniti, da bi nam žalil ženina in nevesto. Bog ju živi Se enkrat! Svatje, nalijte kupice. Ker ste do sedaj lenarili, je treba utegniti zamudo. Ženske naj pijo ali ne pijo, ali možaki bomo Izpraznili vsak svojo še enkrat na dolgo življenje, dosmrtno ljubezen in zakonsko •rečo nase spoštovane neveste in našega prijatelja ženina.«
Po hiši se razlega vrisk in brezkončni živio, razbita je ledena skorja, ki je obdajala srca, dijaki obstopijo svate in začno prepevati milo, sladko, ognjeno, navdušeno, najprej narodne, potem Prešernove, Vilhar-jeve in druge. Med petjem se nazdravlja, napija, trka, uka. Druge in dužice prešine novo življenje, ko nehajo dijaki, zapojo oni in za njimi zopet dijaki. Neizrečeno je očarala celo društvo Prešernova »Železna cesta« s tistim drdiajočim napevom, ki ga slišijo naši kmetje raje nego umetnega. Starešina od veselja kar poskakuje in stiska roke meni in dijakom. Nevesta se začne smehljati, srečni ženin ji dela kratek Čas s šalami in ji streže s pečenko, vinom in kruhom, seve, kadar potihne petje. Ce pa pojo dijakr, sedita oba kakor zamaknjena, na skrivaj, pod mizo, gladi Grega ročice svoje lepe neveste. Kadar zopet zakrožijo svatje, jima pomagata tudi ženin in nevesta. Veselica vre, kipi, napreduje neprenehoma. Iz dveh družb se sestavi ena, jaz sedem k starešini, dijaki med svate, najveselejša dva eden k nevesti, eden k ženinu. Dva dijaka nekam odideta, že poprašujemo drug drugega, kaj je z njima, da se ne
VLADO LAMI T: Krajina pod Trško goro
vrneta, naenkrat privriskata s harmoniko ln s celo košaro dišečih in pisanih rož. Mladina je predrzna, iznajdena, domišljava, si ve pomagati iz vsake zadrege. Cvetlice sta nabrala v grajskem vrtu in spotoma izvedela tudi za harmoniko. Iz najlepših, najbolj blagodušnih rožic splete so venec za nevesto, robec se jI strga z glave, med petjem in zdravi-cami venčamo Francko in nakitimo potem za vršijo ženina in svate. Starešini navežemo na klobuk toliko rož, da je nosil na glavi cel vrtec. Harmonika začne igrati, noga poskakovati in drencati. Dijak se oglasi: ►Posluh, prosim posluh, častita družba! Predno začnemo ples, moramo izvršiti še eno dolžnost. Naši nevesti smo postavili na glavo venec, ali to še ni dosti. Revica se je jokala dolgo in bridko, treba je, da ji speremo solze, ker ni spodobno, da jo pelje ženin na ples objokano.« In dijak Uliva iz čaše vino na svoj prt in jo umiva in briše okoli oči in po obrazu. Zdaj stoji pred nami kakor spremenjena, pod cvetočimi rožicami cvetoča rožica. Harmonika zaigra vdrugo, ženin pelje nevesto, dijaki družice izza mize; šele ko se oni naplešejo, pridejo na vrsto svatje; jaz in starešina pa ostaneva mirno na svojih mestih, on ni plesal, ker ni hotel, jaz, ker ne znam. Zopet dohajajo gledat ln poslušat fantje, dekleta in babe, ali se smejaio le od daleč v veži, v hišo si ne upa priti nobeden teh zabavljivcev. odkar so naredili »škrici« alianso s svati. Tudi se je javno mnenje hitro spremenilo. Fantje so zaceli odobravati in hvaliti našo veselico, dozdevalo se jim je strašno neumno, da se žaluje in žali takrat, ko dobita ženin in nevesta nazaj svoje zapravljeno poštenje. Dekleta so vihale sicer še zmeraj nosičke, ali marsikatera bi bila rada prišla plesat, pa se je bala. Domačo hčer sem spravil brez truda v hišo in jo izročil in priporočil dijaku, da jo kratkočasi. Plesala je tako dolgo, da se je v plesalca zaljuoila. Radovali smo se s svati več ur; tako dolge popotnje ni pomnil v tem kraju nihče.
Vprašal sem nevesto, kako ji je sedaj pri ..ou. »Hvala Bogu! Sedaj sem tako dobre volje, če mi še kdo kaj poza Da vi ja, da se mu bom smejala v zobe, ne pa jokala. Ali prej, oh, mi je bilo strašno hudo. Tako mislim mora biti pogubljenim v peklu. Grega imam rada, ali veste, ljubezen kaj lahko pogasne v toliki sramoti in bridkosti. Grabila me je grozovita jeza nanj; če me je spotoma kaj vprašal, mu nisem dala nobenega odgovora.« o teh besedah me nekaj strese, spomnil sem se tožne usode Anžetove Reze ln Boldtnovcga Miha.
2e se je bila tovariši ja vzdignila, da gre naprej, kr> prinese gospodinja, zdaj z nami vred vsa vesela, dva bokala najboljšega z-a šentjan-ževec. Zabava se ponovi ln traja še knke pol ure. Fantje in dekleta so zavrte še nekatere krati ln celo hladnokrvni starešina se da omečiti in naredi kratko polko z debelo krčmarico.
0647
Delo, ki bo rodilo trajne sadove
Uredništvo našega lista ie zaprosilo predsednika OLO
Novo mesto, ljudskega poslanea Viktorja Zupančiča, za razgovor o vprašanju, kaj vse lahko prištevamo h glavnim delovnim uspehom ▼ okraju t zadnjem desetletju. Ker to izčrpno poročilo o celokupni dejavnosti ljudske
oblasti na Dolenjskem za povojno obdobje podano na zadnji seji OLO konec avgusta, objavljamo danes Iz razgovora s tovarišem Zupančičem le najvažnejše misli in nekaj podatkov.
Prva povojna leta smo vložili v takratnem novomeškem in trebanjskem okraju vse naše sile in vsa razpoložljiva finančna sredstva v obnovo med vojno porušenega podeželja. Hude rane je okupator .zasekal .Novemu mestu, Ga-berjam, Podgorju* 'Suhi krajini, Mokron i; in drugim krajem z njihovo bližnjo in širša >-. ' političnimi oi^a.ii« za< i j. i nii vred »tš» oba OLO vrsto,let neutrudno skrbela, f i 'i bi odstranili težke posledice medvojnega razdejanja. :\ie ma.uj ni bila važna skrb ta dvig kmetijstva. V živinoreji   smp bili  zaradi vojnih
nega jugoslovanskega trga, pa nekaj manjših podjetij v Novem mestu in posameznih večjih krajih.
Pred ljudsko oblastjo so bi'e leta 1945 nadvse težke naloge. Vojna nam je zapustila v obeh okrajih le 17 ohranjenih- šol. 29 šol je bilo popolnoma uničenih, 15 joi pa- je bilo brez tnalih prostorov. Tri četrtine i lolske opreme je bilo med vojno uničene, šole pa marsikje spremenjene v bunkerje in belogardistične trdnjave. Vse to je terjalo ogromno truda in denarja, ki smo ga po zmogljivosti okrajnega gospodarstva tudi vlagali v te na-
dopolnitev oz. razširitev nekaterih večjih tovarn in podjetij, kot so n. pr. Novoteks, Kremen, Novoles, razne mizarske delavnice, tovarna perila in čevljev v Novem mestu, kovinsko predelovalno obrt, destilacijo na Mirni in podobno.
Medtem ko je znašal narodni dohodek Irta 1953 v okraju 2 milijardi in 368 milijonov dij»,; m je leta V) 54 d v in i 1 na J> .^milijardi in 683 ni i 1 i j. din, letos pa je predviden že v višini 3 milijard in 205 milijonov. Na prebivalca je zuašal narodni dohodek v teh letih 35.000 din, 42.800 din in letos predvidenih 48.300 din. kar pa je seveda še vedno znatno pod slovenskim republiškim povprečjem. Leta 1953 je bilo v podjetjih drž. sektorja zaposlenih 2906 ljudi, letos pa jih bo že 4718. Vrednost obrtniške proizvodnje je prav tako precej večja. Ce jo ocenimo za
VLADO LAMUT: Novo mesto i Bagovlm logom, Krko ln Gorjanci s Trdinovim vrhom
razmer skorajda na tleh; manjkalo je orodja, gnoja, opeke itd. Bili so odkupi, ki so bili za prehrano v državi takrat nujno potrebni, zavirali pa so normalen razvoj živinoreje. Proizvodnja v kmetijstvu je zaostajala za potrebami trga in naše skupnosti. Industrijska in obrtniška proizvodnja se je s težavo kopala iz prejšnje nerazvitosti. Imeli buio tekstilno tovarno, tovarno igrač, LIP, ki je izvozil ogromne količine lesa iz Dolenjske, kar so zahtevale koristi skup-
mene.
Ob strani pa so »tale takrat glavne naloge, ki so osnova za dvig Dolenjske in njenega gospodarstva: skrb za razvoj lahke industrije in obrtnih podjetij, za katere imamo v okraju marsikje dobre pogoje. Za ustanovitev oz. razvoj teh obratov je poleg dobrih, dela voljnih ljudi seveda potrebnih tudi vsaj nekaj finančnih sredstev. Z lastnimi skromnimi sredstvi Dolenjska takrat ni mogla iz prejšnje nerazvitosti.
viden napredek industrije, obrti in kmetijstva
Leta 1950 in 1951 smo začeli delati po novem gospodarskem načinu. Bolj uspešno smo premagovali stare težave. Sproščenost je kmalu pokazala ugodne posledice tuni v dvi-
£anju kmetijske proizvodnje, »elovna vnema je začela naraščati, številna podjetja so razširila   svojo proizvodnjo.
Leta 1953 je prišlo do nove, bistvene spremembe in zboljšanja v dolenjskem gospodarstvu. Republiška skupščina je dala tudi Dolenjski pomoč iz sredstev za nerazvite predele, brez katerih prej navzlic najboljši volji nismo mogli uspešno naprej. Tako smo v zadnjih treh  letih zaključili obnovo,
Borcem XII. SN0UB!
Obveščamo vse bivše borce XII. SNOUB, da bo do 4. septembra 1955 v Mokronogu — kraju, kjer Je bila L 1943 brigada ustanovljena — zbor te brigade. Da bi bila organizacija in li-vedha zbora čim uspešnejša in udeležba polnoštevilna, pozivamo vse bivše ^orce XII. brigade, da čimprej, najkasneje pa do 31. julija t.l. sporoče sledečo podatke:
Priimek in Ime, od kdaj do kdaj je bil v brigadi in v kateri  edinici, sedanji  naslov in
ali se namerava udeležiti zbora brigade v Mokronogu.
Sporočila pošljite na naslov: »Zveza vojaških vojnih Invalidov« — gtab xii. SNOUB — Ljubljana, G o* posveta ka cesta 2, (Tel. 21 - 901).
Prav tako naprošamo sorodnik« in znance borcev, padlih v tej brigadi, da aporoče na isti naslov ime in priimek ter kdaj in kje jo padel.
Bivši borci, udeležite se pol-noštavilno i. zbora xii. brigade 1 Pripravljalni odbor
leto 1953 z indeksom 100, je znašala lani 129, letos pa se bo dvignila na 134. Celokupni promet trgovine se je dvignil od 1953 z indeksa 100 na 135, gradbeništvo od 100 v letu 1953 na 179 v letu 1954, letošnji plan pa predvideva nadaljnji dvig na 189. Bruto vred-
v petek na svidenje na zboru kurirjev v Stični na Dolenjskem!
nost industrijske proizvodnje
je rastla takole: 100, 136 in 159.
V tem času je doseglo tudi kmetijstvo   viden napredek.
Zadružništvo je z dobro organizacijo kmetijske pospeševalne službe pokazalo sadove večletnega dela, proizvodnja je začela naraščati, čeprav letine niso bile ravno ugodne za našega kmeta. Največji vzpon je zabeležila živinoreja: medtem ko smo n. pr. leta 1947 imeli v okraju 4780 konj, 26.770 glav goveje živine, 4378 ovc, 719 koz, 26.106 prašičev, 8743 zajcev, 87.613 perutnine in 5610 čebelnih panjev, smo ob popisu v začetku leta 1955 ugotovili razveseljiv napredek: 5259 konj, 30.572 glav goveje živine, 5118 ovc, 609 koz, 32.918 prašičev, 784.1 zajcev, 103.409 perutnine in 5746 Čebelnih panjev.
Uspehi v komunalnem gospodarstvu
Vsekakor je treba poudariti tudi velike uspehe komunalnega gospodarjenja v občinah. S pomočjo republike in okraja in ob dobrem razume-
vanju državljanov so mnogi
občinski ljudski odbori dosegli prav lep razvoj. Zgrajene so bile razne nove in obnovljene stare ceste in pota, stavbe splošnega ljudskega premoženja, vodovod v Novem mestu. Dol. Toplicah in Straži. Šole v Ambrusu, Beli cerkvi, Birčni vasi, Brusnicah, Dobr-niču, na Dolžu, Dvoru, Lazah, .Mirni, v Mirni peči, Novem mestu, Orehovici, Poljanah, Škocjanu, Šmarjeti, na Tre-belnem, Vel. Cirniku, v Za-gradcu, Žužemberku in Spod. Lakencu so bile obnovljene. Na novo so bile zgrajene osnovne šole v Ajdovcu, Glo-bodolu, Korinju, Sentrupertu, Gaberju, Malem Slatniku, medtem ko so še v gradnji velika šola v Prevolah (Suha krajina), Stopičah in šmarjeških Toplicah.
V 10 letih je bilo v okraju napeljanih 63,7 km električnih daljnovodov, zgrajenih 21 transformatorskih postaj, medtem ko v še 2 manjka notranja oprema. Bilo je napeljanega 243,2 km nizkonapetostnega omrežja; 5211 hiš je dobilo električno luč. V tem desetletju je bilo elektrificiranih 146 naselij, odstotek elektrifikacije pa se je dvignil od 37,6°/o na 67,6%.
Po nepopolnih podatkih je bilo samo v zadnjih 3 letih investiranih iz okrajnega in republiškega proračuna, iz pomoči zaostalim predelom, iz kreditnih skladov in ostalih virov v novomeškem okraju za dvig gospodarstva, gradnje hiš in ostale negospodarske investicije nad eno milijardo 235 milijonov dinarjev. Uspehi obsežnega desetletnega dela so danes vidni že skoraj na vsakem koraku v mestu in na vasi.
Ce pogledamo današnje potrebe Dolenjske, z doseženimi uspehi seveda ne smemo in ne moremo biti . zadovoljni. Ogromno je še dela za dvig kmetijstva, ki je še vedno zaostalo. Manjka mu osnovne mehanizacije in opreme z orodjem, ki naj bi ga kmet preko domače zadruge in njenih odsekov izkoriščal za svoj napredek. Zadruge in ljudska oblast bodo morale še veliko narediti, da pride celokupno kmetijstvo v napredni tir. Veliko je odvisno od kmetov samih, od njihovih vzpodbud in razpoloženja. Samo od čakanja ne bo nič. V industrijskih in obrtnih pod >-tja h -bo treba okrepiti delavsko samoupravljanje, zaostriti čut do splošnega ljudskega premoženja in še izboljšati proizvodnjo. Zlasti pa bo treba okrepiti krajevno gospodarstvo in ustanavljati socialistična obrtniška in uslužnostna podjetja, ki jih zelo primanjkuje. Tudi na prosvetnem in zdravstvenem področju so odprta še mnoga pereča vprašanja, zaradi katerih še vedno zaostajamo za razvitejšimi okraji.
Naredili smo velik korak naprej, z začetim delom pa bo treba nadaljevati. Industrija, obrt in kmetijstvo že dajejo skupnosti znatna sredstva, ne moremo pa reči, da ima Dolenjska s tem že vsa sredstva za nadaljnji razvoj in gospodarsko osamosvojitev in da bi ji pri tem pomoč republike ne bila več potrebna. Še imamo ogromno nerešenih in perečih vprašanj, ki jim Dolenjska s svojimi sredstvi ne bo kos. V teh 10 letih nismo mogli odstraniti vseh posledic besnega medvojnega uničevanja okupatorjev, zato bo pomoč še potrebna.
To, kar je bilo napravljenega v desetletju 1945—1955, pa je veliko delo, ki bo rodilo trajne sadove.
Od obrtniške k industrijski proizvodnji
v Bell krajini raste iz malega veliko — Lani so investirali v okraju čez 763 milijonov din, od tega v industrijska podjetja 314 milijonov — Delovni kolektivi vabijo na ogled in obisk delegacijo poslancev Ljudske skupščine LRS
»Po vojni bomo zgradili to ln In to! Po vojni bomo napeljali vodovode, elektriko in uredili promet! Po vojni bomo ...«
Tako je bilo med vojno v Bell krajini. Revolucija je ljudem odprla oči, zaželeli so si gospodarskega napredka in dviga dotlej zaostale, nerazvite deželice. Ze pred koncem vojne so na osvobojenem ozemlju začeli obnavljati   rudnik   v Kanižaricl,
zadruge so dobile na razpolago
27,864.000 din investicij za opremo, plemensko živino itd., razna podjetja pa iz okr. kreditnega sklada skoraj 29 milijonov din posojil. Republiški sklad za kreditiranje kmetijstva je dal kmetijskim posestvom in zadrugam 27,200.000 din posojil, iz republiškega proračuna pa je okraj dobil 159 milijonov dinarjev za dijaški dom v Črnomlju, za šolo
Pogled na novozgrajeno in doslej najlepšo Industrijsko stavbo v Beli krajini — novi dom Belokranjske železolivarne, ki ga bodo slovesno odprli v avgustu.
zrasla so prva obrtna podjetja, v vaseh pa so se pripravljali na obnovo požganih domačij in gospodarskih poslopij. Prva povojna leta so imeli odbori ljudske oblasti okraja in KLO polne roke dela z razdeljevanjem hrane, živilskih in drugih nakaznic. Pesem dela je odmevala na pogoriščih; zidarji, tesarji, krovci, vse je hitelo, da zabriše sledove vojne in njene hude posledice. Veliko in naporno delo je bilo opravljeno, kakršnega zgodovina Bele krajine doslej še ni doživela.
Po končani obnovi pa je bilo treba stopiti korak naprej — k industrializaciji okraja, k načrtnemu dvigu kmetijstva, obrti, prometa itd. V prelomu s preteklostjo pomeni leto 1954 za Belo krajino glavni mejnik. Nikdar v njeni preteklosti še niso vložili toliko sredstev v podjetja, komunalne naprave, gradnje ln industrijo, kakor prav lani. Iz proračunskih sredstev okraja je bilo porabljenih za stanovanjske hiše, šole, elektrifikacijo, preoravanje steljni-kov in pod. 52 milijonov in 522 tisoč din. Kmetijska posestva in
In stanovanjsko hiSo na Vinici, za elektrifikacijo, komunalna dela, stanovanja, kanalizacije in-za gradnjo tovarne »Belokranj-ka« v Metliki. Iz SKLADA ZA GOSPODARSKO POMOČ NERAZVITIM OKRAJEM Je Bela krajina lani dobila 380 milijonov dinarjev pomoči: za vodovod Črnomelj, Metlika in Stari trg 100 milijonov, za dograditev in opremo tovarne učil 98 milijonov, za novo tovarno ln opremo železolivarne 90 milijonov, za povečanje obrata Telekomunikacij na Semiču 17 milijonov, za rudnik Kanižarica 45 milijonov, za Belsad 10 milijonov in za novo ustanovljeno podjetje Marmor v Gradacu 20 milijonov dinarjev. Posebej je dobil okraj še 28,295.000 din za obnovo med vojno požganih vasi in 28 milijonov din za gradnjo vinske kleti v Metliki.
Uspehi niso izostali. Zelezoli-varna, nekoč majhen obrtniški obrat, se je preselila v moderno, svetlo tovarno, ponos Bele Mrajine. Njena proizvodnja bo že letos sedemkrat večja. Tovarna učil bo povečala proizvodnjo. V Gradacu so začeli ko-
pati prvovrsten marmor za domači trg in izvoz, pri »Belsadu« so dogradili kisarno in uredili delavnico za izdelovanje bonbonov. Prej so prodali na mesec za približno 6 milijonov dinarjev blaga, lani pa že za 26 milijonov! Rudnik je povečal proizvodnjo, v Hrastu so odkrili nahajališče boksita. Obrat Telekomunikacije na Semiču se je povečal in dal kruha novim delavkam, v Metliki pa je zrasla lepa tovarna — bodoči dom »Belokranjke«, tovarne pletenin. Prej obrtna delavnic*, danes sodobna tovarna. Vinska klet v Metliki bo temelj umnega kletarstva za belokranjske vinogradnike. V Bušinji vasi, na Glavici, Hrastu in Brezovici so zgradili zbiralnike za vodo. v okraju pa položili 8 kilometrov cevovoda, zgradili črpalno postajo v Starem trgu in pred kratkim dobili vodo tudi v Dobličah za vodovod Črnomelj z okolico.
V občinah Semič, Vinica, Metlika in Gradac je elektrifikacija zaključena, drugod nimajo elektrike le še posamezna naselja. Prištejmo še železniško postajo v Črnomlju, lepa dijaška domova v Črnomlju in Metliki, šolo na Vinici, nove stanovanjske hiše, športne objekte in drugo — pa dobimo precej točno sliko velikega gospodarskega napredka. Ustvarjeni so temelji za dvig Bele krajine. Medtem ko je znašal narodni dohodek na prebivalca leta 1953 komaj 29.483 din, se je dvignil lani na 37.556 din, letos pa naj bi znašal po okrajnem družbenem planu 44.653 din.
Investicije v nove tovarne bodo pokazale ugodne posledice letos, zlasti pa prihodnja leta, ko bodo vsa začeta dela izvršena. Zanje bo zato še potrebna pomoč s strani republike. Pomoč, ki jo je skupnost že dala Beli krajini za njeno boljše življenje in bodočo gospodarsko osamosvojitev, pa je naložena preudarno in zares gospodarsko: iz malega raste veliko. Obrtne delavnice z delovno tradicijo in domačimi kadri preraščajo v manjša in večja industrijska podjetja. S sorazmerno majhnimi sredstvi se prej nerazvita industrijska ln obrtniška dejavnost v Beli krajini krepi, razširja, daje ljudem delo in dviga blagostanje.
Delovni ljudje Bele krajine bi zato radi pozdravili v svoji sredi delegacijo poslancev slovenske Ljudske skupščine, da bi jim pokazali sadove dosedanje pomoči, napredek partizanske deželice med Kolpo in Gorjanci in njene načrte za bodočnost.
Podjetje
„N0V0LES"
DOLENJSKA LESNA INDUSTRIJA
s svojimi obrotl
ŽAGA STRAŽA, ŽAGA SOTESKA IN GALANTERIJSKI 0RRAT N0V0 MESTO
nudi po najnižjih tržnih cenah vse vrste trdega in mehkega lesa ter bukov in hrastov parket. Vsi dogovori na nabavo se sklepajo v komerciali podjetja v Novem mestu, telefon št. 109
ČESTITAMO
K DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE IN LETOŠNJEMU DNEVU VSTAJE!
V kočevskem okraju;
žiulnoreja na prvem mestu
Na prolnjo uredništva, kaj lahko Itejemo med največje delovne zmage v kočevske* okraju v desetletju 1945—1955, je OLO Kočevje sporočil, da so bili doseženi največji uspehi v kmetijstvu. Zlaitl lepo napreduje živinoreja, ki ima na Kočevskem tradicije In odlične pogoje.
Seveda pa so v kočevskem okraju dosegli lepe uspehe tudi v drugI obnovi In gospodarski dejavnosti, zlasti v lesni industriji, rudarstvu, gradbeništvu, ostali Industriji, ob^ti, prometu in trgovini. Vidni so uspehi na področju prosvete, socialnega skrbstva ln zdravstva, komunalnih gradenj in športa. Deset let svobode je globoko preobra-S      žilo tudi ta del Dolenjske.
V kočevskem okraju smo od osvoboditve do danes dosegli v kmetijstvu prav lepe uspehe. Seveda, da te uspehe lahko pravilno ocenimo, ne smemo pozabiti, v kalranem stanju jt bilo kov -::iijistvo našega okraja ob osvoboditvi. Ves okraj Je bil med vojno Izredno hudo prizadet, Skoraj povsem uničene ali m trte so bile vse gospodarske pan<>ge. Na ozemlju bivših Ko-fievurjev (40% površine okraja) Je bilo do tal porušenih nad 80°/» vseh vasi; kmetijska površina Je bila zapuščena, nepo-sejana. Uničena so bila gospodarska poslopja, živine pa na tem področju leta 1946 skoraj ni bilo. Močno je vojna priza-
dela tudi vse ostalo področje okraja, kjer je bilo do kraja uničenih več vasi, požgano mnogo posaneznih domačij, število živine z»lo zmanjšano in vsa kmetiijski dejavnost v zastoju. Taka, hu-lo žalostna je bila slika kmetijstva v našem okraju leta 1945. Treba Je bilo hitro ukrepati in delati, da se Je to stanje zbojjšalo, da se Je poveča! prideUk, dvignila živinoreja, skratka, da se Je naše kmetlj-»tvo spet postavilo na noge.
Zaradi podnebnih razmer so pri nas pofojl predvsem z« razvoj živinoreje. In ravno živinoreja je biU med vojno najhuje prizadeta. SmanJAaio se Je številčno stanje živine, še več ško-
de pa Je bilo zaradi Izgube plemenskih živali, kajti pri nas je bila že pred vojno vpeljana selekcija ln plemenska reja živine, zato Je bila živinoreja še huje prizadeta. Prav zaradi prednosti, ki Jo Ima v našem okraju živinoreja pred drugimi panogami kmetijstva, smo tej po osvoboditvi posvetili največjo skrb. Rešiti je bilo treba tri pereče probleme: priskrbeti živino za Izpraznjeno področje Kočevske, koder so nastajala državna posestva, povečati število glav pri zasebnih gospodarjih ln znova uvesti selekcijo na vsem področju okraja, da se s tem dvigne reja plemenske živine, kar Je bil glavni cilj vseh naših ukrepov. Prizadevanje zi obnovo In dvig živinoreje je rodilo lepe uspehe, o čemer nam pričajo tudi številke. Tako Je bilo v okraju leta 1946 le 1671 konj, 6385 krav, 9253 prašičev, 2166 ovc in 660 koz, leta 1954 pa 2113 konj, 7304 krave, 9107 prašičev, 3957 ovc In 465 koz.
Ker so pogoji ugodni predvsem za govedo, smo stremeli, da se število konj zmanjša, prašičereja naj bi ostala približno v Istth mejah, zb ovce nismo posebno skrbeli, ker nimamo Izrazito ovčarskih predelov, reja koz pa naj bi se čimbolj zmanjšala. Prd govedu še nismo dosegli predvojnega števila, kar je docela unujivo, saj je bilo sa-
radi vojne domala Izpraznjenega pol okraja. Ker številčno ni mogoče tako hitro dvigniti živinoreje, smo skušali doseči čimveč uspehov v proizvodnosti živine, kar nam je uspelo s selekcijo. Ze prva leta po vojni smo evidentirali znatno število živine In uvedli rodovnik, leta 1952 pa smo dobili kontrolo proizvodnosti. Najlepše nam o tem povedo številke.
Leta 1940 Je bilo 529 rodovnih krav, leta 1948 Jih Je bilo 986,
leta 1952 je Število naraslo na 1553, konec leta 1954 pa smo jih imeli že 3390. Od tega števila je 2269 glav pri članih kmetijskih zadrug in 1131 pri državnih posestvih. Tako je v rodovniku 44% od celotnega števila krav, povprečna mlečnost na rodovno kravo je bila lani 2472 litrov mleka. Z načrtnim delom smo močno presegli predvojno proizvodnost živine.
Plemensko živino prav zarad! njene dobre kakovosti prodajamo tudi v sosednje okraje ln re-
Ena izmed kočevskih »rekorderk« — Bistra s posestva v Livoldu, ki je dala predlanskim 6184 kg mleka
publike za Izboljšanje njihove živinoreje. Tako smo lani prodali Izven okraja 184 bikov, 276 krav in 172 telic, v skupni vrednosti 49,768.000 dinarjev.
Za pravilno ocenitev vloge, ki Jo ima živinoreja v kmetijskem gospodarstvu okraja, moramo omeniti še klavno živino. Za meso so naši kmetijski proizvajalci prodali 3346 glav goveđi in 2306 glav druge živine (prašiči, drobnica, konji), v skupni teži 1,068.070 kg in skupni vrednosti 127,997.000 dinarjev. Ce prištejemo še plemensko živino, je dala živinoreja v našem okraju lani 177,765.000 bruto dohodkov. Selekcija krav je v našem okraju, čeprav je najmanjši, precej večja kot v drugih, glede mlečnosti smo pa na prvem mestu.
Uspehe smo dosegli tudi v rodovitnosti! živine. Do leta 1952 je bilo na vsakih 100 krav le 69 telet, po prizadevanju veterinarske in živinorejske službe pa je bilo lani že 79 telet na 100 krav.
Naj na kratko omenimo še razvoj govedoreje na državnih posestvih. Leta 1945 so Imela komaj 50 glav govedi, sedaj jih imajo nad 2500. Kmetijsko-go-zdarsko posestvo Kočevje ima danes več ko 100 krav, ki dajejo nad 4000 litrov mleka na leto, Imajo pa tudi kravo', ki daje največ mleka v Sloveniji
— lani ga je dala 6584 litrov.
Res je, da je šlo največ truda ln prizadevnosti za zboljšanje živinoreje, vendar se je veliko skrbelo tudi za poljedelstvo in sadjarstvo. Z uvedbo selekcije krompirja je v okraju že dobro napredovalo pridobivanje semenskega krompirja. 1954. leta je bilo priznanega 110 hektarov 7. 835.000 kg pridelanega semenskega krompirja. Od tega odpade nekaj nad 70% na državna posestva. Da bi povečali plodnost zemlje, imamo redne gnojilne poskuse, s katerimi se proizvajalci koristijo. Lani je bilo smotrno uporabljenih 250 vagonov umetnih gnojil — osemkrat več ko pred vojno.
Napreduje tudi sadjarstvo: vsako leto je zasajenih čedaljo več sadnih dreves. Načrtno, v strnjenih nasadih, ' je bilo po vojni obnovljenih jad 80 hektarov sadovnjakov, od tega samo lani 33.
Največ zaslug za uspehe, ki smo jih našbeli, Imajo kmetijske zadruge in državna posestva. Okrajna kmetijska službi Je pa v najožji, povezavi z njimi tudi precej pripomogla, da se Je delo razvijalo laže in bolj načrtno. To velja zlasti za zadružni sektor, državna posestva pa Imajo organizirano tudi lastno, dobro urejeno fcmetijsko-pospeševalno službo.
Inž. Anton Zoro
Stran 4
»DOLENJSKI LIST€
Stev. 29
novomeškega
»No, to pa so že spet skuhali v Kuharjevi kuhinji!« je dejal belogardist, ko je prebiral naše »Radijske vesti«. Ni mu šlo v glavo, da je narodnoosvobodilna vojska znova napredovala in se pomnožila. Skrbelo ga je prodiranje zaveznikov, ni mu bilo po volji, da beli, oiklosti-rani Mati iz Kuharjeve »kuhinje« krožijo od rok do rok, da Jih je vsak dan več in da jih ljudje tako radi prebirajo.
Vesti, ki smo jih »skuhali« v Kuharjevi zidanici, so bile živa stvarnost, resnica, ki je ni mogel nihče zbrisati. Ob njih je rastlo upanje in vera, da se bo kmalu zrušila nacistična Nemčija. Novice, ki smo jih vestno ubirali in razmnoževali, so nam h dneva v dan potrjevale, da imo imeli prav o vsem, kar smo v dolgih letih vojne govorili ljudem, zlasti pa vsem tistim, ki lo dvomili v našo zmago.
Ljuba in draga nam je bila okrožna tehnika, naš novi dom, Središče naše pisane besede, ki ni nikoli zamrla, čeprav je tesno krog nje divjal neprestan boj z okupatorji in izdajalci, boj med star-im in novim svetom. Dokler bom živel, bo ljuba mojemu spominu in vsem tistim, k: so delali v njej: Oskarju Venturiniju — Črnemu San-dor>]u, neutrudljivemu snovalcu M'.'anu Čopiču, našemu umetniku in karikaturistu Dušanu Povhu, pridnemu in natančnemu Zlaitanu Gromu. S hvaležnostjo in tihim hrepenenjem po na:veličas>tnejših dneh naše zgodovine se je bodo spominjali vsi. ki so v tistem času zahajali vanjo, zlasti pa odborniki pod-okrosnega odbora OF, tovariši: Ignac, Pavle, sekretar odbora Lojze, naš partijski sekretar Slavko, kurirji iz brigad, komande mesta Trebnje, sosednje stanice TV 4, člani NZ, vsi doma Ivi mi in aktivisti novomeškega okrožja,
2
Deio za propagando s tiskano f»«0*in na podw>Čju Trebnjega in okolice sega daleč nazaj v začetke NOB. Kmalu po 22. juliju 1941 se je osnoval v šoli v Dol. Nemški vasi center za razdeljevanje ilegalne literature. Naj-vneteiša takratna organizatorja Blažič in Hofbek sta dala svoje življenje za svobodo. Sola v Dol. Nemški vasi je bila vseskozi središče, kjer so se zbirali organizatorji OF in partizanske vojske iz bližnje in daljne okolice. Mnogokrat se spftjhotfltl Slavka Perparja — Vrbinca, ki je tedaj vodil center za razdeljevanja literature v trebanjskem okrožju. Kot bi se nenadoma zredil, je večkrat počasi korakal na železniško postajo. Pod suknjič okr-g pasu si je naložil kupe ilegalne literature in me spraševal:
»Ali se mi kaj pozna?« Na-smehmil sem se in mu odvrnil: »Italijani verjetno ne vedo, koliko si tehtal pred vsem  normalno pa izgledaš.«
Zadrgnil se je s pasom, da je komaj dihal, in odšel. Sčasoma smo spoznali, da se Lahe lahko vara z lepo obleko in dostojan-
Zapiski ob odkritju spominske plošče na Kuharjevi zidanici na Lipniku pri Trebnjem
smo hoteli obveščati o resnici In  prišli razbojniki pome, so naj- mnogo govorili. Mnogi  so prt- so bile sicer plašne, toda včasih
o tem, kaj hočemo. prej dobili v roke brata. LegL- hajali sami na žago in prebirali zmožne vsega. Takrat nismo go-
S tov. Edom Hofbekom, ki Je timirali so ga, toda ker se po- ter   odnašali   material.   Kljub vorili, ali so aktivisti pogumni,
bil v  Dol.  Nemški vasi ' šolski  datki niso strinjali z mojimi, so bombardiranju   Novega   mesta, rekli smo le, da vestno izpolnju-
upravitelj, pozneje pa  izvoljen mislili, da so v zmoti. Za nji- Mokronoga, Višnje gore in stal- jejo svoje dolžnosti, in izpolnje-
k it   cdoosianec    za    Kočevski hovim   hrbtom   so   že   pokale nega obletavanja sovražnih letal vanje teh je bilo prav gotovo
partizanske puške in odhiteli s'o ln nekaterim bombam, ki so jih zvezano z odstranjevanjem pred-'
rin' 'e t <>b; >:iho. da se že <e v "--»i o spustili na Trebnje, nam takrat sodkov in z zaupanjem v testne
in da bo takrat zapel »kundak*, niti na misel ni prišlo, da bi se sile. V sredini decembra sem se1
Tudi   Mikličev   Pavle   je   imel umaknili na varnejše. Toda ko otresel občutka nevarne samote,
srečo.  Podzavestno  je  zaslutil, so Nemci prihrumeli po cesti s v kateri   so zaradi   nenehnega '
zbor, sva pomladi leta 1942 odšla proti večeru v Trebnje. S seboj sva nosila precej propagandnega materiala. Takrat sva se   odločila,   da   ga razdeliva
med   nakupovalce  v Grosekovi  ^a ljudje v partizanskih oblekah tanki in ko je »štorklja« ropo- gomazenja   sovražnih  sil teki«
trgovini. Tam se je tedaj gnetlo mnogo naših ljudi. Večine nisva poznala, ker so bili celo iz Do-brniča, z Repč in od drugod. Kmeticam sva dajala liste v košare in jim  šepetala,  naj jih
niso partizani. Ko so ga z žico zvezanega vlekli iz vasi, je vztrajno trdil, da ne ve o kakšni literaturi prav nič. France Pate iz Rodin" je tolpi zaupai vse,   kar je vedel in so ga v
Izdaja
Ir.f. prop
rusko r..ortR*;-"j:
odac* £Tl_0O Cf : ovo neatp IP g.-.. Ierj_ika_jOr_^ar<iJ._
~      Srada.T;. Julija" 191*......„    . '.____.i*i£*4.
, r.OTI MMCuI        oo večin aeatib ioKsciš:!« prog«
tala  tik   nad   našimi   glavami, minute v zoprni živčni napetosti,
smo se morali umakniti in od- Dobil sem družbo. V tehniki mi
nesti   vse   stvari   iz tehnike v je jel pomagati Milan Čopič, ki
gozd. Pavle Miklič mi je po- se ni otepal nobenega dela. Zdaj
magal nositi stroje in papir v je tipkal zdaj risal, razmnože-
hrib. Obložena kot tovorni muli val, sekal drva, kuhal in vsak
sva se spretno umikala nadležni prosti trenutek izrabil za branje
»štorklji« in gledala na Trebnje, knjig. Za pokanje in grmenje v
kjer sta se dvigala dim in pla- bližini se še zmenil ni. Kmalu
men nad strehami gradu in po- naito sta postala gosta Cvekove
slopjem bivše občine. Takrat so zidanice   tudi   stara aktivista
naše Radijske vesti za nekaj dni Anica in Marko, ki še vedno ni
zastale.   Umaknili   smo   se   na okreval po rani, ki jo je dobil
GAZIMO, GAZIMO
Gazimo, gazimo v belo mečavo, kmalu snega bo do uhljev in čez. Gazimo, gazimo. Kaj če na glavo bi nataknili si kučme z dreves? Gazimo, gazimo. Tjakaj čez Savo drevi hudič nas vabi na ples.
Gazimo, gazimo. A kdo pred nami v strmih lažeh in robeh se smeji? Kdo s karabinko nabito na rami, kdo v bregove tako hiti?
Gazimo, gazimo. Tamkaj pred nami v metež zavit in somračje gor opleta, pretika se med vejami na dolgih, majavih nogah — Upor.
C-   ■   r.f i
tinti* ,r t ___i_±JL
MATEJ BOR
-
Vrhtrebnje in Repče.
»RADIJSKI VESTNIK«, izdan po Informacijskem-propagandnem oddelku pri Okrožnem odboru OF Novo mesto v avgustu 1944.
Tesno   okrog   nas so divjale močne nemške skupine. Iz do-
skrivaj prebero in dajo naprej. Sajenicah nad Sevnico zverin- ime so nam pošiljali v pozdrav
Tedaj je pridrvela v prodajal- sko zaklali. Poslej  se je naša
no skupina fašistov. Prerivali so varnost z vsakim dnem zmanj-
se med množico in vpili vse- sevala, kajti tudi italijanski fa-
vprek. Hofbek je mirno položil šds-ti v Starem trgu in karabi-
zaviitek letakov na mizo, naročil njerji v Trebnjem so jeli čeda-
neko malenkost in se obnašal kot bi bil doma, meni pa je tekel pot s čela in komaj sem dihal. Fašisti so me odrivali k steni, Hofbek pa je z dostojanstveno mirnostjo vtaknil debeli sveženj ciklosfcilnega papirja za jopič in izmuznila sva se iz trgovine. Le pogledala sva se in
fašistov skozi trg. Tedaj so naju prijeli za roke in ramena trije oficirji ter kričali kot obsedeni. Obstala sva. Prepričan sem bil, da bova odromala naravnost v zapor, toda »gospodje« vojake
lje bolj poizvedovati za nami. V tistem času so naši aktivisti v Trebnjem, zlasti pa Lojze ln pozneje umorjeni Kocjančič, razmnoževali propagandni material prav v Banovi pisarni. Ban je bil italijanski komisar oz. župan. Pred njegovim nosom so    razmnožili    znani proglas
lajajoče granate. Do električnega toka nismo mogli priti, zato tudi nismo mogLi poslušati poročil. Naša glavna naloga je bila, hrabriti ln prepričevati ljudi, ki so zbežali pred prvim, strašnim  nemškim  navalom v
A A Dl J S KI
pri bombardiranju Frate. Razveseljivo se je dvignilo propagandno delo, ko se je na naše področje preselila novomeška tehnika in se združila z našo. Prišli so veseli fantje — Šandor-Oskar Venturini, Dušan PoVh in Zlatan Grom.
Cvekova zidanica je bila za vse pretesna in preselili smo sff' v Kuhar j evo na Lipniku. V njej
l.-.'}*<'.        [idva [nf. rrc r .pd>/ pri COOF Novo mecto Vilic    lu*S     pugicuaia    ava ovj       . a '.: 11. i j /---- mi-ij.       p ugiaii---.— ---■— ---- * ■ ------- '
hitela   med   črno   množico angleškega majorja Jonesa, kl ^ZAĆELA SE JE BITKA   ZA. FRANCIJO*,
»Radijski vestnik« iz pomožne tehnike Gorjanci
je bil pri Glavnem štabu NOV in POS. Lojze je razmnožil tudi njegovo sliko ln proglas v angleščini in italijanščini, kar smo gozd, naj se ne vračajo, ker nas je bila tudi kmečka peč in ku-nato razdelili med okupatorjeve bodo s tem izdali, sami pa šli hinja. Odslej smo Izdelovali propagandni material za vse novo-
Demoralizacija v njiho-
neizbežno pogubo. Obstrelje-
so' naju hoteli le posvariti, naj vih vrstah je bila iz dneva v dan vanje, požari v dolini, lakota, obstoj iva, ker so prav v tistem večja. še bolj   pa nezaupanje  v našo
času opravljali vsakodnevno, večerno svečanost — pozdrav zastavi —, kar pa zaradi skrbi nisva opazila. Počakala sva, da so trobentači naznanili konec, in odšla.
»No, si videl, kako je to enostavno?« je dejal Hofbek in se rahlo nasmehnil.
3
4 stvar,   so   nekaterim zrahljali
Takoj po 9. septembru 1943 je  živce, da nas niso poslušali in
meško okrožje. Le za predel pod Gorjanci je delala samostojno še gorjanska tehnika, s katero smo imeli pogoste stike. Njen
imel  podckrožni   odbor  OF  v zgodilo se Je prav tako, kot smo vodja Jože Zamljen je večkrat
Poleti leta 1942 nas je zaradi širjenja tiska OF jela preganjati morilska banda, ki si je pozneje nadela ime »legija smrti«. V njej so bili rudi ljudje, ki ?r> dobro poznali partizansko taktiko, saj so bili poprej v »štajerskem bataljonu«, 'ter so vsk >-čili OF zvestim borcem v hrbet. Partizani so jih neumorno zasledovali in v tistem času nosili posebne znake, da ne bi prišlo do pomot. Nekega dna je prišla skupina teh razbojnikov v Jezero. Izdajali so se za partizane in nosili na kapah rdeče zvezde. Naši kmetje ima-vojno. Po- jo že po naravi zelo dober ob-seveda ne čutek za spoznavanje ljudi in takoj vedo, kdo govori resnico in kdo laže. Posebno pa so pričeli sumiti, ko so jdh ti »partizani« jeli nadlegovati, naj povedo imena organizatorjev OF, stveno držo. Iz šole ln Perpar- kdo podpira partizane, kdo raz-Jevega stanovanja smo nosili propagandno gradivo daleč na
Trebnjem mnogo upravnega in predvidevali. Ko smo se kmalu
organizacijskega dela, toda tudi -otem   vrnili. <šQ   mrMčj okras
na propagando je bilo treba mi- Stamperka, Ponikev, nečloveški
sliti.  Po  posvetu s  Hofbekom, pokolj  in požig v Dolenji Do-
Perparjem in Listom sem orga- bravi,    strahotno    in porazno
niziral v žagi pobeglega komi- vplivali na ljudi. Ko so nas pre-
sarja Bana podokrožno tehniko, bivalci v dolini zopet ugledali,
S Pavletom Mikličem in Koc- zlasti pa potem, ko so videli še
jančičem,   ki mi je v  tehniki nekatere  naše  močne brigade.
okrog. Mikličevi v Lukovku, Rartajčevi ih mnogi drugi v tej vasi, Gričarjevi v Podbo-štu. Cvekovi v Ponikvah, Bizjakova Danica na Grmu, mnogi v Trebnjem, Mirni, Mokronogu in še
naša ilegalno literaturo itd. Vodstvo razbojnikov, v katerem
je bil znani kaplan Sinkar in,  Mihelčičev hram v Semiču. V njem so bili v letju 1940-41 vsi
po pripovedovanju ljudi, tudi več redovnic, je izdalo ukaz za aretacijo in likvidacijo aktivistov OF. V vasi so ostali vse popoldne in vso noč. Njihove
sestanki KP in pozneje OF
daleč naokrog so dobivali letake patrulje so stikale naokrog in
ln Slovenskega poročevalca iz središča za razdeljevanje v Dol. Nemški vasi in jih oddajali dalje. Mnogokrat smo takrat delili literaturo tudi tako, da smo jo neopazno prinašali v hiše, kajti tudi ljudi, ki nam niso   biLi   posebno naklonjeni,
poizvedovale, kdo dela za OF pregledovale so hiše In ljudi. Zjutraj so začutili, da so jim partizani na sledi. Ujetnikom, ki so jih ti banditi dobili v ^t-ctV i e. so z ž:"o zverali reke in jih gnali s seboj. Takrat me Je rešilo golo naključje. Ko so
Občinski praznik v Loškem potoku
SI. julij je za Loški potok pomemben dan. To je naš občanski praznik. Bolj kot kdaj, se v Loškem potoku 31. julija spominjamo težkih, a slavnih dni.
Ze leta 1941 so se v naši občini sestajali možje, fantje in dekleta, ki so delali po navodilih OF slovenskega naroda. Prvi organizator naprednega gibanja pri nas je bil učitelj Lado Vrtačnik. ki je seznanjal ljudi s programom OF.
V roški ofenzivi, ki Je dosegla Loški potok 24. julija 1942, sta padla prva naša borca Lado Vrtačnik in Kržetov France. Gorje je rastlo iz dneva v dan. Aretirali so pet ljudi in Jih zverinsko ubili pri Mrtalozu. Zažgali so Belo vodo in ubili zavedne
pomagal, sem od [italijanske zapuščine nabral mnogo koristnih stvari, ki so ml v poznejših težkih časih odslužile v marsičem. Med njimi dober radijski sprejemnik, pisalni stroj, šapi-rograf, barve, papir, kar nam je omogočalo, da smo že drugi dan po vselitvi v Banovo žago izdelali kupe radijskih poročil. Te smo potem redno Izdajali, včasih celo dvakrat dnevno. Tako je brez navodil ln »ukaza od igoraj* nastala na tem področju prva organizirana tehnika. Sploh je bilo za tiste čase značilno, da so'zrastle razne ustanove same iz potreb narodnoosvobodilnega fante v Mosnjevru in Sušnjaku. boja ln položaja, v katerem se 24 Travničanov so odpeljali v je znašla ta aLi ona skupina Sodoi. S pomočjo matične knji- aktivistov. Politični položaj Je ge in domačih izdajalcev so Ita- bil po kapitulaciji italijanske liJani ugotavljali pristaše osvo- vojske sila ugoden. Ljudje so z b ;dilnega gibanja. Tekla je slo- lastnimi očmi videli klavrni raz-venski kri, prelita zaradi izda- pad fašističnih tolp. Snovi za jalcev. Ni jih več! Svinčenka je propagando je bilo več kot do-uničevala življenja, trupla so se volj. Zato smo delali v tehniki rušila v plitev grob, ognjeni takorekoč brez prestanka. Poleg zublji so uničevali domačije. Pa- Radijskih vesti smo pošiljali s del je oče, mož, sin, rušila so kurirji tudi letake (mimogrede se ostrešja in zidovi. V tisti povedano: takrat so Imeli vs! grozni noči je zgorelo 105 hiš in kolesa) v najoddaljenejše kraje 150 gospodarskih poslopij, našega podokrožja. Razdobje do
Potočanl niso klonili. Se te- nemške ofenzive smo v tehniki sneje so skrčili pesti. Borili so dobro Izkoristili In lahko trdim, se in zmagali. Se danes se bo- da nismo zapravljali časa. Tudi rimo! Naša pot Je jasna. Boljše naučili smo se mnogo, zlasti pa življenje vsega delovnega ljud- teaa. kaj in kako )p treba stva je naš končni cilj. pisati za ljudi, s katerimi smo
se jim Je znova vrnil pogum. Vera in upanje v našo zmago sta se postopoma in dokončno utrdila. V tehniki smo začutili,
prihajal k nam. Proti koncu leta, ko smo bili že v Podhosti, pa se je tudi gorjanska tehnika s Camernikom in drugimi pridružila naši. Bližnji prebivalci, zlasti pa Kuharjevi in njihovi sosedje ter Mikličevi, Ratajčevl in drugi iz Lukovka so nas podpirali z vsem, kar so mogli in nam niso nikoli odrekli pomoči. Tako je tehnika lahko močno zaživela. Dnevno smo izdelovali mnogo ličnih Radijskih vesti in z njimi razpošiljali tudi tisk centralne tehnike. Izdelovali smo karikature, letake, formu-larje za okrožni in rajonski odbor OF in njihove komisije. Prav čedni so bili tudi naši obrazci za spričevala osnovnih šol, za partijski tečaj na Trebel-nem, skozi katerega je šlo pod vodstvom predavateljev tovarišev Grbca in Ivana Moreta-Zana mnogo aktivistov in komisarjev iz vojaških enot. Ciklostirali smo na tisoče propustnic za okrožni odbor OF in okrožno poveljstvo NZ, delali smo za komando mesta, za TV stanice in druge. Spretni in natančni Milan Čopič je imel polne roke dela z izdelovanjem štampiljk za odbore OF, za NZ in vojaške komande. V Kuharjevi zidanici je bil sedež odseka za agitacijo ln propagando pri okrožnem odboru OF Novo mesto, tu je imel sedež okrožni šolski nadzornik tov. Venturini, od tu smo večinoma na večer odhajali daleč naokrog na mitinge in sestanke,
tem pri belogardistih. Izđ^ianle
Radijskih vesti ham ni delASa težkoč. Skupno smo znali še kar dovolj tujih jezikov (italijanski, ruski, nemški, angleški in francoski), kar nam je omogočalo, da smo objavljali tudi tuje vesti. Nemške uradne vesti smo včasih dobesedno prevedli, saj Je iz njih pogosto zvenelo obupno prikrivanje resnice. Seveda smo take originalne citate tudi pojasnili. Bralci so kmalu spoznali, da so naše vesti točne in resnične.
Toda resnica je sovražniku čedalje bolj žrla živce. Iz dneva v lan .io se bolj in..bolj Jrudiff, da bi nas izStediii fcnr'nam uničili tyh.ni.ko. Brz ko so zaslutili, da ni v bližkrt- 'naše vojske, so se v ,trumarf" vsuli od vseh strani. Pretaknili so gozdove, stikali, po zidanicah in hišah, jSetiii-«o vaščanom, naj povedo, kje je tehnika, kje je sedež tega ali onega odbora itd. Z letaki smo obveščali ljudi o zločinskem delovanju belogardistov in Crne roke. ki ie teda^ zavratno napadala aktiviste. Strašen in grozen je bil pokol mirnopeških aktivistov, Hele Ivanuš in drugih na Ajdovcu, naših dveh kurirjev Alojza Strajnarja iz Cešnjevka in Jožefa Selaka iz Rožnega dola, ki sta padla pri izpolnjevanju svoje dolžnosti na Odrgi pri Trebnjem. Nekaj ljudi iz naše srede so črnorokci zvabili medse, kar nam je povzročilo nemalo preglavic. Ubežniki so vedeli za vsako naše skrivališče in vse naše navade. Ob pobegu takih izdajalcev smo morali prenesti vse naše zaloge ln spremeniti ves način dela.
Kljub temu smo zapuščali Kuharjevo zidanico le tedaj, kadar je bil položaj skrajno nevaren. V silnem deževju so nas proti koncu aprila stisnili belogardisti in Nemci v Blatni klanec, kjer smo ostali brez vsake hrane. Ko smo hoteli priti do nie, nas je na robu gozda sprejel belogarđlsticnl bataljon s strojničnim ognjem. Takrat sem se čudil hladnokrvnosti pokojnega Hofbeka. Bil je invalid iz prve vojne. Zaradi rane na nogi ni mogel bežati. Sedel je za bukev in miroval. Dež mu je l?l do obrazu, ki ni treni1. »Pustite me!« je dejal. »Nihče me ne bo dobil.« Bataljon je šel mimo njega, streljal po nas, Hof eka pa v resnici niso opazili. Ko je padel prvi mrak, sta ga šla Lojze in Milan iskat. Pod bukvijo ga ni bilo več. Našla sta ga doma v Nemški vasi. Po cesti so hodili mimo sovražni vojaki, Hofbek pa je počival na divanu in se smejal.
Mnogo je bilo takih in podobnih dogodivščin, pomembno pa je le to, da je okrožna novomeška tehnika v najtežjih časih, ko je uživala gostoljubje Ku-
harjeve zidanice, kjer bo občin-sk: odbor ZB Trebnje 22. VII. 1935 ' odici:.!   spominsko ploščo,
častno Izpolnila svoje poslanstvo. Žepno pesmarico, ki smo jo Izdelali v večjem .številu izvodov, nismo povsem Jrončall. Prav tedaj smo na ukaz okrožnega odbora OF Novo meAlo morali iz Kuharjeve zidanice i.n se preseliti čez Krko. Tedaj smo čakali, da pade Trebnje spet v naše roke. Sovražnik ga je zasedel za nekaj dni. Z materia-
. lom, ki smo       naVoaUi na dv;.
Srna nibgli čez progo in
{testo. P^Hžaj je bil zelo nevaren. V.-ak aktivist je imel dovolj zgovornih dokazov, da zanj ne bo milostne krogle, ča ga dobi v roke izdajalska drhal te ali one barve. 17. maja 1944 so naše brigade oblegale in zavzele Trebnje.
Težko smo se poslovili od Kuharjeve zidanice in od ljudi, ki so prihajali vanjo. Ob slovesu nam je Miha Ržek, član gospodarske komisije v Trebnjem, stiskal roke in dejal:
»Pogumno se drži:te, fantje! Kmalu se vidimo!«
»Kmalu se vidimo!« je dejal tudi tov. Kocjančič. Toda Mihe nismo videli več in tudi Kocjan-čiča ne. Oba sta padla v bližini Kuharjeve zidanice. Šli smo čez Vrhtrebnje in Dobrnič. Nekje na poti se nam je polomil voz. Tov. Hofbek je popravljal oja in govoril:
»Noj tu je vaša tehnika popolnoma odpovedala. Na vozove in konje se pa res ne razumete. Marsikaj se boste še morali naučiti in se navaditi, da marsičesa še dolgo ne bo. Najtežje je pogrešati ljudi.«
Hofbeka smo posebno težko pogrešili. Kot šolski nadzornik ni zapustil učiteljev in šole tudi takrat ne, ko so vsevprek švigale sovražne krogle. Jeseni si ga ujeli, ga neusmiljeno mučili in ubili. Umrl jo kot pravi jumk.
21. maja smo se s tehniko naselili v -Zužem^Tku. od k^Her sem odšel na delo v grosupeljsko okrožje.
Novomeška okrožna tehnika se je iz Žužemberka preselila jeseni v Podhosto, od tam pa v Črnomelj. Opravila je veliko propagandno delo. Vse, kar je z drobnimi črkami napovedovala na praznih straneh starih ita.lijansk.ih letakov, na starih jugoslovanskih tiskovinah, na zaplenjenem papirju vseh mogočih izvorov, se je do podrobnosti izpolnilo. Da je lahko izpolnila svoje naloge, pa je zasluga zavednega revolucionarnega dela dolenjskega ljudstva, ki se je vselej zavedalo moči tiste tiskane besede, ki oznanja resnico.
Zoran Hudales
Kočevje dobi kemično tovarno
da je čas neposredno po ofenzivi  razlagali ljudem sklepe II. zase-
K prazniku vstaje in k 10. obletnici osvoboditve čestitamo prebivalstvu Dolenjske in Bele krajine z željo, da bi dosegli pospešen razvoj
kmetijstva!
OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA NOVO MESTO
prelomnica velikega pomena. Znova smo pričeli z vsemi močmi delati, samo delati.
6
Vse okoliščine so nam narekovale, naj se ne vrnemo več na Banovo žago. Preselili smo se v Cvekovo zidanico na Ažen-talu, zaloge papirja, matric, barv ln drugega pa smo poskrili po sosednih hramih. Delo je bilo tedaj težje. Ponoči sem hodil v dolino, da sem prišel do električnega toka in lahko poslušal poročila. Podnevi sem jih napisal in razmnožil. Kurirji pod-okrožnega odbora, stanice TV 4 ln komande mesta so jih potem raznašali od vasi do vasi. Mnogokrat sem bil v Cvekovi zidanici sam podnevi in ponoči, tipkal ln razmnoževal propagandni material in željno čakal, da se rjrikaže kdo od naših iz odbora OF ali Iz kurirske postaje. Mize nisem imel. Delal sem na tleh, na ped visokem pogradu. Včasih se je prav nenadoma prikazal lastnik zidanice, primorski Slovenec Cvek ln mi prinesel kruha. Bil je ponosen, da je tehnika v njegovi stavbi In kdo ve, če ga belogardisti prav zato niSo tako zasovražili, d3 so ga pozneje zverinsko ubili.
Nato Je postalo v Cvekovi zidanici čedalje ž:vnhneie Aktivisti so se navadili nanjo. V njej so se lahko spočili, si skuhali dnevni obrok, nato pa spet požgali belogardisti, ki so stak-odšll po opravkih. Imeli so tež- nili nnšo tehniko v Cešnlevku. ko ln nevarno delo. Ozemlje so Tjakaj smo šil iz Kuharjeve zl-stalno kontrolirale nemške ln dnnice. da bi bili bliže elektrlč-izdajalske tolpe In pravzaprav neinu toku. Ce pomislimo na to, n! bilo čudno, če se ta aH oni nI je bilo naše dejanje res drzn>. več vrn.ll, ker Je postal žrtev No, zato smo tudi utrpeli neknj zasede ali izdajstva. Pojavljala škode. Sandor in Zlatan sta ^ Cmq ro4c?» ''k'-1 "p/-; +n »e ostala povrh vsega še brez oble-združevali v manjše skupine, ki ke. Seveda sta se oddolžila po-
danja AVNOJ, jih bodrili, in organizirali, obiskovali šole, skrbeli za begunke iz revirjev ob Savi, begunke, ki jih je doletela sovražna ofenziva prav v času, ko so prišle na naše področje. V temni deževni noči, ko je bilo vsepovsod mnogo Nemcev in njihovih hlapcev, smo morali begunke in njih otroke skriti v lanšperški grad. odkoder smo jih pozneje spravili čez Krko. Pred volitvami v narodnoosvobodilne odbore smo pričeli Izdajati lepo opremljen Volilni vestnik. Članke smo pisali povečini sami, največ pa tov. Venturini. V vestniku smo objavljali tudi najzanimivejše novice. Prva številka je pri-npsla kot uvod pesem, ki sem Jo hranil do današnjih dni. Zlasti sta bili vzpodbudni četrta Ln peta kitica:
V nove gros zarje, Slovenija mila, po poti junaških sinov In hčera. Ir. naSth va,«i II oblast boi volila, iz srede prekaljenih mož ln žena.
V nove ere^S zarje, Slovenija mila, sil kmalu ho padel nemški tiran ln zdravo, pravično boS vodstvo
dobila,
ne bo več Slovenec ponižni tlafan.
Ponosna se vije slovenska zastava na mlaju visokem sredi vasi. Jugoslavija nova, bod) nam
zdrava,
ko nova pomlad tc s cvetjem
krasil
Ne vem, če Je še ohranjen kakšen Izvod tega vestnika Arhiv, ki smo ga hranili, so nam
V prostorih bivše Horakove tekstilne tovarne, v katerih so do lani bile razne obrtne delavnice, bo že to jesen pričela delati s polindustrijsko proizvodnjo prva kemična tovarna v državi, ki bo izdelovala apreturna sredstva, umetne smole, mcla-minski papir, fiksative barv, suha in sirupozna lepila itd., skratka okoli 50 različnih produktov. Za naštete proizvode je država izdala letne več kot 100.000 dolarjev za nakup v inozemstvu in, kakor pravi direktor iovarne, tov. Sajovic, ki si je ogledat vse večje kemične tovarne v Evropi, bodo izdelki te '''vnri'" bnliši in mnogo cenejši. Zc sedaj bi tovarna lahko vse »♦+»»♦»♦+♦♦♦»
K Dnevu vstaje in 10. obletnici osvoboditve čestitamo vsem odjemalcem in priporočamo naSe kvalitetne Izdelke!
svoje proizvode prodala. Celotno industrijsko opremo ji izdeluje tovarna »Jedinstvo« iz Zagreba. Tovarna laboratorijsko že proizvaja nekatere izdelke; strokovno znanstveno delo vodi doc. inž. Ivan Vizo visok s pomočjo še 7 inženirjev kemije. Nova tovarna bo zaposlovala 16 inženirjev ln 40 tehnikov ter drugih uslužbencev, vrednost njenih izdelkov pa bo znašala skoraj milijardo dinarjev. C. M.
INDUSTRIJA PERILA Novo mesto
V petek popoldne na Upnik!
Zveza borcev v Trebnjem in občinski ljudski odbor Trebnje vabita vse aktiviste, borce KOV, zlasti pa Člane nekdanjega novomeškega okrožnega odbora k odkritju spominske plošče v Lipniku pri Trebnjem, kjer ie bila leta 1911 okrožna tehnika. Začetek slovesnosti ob 14. url pred Kuharjevo zidanico na Lipniku.
Pridite!
»PUTNIK« NOVO MESTO
TELEFON 108 ln 111
— prodajamo železniške vozovnice
— organiziramo skupinske Izlete z vlaki In avtobusi
— posredujemo potne liste In vize vseh držav
*— rezerviramo sobe v hotelih
— prodajamo tudi ladijske vozovnice
— najlepše razglednice nabavile pri nas
— na razpolago nov moderen avtobus
— poelužujte se naših uslug In brezplačnih informacij.