Irci za svojo svobodo. Nad Augleško so prišli hudi dnevi. Boj za m proti sploSni vojažki dolžnosti postaja donna vedno bolj vroS; zavezniki zahtevajo vsak dan glasneje od Rngležev, da pridejo z večjlm številom vojašt.va na bojišča; neuspehi pri Kut-el-Amari so potlačHi razpcložeaje doma, pri zaveznikih in njim prijaznih nepristraacih; najhujše pa škoduje angleškemu uglettu, aa so na Irskem nastali veliki nemi<r i, Sa so ustaši ujeli irskega podkralja in da. }q biio glavno raesto DubUm več dni popolnoma v oblasti ustaŠ8Y. Irska je prišla že leta 1171 pod angleško nadoblast, a Se do danes s« ni sprijaznila z an-leškim gospodstvom. Leta 1801 je vzela Angleška Irsici tudi fasino postavodajalstvo ter jo popolnoma združila seboj. Nikdar se ni posebno iirudila, da bi si pridobila naklonienost Ircev. Mnogo je na tem kriva tudi verska razlifinost med Angleži in Irci. Angleži so zagrizeni" protestanti ter so svojo zagrizenost pu..obno radi dali Cutiti po veeini katoliškim Ircem. Irsta inia blizu 5 milijonov prebivalstva, od katerih je blizu 4milijone katoličanov. Dolgo 6asa Irci nitl pravice niso imeli, da bi se smeli dati voliti v skupni državni zbor. Zemlja je prišln ¦^^¦n-«- krivičnib odredb .;) kozni vefiin.orna v #ngle|U n Tr^i so bili ao,- gleški kmefiki delavci, katere so urezsrfini najemniki surovo in do krvi izrabljali. Ko se je Ircera najslabge godilo, tedaj je Bog poslal Ircem vstrajnega, modrega in poštenega voditelja, Daniela Okonela, ki =e potom obstoječega družabnega reda hotel priboriti Ircem njih pravice. Mnogo }e dosegel, a vendar, ko je lcta 1847 umrl, še marsikatera njegova želja ni bila izpolnjena. Nasprotstvo med Iroi in Angleži je trajalo naproj. Vedno sta obstojali med Irci dve struii: ena, katera je botela Ircem priboriti njih pravice mirnim, ustavnim potom, druga, ki je navduševala in prijpravljala Irsko za upor. V naših dneh je vodja ustavne struje irski poslanec Redmond, uporna struja pa ima svoje voditeljstvo v društvn Sinn Fein; kar sa po slovenskem pravi: Mi sami. Mi sami, namreč Iroi, si moramo z lastno mo6,jo in lastnim orožjem izvojevati svoje pravice. S^inn Feinovci so smatrali sedanjo svetovno voj- sko za ugodno priložnost, da se vzdignejo proti An- gležem in osvoWodijo svojo Ijubljeno Irsko. Določili so letošnji Velikonočni pondeljek za da,n, katerega se naj začne ufKir. Tako se je tudi zgodilo. Na Velikonoeai pondeijeki je kakib 100 članov tajne družbe Sinn Fein korakalo po ulicah glavnega irskega mesta Dublina ter zafielo nemire. Najjirej so zasedli poštno poslopje. Prerezali so kakih 1000 žic. Na pošti so razobesili zastavo z napisom: Irska ljudovlada. Cel dan je bilo po ulicah živahno streljanje s puškami. Uporniki so ujeli angleškega podkralja, zasedli vsa vladna poslopja ter se polastili tudi železnic. Tudi v nekaterih krajih izven Dublina so Sinn Feinovci uprizorili ustaje. VelAkonočni torek in sredo so bili ustaši gospodarji čez Dublin. Šele v četrtek je prišlo večje število vladnih fiet, ki so začele brezobzirno postopati proti upornikom. Za kako nevaren smatra Angleška sedanji upor. .je razvidno tudi iz tega, da je odposlala generala Frencha, prejšnjega poveljnika na francoskem bojišču, na Irsko, da vodi vojna podvzetja proti upornikom. Upor še ni potlačen, toda ker Irci od zunaj nisn mogli dobiti noKene pomoči, ni nobenega dvoma, cla bo organizirana angleška arraada zadušila uporno gibanje. Proti organiziranira bajonetom se ne dajo uspešno uprizoriti upori, to spoznanje si je pridobilo tudi rusko ljndstvo po rusko-japonski vojski, m kmalu bodo tudi Irci raorali to spoznati. Za to je bil Okonel vedno proti uporom s «iio in orožjem. Ze prihajajo tudi _yesti, ,da so - . i ¦-M^p-m^ki voditel|i udajati. Uporu se torej bliža zadnja ura, Ircem upor ne bo prinesel tega, kar so upali, a Angleži so dobili vendar pred celim svetom krepko In glasno zaušnico. Od začetka vojske razglašajo Angleži uačelo, da se borijo za pravice in prostost majhnih narodov . . . a doma se jim Irci puntajo, ker se čutijo preveč tlačene. Angleško in zavezniško časopisje je ncpreslano proglašalo nemire pri nas na Avstrijskeni, Bolgarskem, Turškera *n Nemškem, in sedaj so se pojavili naenkrat nemiri tram, kjer se je na.imanj prifiakovalo. Notranja mo6 Angleške se je pokazala v slabi luči. Zraven še pride ravno sedaj udarec pri Kut-elAmnri in hudi notranji boji zaradi vojaške dolžnosti. Uglod AnglešKe se zadnje dni pred svetom ni ni6 povečal. V tem skrajno neprijetnem trenotku je priskočila Amerika Angležem na pomoč, da je poostrila svoj spor z Nemčijo zaradi bojevanja podmorskih čolnov. Dostavek uredništva: Iz Lonctona prihaja z dne 1. maja uradno porofiilo, da so se vsi uporniški voditelji udali. S.tem je ustaja kajpada I{on6ana.