ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIII | 13. maja 2024 - Buenos Aires, Argentina | Št. 7 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija Romali smo tudi v Sloveniji V nedeljo, 12. maja, smo v Sloveniji imeli Izse­ljensko romanje k Mariji Pomagaj na Brezjah. Lep in soncen dan je na Brezje privabil prib­ližno 200 potomcev slovenskih izseljencev, ki smo se preselili v Slovenijo. Sveto mašo je daroval pater Viktor Papež. Pred romarskim blagoslovom je podal misel, kako Marija povezuje narode, saj je v Argentini v lujanski baziliki podoba brezjanske Marije, na Brezjah pa je na stranskem oltarju podoba lujanske Marije. Marijo Pomagaj smo prosili za vse Slovence doma in po svetu, za mir in za Slovenijo. Pred mašo smo v brezjanski baziliki obiskali in molili pred podobami Marije Pomagaj in Lu­janske Matere božje, po maši pa smo se -po lepi slovenski navadi -zadržali pred cerkvijo in se pozdravili ter pokramljali z znanci in prijatelji. Jože Jan SPET SMO ROMALI K NEBEŠKI MATERI! V nedeljo, 5. maja, smo se, kljub slabemu vremenu, množicno podali na vsakoletno romanje k Lujanski Mariji. Že vec kot 75 let se Slovenci zbiramo pri Njej, da se ji zahva­limo in jo prosimo za skupne in družinske potrebe. Letos je maševal naš delegat msgr. Franci Cukjati, obdan z ministranti. Moški zbor je mogocno vodil ljudsko petje, ob orglanju Matjaža Rožanca. Tudi verniki so glasno peli Mariji na cast! Sveto mašo je vodil Janez Filipic, berili in psalm pa so brali Ani Boltežar, Danica Malovrh in Martin Sušnik. Vodilna misel je bila ljubezen Boga do nas in naš odgovor nanjo. G. Franci je govoril o prisilnem izseljeva­nju iz domovine. Zaradi brezbožnega ko­munizma je bežala množica rojakov; 6500 jih je prišlo v Argentino, kjer so bili lepo sprejeti. Ker so neizmerno zaupali Mariji, so se ji šli takoj zahvalit za rešitev v Luján in jo prositi za vrnitev v domovino, a to ni “Ker so neizmerno zaupali Mariji, so se ji šli takoj zahvalit za rešitev v Luján in jo prositi za vrnitev v domovino, a to ni bilo uslišano… Bog je imel druge nacrte za nas! ” bilo uslišano… Bog je imel druge nacrte za nas! Od takrat romamo vsako leto v to naj­vecje Marijino svetišce, kjer je ustolicena podoba nam tako drage Marije Pomagaj. Izpostavil je svetovno stanje glede spla­va, zakonske nezvestobe, slabega razmerja med otroki in starši. To je navezal na geslo letošnjega romanja: »Marija, svet potre­buje tvoj mir. Usliši nas!« Popoldanska pobožnost se je razvila v baziliki, s procesijo med molitvijo rožnega venca in prelepimi Marijinimi pesmimi, z litanijami Matere Božje in blagoslovom z Najsvetejšim. Mogocno je zvenela zakljucna pesem Marija skoz' življenje. Na poti domov je marsikdo še ponavljal: Ti pelji skoz' trplje­nje življenja colnic naš! Nadica Kopac Grohar VELIKA NOC v Našem domu San Justo Velika noc je najpomembnejši kršcanski praznik veselja in upanja, saj praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Priprava na Veliko noc se je zacela na Cvetno nedeljo. Slovesno sveto mašo, med katero je pel Mešani pevski zbor San Justo, pod vodstvom prof. Diega Pereza, smo priceli s procesijo in Zvelicarja poz­dravili z blagoslovljenimi oljkami in buta­ricami. Lepa skupina žena in mater jih je pletla že med tednom, otroci pa v soboto med poukom. V cerkvi smo zbrano in v globoki tišini prisluhnili Pasijonu, ki so ga prebrali g. Robert Brest, Igor Malovrh in Luka Trpin. Po koncani sv. maši smo se se odpravili v Naš dom, kjer so mladi pripra­vili mladinski Križev pot. Za to priložnost so lepo pripravili prostor v dvorani, ki je prisotne privabil k razmišljanju. Na veliki cetrtek so mladi barvali pirhe in sodelovali s pripravo prostora za nedeljski zajtrk. Ob vecerni uri se je mladina udele­žila sv.maše v cervki Marije Pomagaj. Sode­lovali so s skupnim petjem Centralne mla­dine in molili pri sveti uri. Na Veliko soboto smo se sanhuški rojaki zbrali za blagoslov velikonocnega žegna v Našem domu. Bla­goslovil ga je naš dušni pastir g. Robert Brest. Srecanje je bilo prisrcno in veselo! Velikonocno nedeljo smo priceli s slove­sno vstajenjsko sv. mašo, v sanhuški stolni­ ci. Maševal je g. Robert Brest za vse žive in rajne rojake okraja. Med mašo je pel Me­šani pevski zbor San Justo. V praznicnem razpoloženju smo se po­maknili v glavno dvorano Našega doma, kjer smo se udeležili doživete akademije. Predstavniki vseh odsekov so spregovori­li in vošcili veselo Alelujo. Prisluhnili smo besedam mladih recitatorjev, pod reži­jo g. Tonija Rovana. Poezije so obcuteno spremljale pesmi, ki jih je izvajal MPZSJ in skupina mladih, pod vodstvom Lucke Ma­rincic. Nato smo ob pogrnjenih mizah za­užili velikonocni žegen, ki so ga poskrbele naše pridne žene in matere. Po zajtrku je sledilo žrebanje velikonocne košare, ki jo je pripravila Zveza mater in žena v pomoc potrebnim iz našega okraja. Najlepša hvala mladim recitatorjem in pevcem, vsem odsekom za pripravo pros­tora, cišcenje in postrežbo. Kako lepo je, ko držimo skupaj in polni veselja obhaja­mo najlepše praznike naše vere! Naš dom San Justo Slike: Lucka Oblak ŠPORTNI DAN v Slovenski vasi Kot je že obicajno, smo tudi letos imeli športni dan v Lanusu. Zbrali smo se 1. maja že ob 10., da se pomeri­mo v nogometu in odbojki. Za nogomet je bilo 5 ekip: Lanús, San Justo, San Martín, Ramos Mejía, in ekipa Pedilo. In še skupina odraslih iz Lanusa, ki se je pomerila z ostalimi. Za odbojko pa 3 ekipe: Lanús, San Justo, in Ramos Mejía. Bilo je tudi malo prostega casa za pogovor, raz­vedrilo in seveda za okusni bondiolin sendvic. V odbojki so zmagala dekleta iz San Justa, v nogometu je pa osvojila prvo mesto ekipa Ra­mos Mejie. Preživeli smo lep dan! SDO-SFZ centrala STRAN 2 13. MAJA 2024 | SVOBODNA SLOVENIJA TABORJENJE V EL PALMAR | Mladci in mladenke 26. decembra smo se mladci odpravili na novo pot. Zbrali smo se zgodaj zjutraj v Na­šem domu v San Justu in se po pozdravu in molitvi odpravili na pot. Prišli smo v “El Palmar” po kar kratki vožnji. Odložili smo stvari iz avtobusa in hitro šli ko­sit, ker bili smo zelo lacni. Malo smo pocivali in se potem hitro pripravili, da nas je traktor peljal na safari. Spoznali smo palme “yatay”, se igrali med njimi in obcudovali prelep raz­gled. Zanimivo in smešno je bilo, ko nam je Lali, naša vodicka, rekla, naj objamemo pal-mo in poslušamo, kaj nam pove. Traktor nas je pripeljal nazaj in izkoristili smo cas za pet­je in smeh. Popoldne pa smo šli na kanu in se zabavali v vodi. Prevec smeha je bilo, ker so se nekateri bali, da bi padli v vodo. Prišli smo nazaj in se hitro preoblekli za bazen, ker je bilo hudo vroce. Vsako noc smo se skupaj igrali in imeli vsakoletni tudi mocno pricako­vani “buchón”. Nocno igro smo igrali po ce­lem prostoru in voditelji smo kar precej casa cakali, da nas skupine mladcev najde. Po igri smo skupaj molili in “zgodaj” šli spat. Naslednji dan smo morali zgodaj vstati, ker smo se morali odpeljati v “Parque Nacional”. Ogledali smo si rastlinstvo in živalstvo Entre Riosa. Tam smo bili skoraj celo jutro. Hodili smo po parku in pozorno poslušali voditelji­co, ki nam je vse razlagala. Hoja pod soncem nas je kar precej utrudila. A ni nam zmanjka­lo energije in smo potem šli kolesarit. Smeja­li smo se, ker bilo je vse blatno in je bilo kar težko voziti po poti. Medtem, ko se je ena skupina zabavala z kolesi, je druga cakala in barvala zastave vsake ekipe. Kreativna in imenitna imena so se izmislili otroci. Po malici nas je g. Pablito Erjavec umiril z ljubeznivimi besedami, da bi skupaj globlje razmišljali. Spet smo se kopali v bazenu in se skupaj igrali. Skupaj smo pripravili les za poslovilni kres. Žal je pa po vecerji nastala nevihta in smo morali ostati vsi skupaj pod streho. Ni bilo tako hudo, ker smo se vseeno zabavali, igrali in smejali. Volili smo kraljico in kralja taborjenja, brali buchón in jedli patys pod streho da bi se ne zmocili. Krasen dan je DNEVNIK DR. JULIJA SAVELLIJA, dolgoletnega pevovodje SPZ Gallus. 7. februarja ter 14. aprila je bila predstavlje­na v Ljubljani knjiga 1945: Dnevnik mojega križevega pota, napisana na podlagi dnevni­ka dr. Julija Savellija, ki sta jo izdala Družina in Študijski center za narodno spravo. Knji­ga vsebuje dnevnik, a pomemben del imata dve uvodni študiji dr. Tamare Griesser Pecar in Petre Grabrovec, ki postavita delovanje avtorja v kontekst druge svetovne vojne ter njegovega glasbenega udejstvovanja. Sama urednica dela, Petra Grabrovec, nam je pos­redovala nekoliko posodobljeno predstavi­tev knjige, ki so jo v originalu uporabili za objavo na spletni strani Študijskega centra za narodno spravo in družbenih omrežjih. »V letu 2022 je Študijski center za naro­dno spravo prejel od družine Gaser v hram­bo zapušcino dr. Julija Savellija, ki zaobsega dnevniške zapise in pisma iz leta 1945. Kas­neje je v praznicnih dneh, decembra 2023, vsozaložništvu Študijskega centra za narodno spravo in Družine izšla monografija 1945: Dnevnik mojega križevega pota. Gre za iz­dajo bogate zapušcine dnevniških zapisov in pisem dr. Julija Savellija iz leta 1945, ki jih je zbrala in uredila Petra Grabrovec. Za lažje razumevanje širšega konteksta dnevniških zapisov pripomoreta obsežni spremni študi­ji avtoric, zgodovinarke dr. Tamare Griesser Pecar, ki postavi življenjsko zgodbo dr. Juli­ja Savellija v cas in prostor druge svetovne vojne na Slovenskem, in zgodovinarke Petre Grabrovec, ki predstavi njegovo življenjsko pot skozi glasbeno udejstvovanje. Dr. Julij Savelli je bil mlajši predstavnik tradi­cionalnega tabora na Slovenskem v obdobju druge svetovne vojne, viden clan slovenske diaspore v Argentini in dolgoletni zborovod­bil. Skupaj smo molili in šli pocasi spat. Zadnji dan smo zaceli z sveto mašo. Zahva­lili smo se Bogu za te krasne dneve, ki smo jih preživeli skupaj. Po sveti maši smo se vsi skupaj slikali, tudi po domovih, po razredih in še in še… Pospravili smo, vso prtljago naložili na avtobus in se odpeljali proti “Palacio San José”, kjer smo si ogledali ves prostor in sku­paj kosili, da bi potem nadaljevali pot domov. Izvrstni dnevi so bili. Lepo je bilo spoznati nov kraj in izkoristiti cas, da se bolje spoz­namo in se skupaj zabavamo. V petek, 29. decembra, pa smo se znova dobili z starši in prijatelji, da bi jim pripovedovali vse, kar smo v teh bogatih dneh doživeli. Mladci in mladenke ja Slovenskega pevskega zbora Gallus iz Bue­nos Airesa. Njegovi dnevniški zapisi obsega­jo zapise o zaporniških dnevih, ko je bil dr. Savelli med januarjem in aprilom leta 1945 zaprt v gestapovskih zaporih na Miklošicevi v Ljubljani, in zapise kasnejše begunske poti, ko je maja 1945 skupaj z ostalimi Slovenci pred komunisticno oblastjo emigriral v tu­jino. Bralcu zapisi nudijo intimen vpogled v doživljanje vojne vihre in njenih posledic, hkrati pa so zapisi dragocen vir vsakdanjega življenja manjše skupine slovenskih begun­cev v Avstriji in Italiji poleti 1945, ki socasno osvetljujejo težnje Slovencev po ohranitvi lastne narodne identitete z ohranjanjem slovenskega jezika in kulture izven maticne domovine.« Trdo vezana knjiga vsebuje tudi številne fo­tografije iz osebnega arhiva Marka Gaserja, arhiva SCNR, arhiva SPZ Gallus ter glasbene zbirke NUK. Rok Fink Lektorirala: Tjaša Lorbek MENDOZA Šolska družinska dejavnost Jesen je prispela v Mendozo in z svojim barvami napolnila vso pokrajino; njeni soncni dnevi nam podarijo idealno vre­me, da na prostem uživamo pri razlicnih dejavnostih. V soboto, 6. aprila, smo se zbrali na posestvu »Los Árboles«, povabil nas je Franci Šmon (poslovodja kraja in oce ucencev šole), da preživimo krasen dan v družini, obdani z naravo in skupaj uži­vamo z razlicnimi predlogi, ki so jih prip­ravile uciteljice Slovenske šole. Zaceli smo ta dan z molitvijo, kot vsako soboto, se zahvalili in izrocili naši Materi Mariji in jo prositi za varstvo. Vsaka stopnja šole je imela razlicne igre, v katerih so otroci preizkušali roc­ne spretnosti in ustvarjalnost in s tem spodbujali slovenski dialog in ucenje novih besed. Kosilo so pripravili starši, pekli so zelo okusne »lomitos al disco«. Po kosilu smo šli na sprehod po pose­stvu, vodil nas je Franci in nam pokazal in razložil razlicne tehnologije, ki jih uporabljajo za pridelavo kakovostnega grozdja, naucili smo se tudi raznih zna­cilnosti vinogradov in odkrivali okus, barvo in zorenje grozdja. Koncno smo se poslovili ok krasnega dneva v družini, obdani z nepozabno mendoško pokrajino. Šola sv. Cirila in Metoda SVOBODNA SLOVENIJA | 13. MAJA 2024 STRAN 3 ZA POBITE SLOVENCE CRNA MAŠA MISSA PRO DEFUNCTIS IN NOMINE PATRIS ET FILII ET SPIRITUS SANCTI. AMEN. Mašnik: V imenu Presvete Trojice si postavljam križ na celo, na srcé, na stebre rámen, z vsem telesom se sklanjam pred žrtveni kamen, kamor klicem Tebe, Bog, z Nebes, da kot Jagnje trpiš in natociš iz Svojih Ran Ljubezni moji žeji. Introibo ad altare Dei ­stopam pred oblicje Boga. Strežnika: In midva ­krik cloveka na obojni meji. Mašnik: Sodi in razsodi, o Bog, našo pravdo in naš upor zoper nesveto ljudstvo, njega zvijace in zlobe! Ves svet je postavljen po Tvojem Križu v razdor: vesoljstvu skoz sredino je šel Njegov les kot mec, iz Tvojih razpetih Ran so vsuli se potoki Svetlobe in padajo v brezna svetá kot slap grmec. Strežnika: O Slap, ki v dušah Temino muci! Mašnik: Milost Luci! Prvi strežnik: Duh cloveški v Temi svoj utrinek prižiga, svojo ilnato lešcerbo kot baklo smolnato dviga, z njo si razsvetljuje pot do najbližjih stratosfer: Ne Ti, ne Bog, ki Te v Nicemer ni - jaz sem Lucenosec - Lucifer! Mea culpa, mea culpa! Moj Greh! Temna luc me udarja po oceh! Ah, luc, ki kaže pot k Razdejanju! Grešil sem v mislih, besedah in dejanju... Ves sem v Teme vezéh! Mea culpa! Moj Greh! Drugi strežnik: Srce cloveško pred Tvojo Svetlobo pokleka, odpira srcé Ji kot prgišce, da se vanj Nje studenec nateka, z njim si izpira bolni vid za pogled v najgloblje dno vseh del. Da, Ti, Ti-Bog, ki Edini v Vsem Si: kdo kot Ti? Mi-ha-El?! Ah, svetla Luc, ves sem v Tvojih valéh! Cez dušo se lije mi kot blešceci slapovi. Kako odpada od mene greh, moj Greh! Operi me vsega, cistost vida obnovi! Mašnik: Vesoljstvu skoz sredino gre Tvojega meca razdor: iz njega bruha Ljubezen srca in Sovraštvo dúha ­dvojnoruda lava vulkana in je Duša v Tvojem Imenu razklana: kot blisk Si šel skozi v njen - pad in dvig in upor in upora zator... O, skozi gre pravda prastara: Prvi strežnik: Lucifer! Drugi strežnik: Mi-ha-El?! Mašnik: Kdo kot Bog?! Vsi: Dva angela trobita na bojni rog! Mašnik: Bil je med nami Prerok, Tvoj višji duhoven: v cujno uho je vjel piš, napel jadra, stopil v coln, odrinil na visoke valove množic slovenskih, oznanil vihar budecih se sil peklenskih, razpel kot Mozes roké v zamaknjenju molcecem, v silnem prividu se vzpel - vojskovodja zravnan, ves v gloriji zažarel -cez morje svetilnik prižgan in v svetem srdu udaril z roko in besedo kot s kopjem in mecem: Prvi strežnik: Je! Je Velika Hudobija! Satan zbira fronto in rdec prapor razvija! Lucifer z baklo zažiga svet! Preklet! Preklet! Preklet! Vsi: Mea culpa! Moj Greh! Drugi strežnik: Je! Je Velika Svetost! Bog lije v majhne Svojo Velikost! Zbira v fronto angele in svetnike, iz nas slabotnih ustvarja mucenike, z najboljšo krvjo odrešuje svet! Svet! Svet! Svet! ki boš mednje štet! Vsi: Usmili se nas v tistih dneh! Mašnik: Misereatur vestri! Strežnika: Naj se smilimo Smrti, naši telesni Sestri! Mašnik: Ko pristopam k žrtveniku kot na pobocje Kalvarije, naj se sklonim nad mucenikov kosti, ki jih ta plošca varje: šli so za Križem kot vojšcaki za Tvojo zastavo, padali v mukah telesnih, dosegli nebeško slavo ­zdaj Ti oltar držijo... Naj poljubim te stebre Tvojih nog! Vsi: Dva angela trobita na bojni rog! Mašnik: Clovek je nalomil križ in rdeco zvezdo ukral z néba in s stisnjeno pestjo udaril Boga v obraz! Kirje elejson! Strežnika: Gospod, usmili se nas! Mašnik: Sin Božji sestopa z nebá kot Sonce v žaru belega Hleba na oltarje svetá in toci Svojo Kri za bridki cas. Kriste elejson! Strežnika: Kristus, usmili se nas! Mašnik: Skozi svet gre bucanje trobil kot burja drevju skoz liste... Usmili se nas, o Bog! Strežnika: Usmili se nas, o Kriste! Mašnik: Glej: vsa zemlja je zasijala v cudežnem svitu: na severu se vnel je tecaj, vsa obla je zagorela kot en sam sijaj, od severa do juga jo preblisnila je ognjena vijuga in se zvila ob svet kot krvav obstret! Strežnika: Znamenje božje! Mašnik: Odprli smo roke, da ujamemo glas: sij zveni kot orožje, nekdo jaše preko nas, za bataljonom bataljon in je jahacev milijon! Kriste elejson! Vsi: Gospod, usmili se nas! Mašnik: Na kolena nas je vrglo kot otroke v Fatimi: Nekdo iz sija kot goreci grm govori, kot Prerok v pušcavi z glasom Marije, ki roti: Spokorite se! Zlocini sveta vpijo do božjih ušes! Spreobrnite se! Pripravite pot za spravo Zemljé in Nebes! Znamenja na nebu ne znate brati? Vojské in lakote in prevrati in kuga kug ­preganjanje Cerkve in božjih slug, papeža in škofa in zvestih ovcic... O, cas mucencev in mucenic! Prvi strežnik: Znamenje za Véliko Spokoritev! Drugi strežnik: Znamenje za Véliko Molitev! Mašnik: Znamenje za Véliki Cas! Vsi: Usmili se nas!! Mašnik: Jagoda rožnega venca je vsak dan bolj drsela skozi naše sklenjene roke kot olje na petero Kristusovih Ran in vsak petek in prva sobota sta bila spravni dan, na kolenih je obšel romar zlate oltarje, da Domovino vojské in prevrata obvarje ­z mejá se mu režal je satanski obraz... Strežnika: Usmili se nas! Mašnik: Na sam Véliki Petek je udarilo cez nas od Slovenskih goric do goriških Brd, kot da vtisnil Si v nas Svoje Rane s križa Kalvarije. Kot takrat, ko izpil Si žolc za smrt, so nam se grobovi odprli ­kot da stojimo na Gori Mrtvaških Lobanj! Sonce so ptici vrešceci z železnimi perutmi zastrli -Kot da se Sodni dan je približal... Nekdo nam v tem mrku je Slovenijo križal, na treh koncih jo z žeblji pribil... Ne daj Bog, da bi nam tudi kri prelil, prebodel srcno stran... Prvi strežnik: Usmili se nas, o Bog! Drugi strežnik: Usmili se nas, o Kriste! Vsi: Usmili se nas! Prvi strežnik: Jokamo kot stoka na jesen log. Drugi strežnik: Tuj škorenj nas gazi kot na stezi gnusne gliste. Prvi strežnik: Zdi se, da Iškarjot naše misli zalezuje. Drugi strežnik: Biric nas v železje kuje. Prvi strežnik: Vlak nas razvaža v tuj življenski krog. Vsi: Usmili se nas, o Bog! Mašnik: Tedaj je Lucifer dvignil svoj puc: iz svoje Teme je ukresal kresove, postavil jih na Karavanke in Kras in Kocevski Rog, razžgal v njih krvavordec svit in razlil preko gozdov in leh svojo ubijajoco luc. Prvi strežnik: Mea culpa! Mea culpa! Mea maxima culpa! Drugi strežnik: Moj greh! Moj greh! Moj najvecji greh! Vsi: Naš najvecji Greh! Mašnik: Misereatur nostri! Vsi: Usmili se nas, Sodnik Ostri! Prvi strežnik: Angel Lucifer je s polhi sklical svojo vojsko v log. Drugi strežnik: Angel Mihael je zapel na svoj bojni rog. Mašnik: O Bog, Ti Si moja Moc ­zakaj hodim žalosten, ko sovražnik pritiska? Zakaj ne bi šel za Tabo pojoc, ne uvrstil se v Tvojo vojsko korakajoc, pred katero se bliska Tvojega meca konica? Tvoja Luc in Tvoja Resnica naj me popeljeta na Tvoje góre in v Tvoje šotore, Bog, naš Kralj! Prvi strežnik: In udaril je vojak ob šcit in šel se z Luciferjem bit ­ Drugi strežnik: In zven je bil cist in svetál kot angelov rog: Vsi: Kdo kot Bog?! Mašnik: Sodi in razsodi, o Bog, našo pravdo, naš boj, bojevan zoper ljudstvo nesveto, njega zvijace in zlosti! Ne glej na grehe naših fantov, ne mož slabosti, glej na moc njih vere, ko so obliti s krvjo kot krvavosinji tulipan se vzpeli z zadnjim poljubom do Tvojih nog, tedaj ko se v naši hosti je vnel oni strašni dan cloveške Jeze in Nevere ­ DIES IRAE STRAN 4 13. MAJA 2024 | SVOBODNA SLOVENIJA KOLEDAR 18. maja Validom v Slomškovem domu 19. maja Obletnica v San Martinu 24. maja Sv. Maša v cerkvi Marije Pomagaj 26. maja Žegnanje v cerkvi Marije Pomagaj 2. junija Spominska proslava v Slovenski Hiši 8. junija Procesija Svetega Rešnjega Telesa ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” PREGOVORI IN CITATI GROB Pred enim letom je Vlada Republike Slove­nije ukinila Narodni dan spomina na žrtve komunizma. Štiri civilna gibanja -Vseposvo­jitev, Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slo­venijo in Združeni ob lipi sprave -so naslovile apel na Republiko Slovenijo. V apelu pozivajo k izvedbi konkretnih korakov za razrešitev bremen slovenske zgodovine: da Vlada izda mrliške listine za vse žrtve komunizma, da se javno obsodi zlocine komunizma in da Vla­da preskrbi za pietetni pokop ekshumiranih žrtev komunisticne revolucije. Apel je bil poslan komisiji za peticije in clo­vekove pravice Državnega zbora Republike Slovenije, predsednik te komisije -poslanec SDS Jože Tanko -pa je že sklical sejo te komi­sije v parlamentu. Apel se glasi: Spoštovani! Podpisani predstavniki štirih civilnih gibanj ugotavljamo, da Vlada RS po lanski ukinitvi narodnega dneva spomina na žrtve komu­nizma 17. maja ni naredila nicesar, s cimer bi to obžalovanja vredno odlocitev popravila in zagotovila žrtvam dostojen javni spomin. Zato bomo tudi letos organizirali 16. maja ob 21h na Trgu republike v Ljubljani spomin­sko svecanost, namenjeno pietetnemu spo­minu na žrtve komunizma in revolucije. S tem želimo tudi opozoriti slovensko javnost, da Vlada RS s takšnim ravnanjem izraža po­niževalen odnos do mucenih in pobitih žrtev komunizma. Opozoriti moramo javnost, da je to ne le žaljivo do prizadetih svojcev v do­movini, zamejstvu in po svetu, marvec pred­vsem družbeno razdiralno in nevarno, saj s tem Vlada RS omalovažuje žrtve zlocinov in posredno relativizira zlocine nad njimi. Do zlocina ni možno biti nevtralen: ce ga ne zavracamo, mu s tem tiho ali izrecno pri­trjujemo. Zato državljani Slovenije, zbrani v štirih civilnih gibanjih, ob ukinjenem narodnem dnevu spomina na žrtve komunizma prosi­mo Komisijo za peticije, clovekove pravice in enake možnosti v Državnem zboru, naj ob spoštovanju trpljenja in krivicne smrti teh žrtev v okviru svojih pristojnosti sklice posebno sejo in z njo spodbudi Vlado in Dr­žavni zbor RS, • da Vlada izda mrliške listine za vse žrtve komunizma, jih s tem vkljuci v uradne evi­dence Republike Slovenije, kjer jih zdaj ni in država za te žrtve uradno ne ve, ter jim s tem izrazi osnovno dostojanstvo cloveš­kih oseb in clanov slovenskega narodnega obcestva; Vlada naj objavi javno evidenco žrtev komunisticnega nasilja; • da Državni zbor sprejme ustrezno izjavo z zakonsko mocjo, s katero bo zlocine komu­nizma obsodil kot zavržne, jih izlocil iz polja sprejemljivega, žrtve pa rehabilitiral kot ne­dolžne ter jim povrnil dobro ime; • da Vlada poskrbi za pieteten pokop ek­shumiranih slovenskih in romskih žrtev ko­munisticne revolucije v Ljubljani na Žalah ali na Orlovem vrhu, kar naj bo dopolnilo k poprejšnjemu sprejetju pokojnih v slovensko narodno obcestvo. Pravno dolžnost, da to stori, nalaga Re­publiki Sloveniji mdr. »Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zašciti vseh oseb pred prisilnim izginotjem« (MKZVOPI), ki je v veljavo stopil 20. 11. 2021. V pravnem je­ziku te konvencije so revolucionarni poboji vzrok prisilnega izginotja tisocev oseb, kar konvencija definira kot zlocin, ki ga mora dr­žava raziskati ter podati o njem uradno po­rocilo. Žrtve prisilnega izginotja imajo tudi pravico do moralnega zadošcenja: država mora poskrbeti za njihovo »(b) rehabilitaci­jo; (c) zadošcenje, kar vkljucuje tudi vrnitev dostojanstva in ugleda« (24. clen). Hkrati naj Vlada RS poda jasen odgovor na vprašanja, ki jih je Sloveniji poslal Odbor za peticije Evropskega parlamenta ob sprejetju peticije prof. Mitje Ferenca. Apeliramo in pro­simo, naj Vlada misli na vse Slovence in naj ustavi unicujoce drsenje v toleriranje zlocina. Seja komisije za peticije in clovekove pravi­ce je bila 10. maja, a zaradi obstrukcije ko­alicijskih poslancev (strank Gibanje Svobo­da, Levica in Socialni demokrati) seja ni bila sklepcna, zato niso mogli glasovati o predla­ganih sklepih in bodo glasovanje opravili na dopisni seji. Obstrukcija poslancev Levica in SD je bila pricakovana, saj so -kot so se sami imenova­li -“ponosni nasledniki komunistov”. Stran­ka Svoboda pa v svojih vrednotah govori z lepimi besedami svoboda, vkljucevanje, so­delovanje, konsenz, spoštovanje, socialna pravicnost… Bori se za spoštovanje vrednot in clovekovih pravic v Palestini, doma se pa na vse to požvižga? Parole, parole, parole! O grobu nam mnogo povedo tudi pregovori: • Ce išceš deželo, kjer ni grobov, prideš v deželo ljudožercev. (madagaskarski pregovor) • Nic ni bolj podobnega oltarju kot grob. (Alfred de Musset, francoski pesnik, pisatelj in dramatik) • Majhen dom, velik pocitek. (latinski pregovor) • Kdor groba nima, ga nebo pokriva. (Marco Anneo Lucano, rimski pesnik) •V tujini je kot v grobu: sam si in nem. (ruski pregovor) • Slavni možje imajo vso zemljo za grob. (Tukidid, starogrški zgodovinar in pisatelj) • Naš pravi grob ni v zemlji, ampak v srcu ljudi. (perzijski pregovor) • Nihce ni tako neumen, da bi si želel voj­ne in ne miru; Kajti v miru otroci popeljejo svoje starše v grob, v vojni so starši tisti, ki popeljejo svoje otroke v grob. (Herodot iz Halikarnasa, starogrški zgodo­vinar, politik, pisatelj in geograf) • Zdrav hiti h grobu, bolni od njega beži. (ruski pregovor) • Najboljši grob je najpreprostejši. (Platon, starogrški filozof) • Tisti, ki nima nobene napake, leži v grobu. (nemški pregovor) Izbral: Jože Jan VABILO: Bliža se zlati jubilej naše drage cerkve Marije Pomagaj. Ob blagoslovitvi je msgr. Orehar izrekel to željo: “Naj bo ta cerkev res naše slovensko narodno svetišce v Argentini, v katero je dostop vsakemu prost, katera je zgrajena za vse, ki imajo vero in ki imajo upanje in ljubezen do Boga, ter zaupanje do Matere božje“. Praznik pa želimo še posebej obeležiti z obujanjem spominov na praznik blagoslovitve, pa tudi na tisti cas, ko kapele še nismo imeli in je bil bogoslužni prostor v dvorani pod odrom.Želiš z bralci deliti kak spomin na te case, ali pa morda vsaj kakšno fotografijo? Pošlješ nam jih lahko na svobodna.ba@gmail.com Hvala! In nasvidenje 26. maja v Slovenski hiši! | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Jože Jan Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Oblikovanje: email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar