GEOGRAFSKI OBZORNIK Zelo pohvalno ¡e, da se ¡e skupina avtorjev lotila novega problema v geografiji in s tem odprla še en vidik raziskovalne in uporabne pomembnosti geografi- je. Upamo, da bodo z objavo svojih rezultatov uspe- li prepričati nasprotno misleče, da je vendarle okolje temeljni okvir, v katerem ugotavljamo njegovo ranlji- vost. Želimo pa tudi, da bi pri tovrstnih problemih, ki se dotikajo tudi bistva naše stroke, geografi zavzeli skupno stališče in ga potem zagovarjali. Dejstvo je, da se bomo morali za lokalno okolje kakor tudi za prob- leme okolja na občinski ravni zavzemati predvsem sami in da tu ne moremo računati le na priporočila Evrop- ske unije. D O P R I N O S PROF. LUDVIKA OLASA K R A Z V O J U S LOVENSKE ŠOLSKE GEOGRAFIJE Karmen Kolenc - Koln ik Profesorja Ludvika Olasa uvrščamo ob dr. M. Zgo- niku in dr. J. Medvedu med utemeljitelje moderne šol- ske geografije na Slovenskem. Svoje prvo delovno mesto je nastopil na osnovni šoli v Puconcih, nadaljeval pa na Srednji kmetijski šo- li v Rakičanu in Ekonomski srednji šoli v Murski Sobo- ti. To ni bilo le obdobje nabiranja pedagoških izkušenj, temveč obdobje njegovega intenzivnega iskanja po- vezav med geografsko teorijo in prakso, med geograf- skim raziskovanjem in aplikacijo geografskih dognanj tako za izobraževalne kot tudi druge družbene potrebe. Prav povezovanje raziskovalnega in izobraževal- nega dela je bilo središče razmišljanja in delovanja prof. Olasa vse življenje. Za nekaj let je prekinil pedagoško delo in kot ana- litik služboval na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti in kot ravnatelj vodil tamkajšnjo Po- krajinsko in študijsko knjižnico. Nato pa se je septem- bra 1975 odzval na povabilo Pedagoške akademije v Mariboru, kjer je vse do upokojitve junija 1990 kot višji predavatelj predaval na Oddelku za geografijo Metodiko geografije in Izbrana poglavja iz spozna- vanja družbe - geografija na oddelku za razredni pouk. Njegove bogate izkušnje, pridobljene tako na os- novi poučevanja na osnovnošolski kot srednješolski stop- nji ter sledenje potreb modernizacije pouka geografije se odražajo v njegovem delu s študenti. Bil je priljub- ljen predavatelj in mentor študentom na njihovih pr- vih negotovih učnih nastopih in pedagoški praksi ali pa pri mentorstvu diplomskih nalog. Dober pedagoški zgled pa so študentje dobivali tudi na številnih študijskih ekskurzijah, ki jih je orga- niziral in vodil. Med drugim je soorganiziral in vodil program raziskovalnega dela za geografe na razisko- valnem taboru Energija, energetska kriza, okolje in šo- la (1988) in, če omenimo eno zadnjih ekskurzij, kjer je sodeloval kot soavtor, strokovno ekskurzijo v Potrno, na avstrijsko Štajersko. Ze od ustanovitve gibanja Znanost mladini je so- deloval tako pri organizaciji kot izvedbi številnih mla- dinskih taborov v severovzhodni Sloveniji in na narodnostno mešanih območjih z obeh strani sloven- sko-madžarske meje. Kot dober poznavalec socialnoe- konomskih razmer podeželja severovzhodne Slovenije in obmejnih narodnostno mešanih območij je vodil šte- vilne ekskurzije domačih in tujih študentov ter profesor- jev, saj je sodil med začetnike poglobljenih geografskih terenskih študij Pomurja in Porabja. Znanstveno-raziskovalnemu delu se je posvetil sočasno z zaključkom svojega uspešnega diplomske- ga dela. Raziskoval je tako na področju regionalne geografije severovzhodne Slovenije kot tudi na področ- ju pedagoškega dela. Med pomembnejše prispevke razvoja slovenske didaktike geografije lahko uvršča- mo njegove objave s področja modernizacije pouka geografije: Aktivizacija učencev s pomočjo različnih oblik pri pouku geografije v osnovni šoli (1986), Me- todični prispevki za uspešnejše vzgojno-izobraževal- no delo (1986), Dodatni pouk pri geografiji (1987), Gospodarska geografija v učnih programih osnovnih šol (1989) in Geografska terminologija pri predmetu SD (1989). Na osnovi preučevanih tem je koncipiral in v soav- torstvu s F. Maričem napisal enega sodobnejših in najpogosteje ponatisnjenih učbenikov za pouk zem- ljepisa v osnovni šoli prejšnjega stoletja, to je Zemlje- pis za 7. razred osnovne šole, ki je po svoji izdaji leta 1986 (MK) v naslednjih enajstih letih doživel osem ponatisov s popravki in dopolnitvami. Samemu učbe- niku sta s sodelavcem dodala še zbirki diapozitivov in prosojnic (DZS, 1988), ki so skupaj z izdanimi me- todičnimi navodili (DZS, 1988) tvorili enega prvih za- metkov sodobnih didaktičnih kompletov za poučevanje zemljepisa pri nas. Kot dober poznavalec madžarskega jezika in tudi vodja Katedre za geografijo in Katedre za metodiko geografije je bil pomemben člen pri sodelovanju Pe- dagoške akademije in kasneje Pedagoške fakultete z Vi- soko učiteljsko šolo v Szombathelyu. To se je odražalo tako v njegovih strokovnih objavah s področja preu- čevanja geografskih pojmov pri dvojezičnem pouku (1988) ali pa v okviru njegovega prevajalskega dela pri izdaji znanstvenega zbornika ob 10. obletnici sode- lovanja obeh predhodno omenjenih ustanov. V sode- lovanju z madžarskim kolegom J. Pirisijem je prevedel in za potrebe naše osnovne šole priredil delovna zvez- ka za Spoznavanje okolja v prvem in drugem razre- du (1986). Leta 1963 je bil prof. Olas imenovan za zunanje- ga sodelavca Inštituta za geografijo Univerze v Ljub- ljani in je večino svojega dela namenil raziskovalnim programom s področja regionalnih študij manj razvitih 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK območij severovzhodne Slovenije. S sodelavci se je lotil tudi dveh vsebinsko bolj pedagoško zasnovanih raziskav, v katerih so preučevali mrežo šol v občini Len- dava (1981) ter metodologijo in probleme načrtova- nja šolske mreže v Prekmurju (1982). Profesor Ludvik Olas je na Katedri za metodiko geo- grafije (danes didaktika geografije) nasledil dr. Ma- vricija Zgonika, katerega delo ni le nadaljeval, temveč zelo učinkovito tudi nadgrajeval in tako doprinesel, da je danes Oddelek za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru prepoznaven doma in v tujini kot dobro izo- braževalno in raziskovalno izhodišče učiteljev geogra- fije. Za svoje strokovno in predano pedagoško delo je pokojni Ludvik Olas prejel številna priznanja: Zla- to plaketo Pedagoške fakultete Maribor, Srebrno pla- keto Univerze v Mariboru, llešičevo priznanje ZGDS za pomemben prispevek pri izobraževanju in uvelja- vitvi geografije na Slovenskem in najvišje priznanje Društva učiteljev geografije Slovenije Priznanje Blaža Kocena za življenjsko delo na področju šolske geo- grafije, če omenimo le tista za pedagoške zasluge. Res je, decembra 2002 smo se poslovili od prof. Ola- sa, toda njegovo raziskovalno delo in pedagoški zgled bosta še dolgo prisotna v delu njegovih učencev, danes pomembnih in uglednih strokovnjakov z različnih podro- čij geografskega izobraževanja in raziskovanja. Spoštovani naročniki! Spremembe naročniških razmerij (prijave, odjave) sporočite upravniku revije na naslov: Damir Josipovič, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Ljubljana, e-naslov: damir.josipovic@guest.arnes.si. Veljati pričnejo s 1. januarjem naslednjega leta, razen za šo- le, pri katerih se spremembe lahko upoštevajo tudi s pričetkom novega šolskega oziroma štu- dijskega leta. Prosimo tudi, da sporočite more- bitne spremembe naslova. Damir Josipovič SODELAVCEM GEOGRAFSKEGA O B Z O R N I K A Geografski obzornik je revija, namenjena popularizaciji geografije. V njem so objavljeni prispevki s po- dročja geografije in sorodnih ved, zato naj članki tematsko sodijo v ta okvir. Napisani naj bodo stro- kovno, vendar v dovolj poljudnem jeziku. Dobrodošli so prispevki, ki povzemajo rezultate raziskovalnega dela, prispevki s področja izobraževanja, regionalnogeografski prispevki ter poročila o dejavnostih dru- štev, strokovnih srečanjih in strokovni literaturi. V želji po čim bolj uspešnem sodelovanju vsem dosedanjim in prihodnjim sodelavcem revije na kratko predstavljamo temeljna tehnična navodila. • Prispevki naj bodo oddani na papirju (natisnjeno besedilo v enem izvodu) in v digitalni obliki (di- sketa, pripeta datoteka v elektronski pošti ipd.). To velja tako za besedilo kot za grafične priloge (z izjemo fotografij). Priporočeni formati so DOC za besedila, CDR za karte ali sheme ter XLS za grafikone. • Dolžina daljših strokovnih prispevkov naj ne presega 15.000 znakov, dolžina poročil, prikazov in podobnih sestavkov pa naj se omeji na največ 5000 znakov. • Slikovne priloge (fotografije, grafikoni, karte) naj bodo opremljene z ustrezno dolgimi podnapisi ozi- roma naslovi. • Pri oblikovanju preglednic, grafikonov in kart upoštevajte format revije. Izogibajte se prevelikim sli- kovnim in tabelaričnim prilogam. • Obvezne sestavine daljših strokovnih prispevkov so izvleček, ključne besede ter uporabljena literatu- ra oziroma viri. • Obseg izvlečka naj bo med 300 in 500 znakov skupaj s presledki. • Citiranje in seznam literature naj bosta skladna s standardi te revije. • Avtorji naj ne pozabijo dodati osnovnih podatkov o sebi (izobrazba in naziv, naslov, elektronski na- slov, telefon ipd.). Za konec vas v imenu uredniškega odbora vabim k sodelovanju in upam, da se boste vabilu čim bolj množično odzvali. Dejan Cigale