KAJ MORAMO VEDETI V ZVEZI Z GRADNJO NOVE ALI POPRAVILOM STARE HIŠE DomaSin. še bolj pa tujec, sta isoglasna. da za naše mestece Loko. še posebej pa za okolico, ni zlepa dosti hvale. Resnici na ljubo in inaim v oipomin pa ugotavljamo, da sega na to hvalo senca grehov, storjenih po vojni, ki jih bistro oko hitro opaizi. Ob veselju in 'ponosu nad novimi gradnjami bo zato ostallo tudi nekaj očitkov na račun gradbene anarhije in ;ntx>kusno oblikovanih in slaibo razmeščenih hiš. ki flanes kradejo čaistiteniu mestu in okolici nelkdanjo harmomijo lin zabrisujejo' njegove prirodine lepote. Pogled s Kranclija odkrije, da je me.sitini obroč ipo vojni naibreknil. kar je sicer !ia eni stranii razveseljivo. ostale še nepok\ arjene. V krajiu bi moral delovati strokovni forum, ki bi iga ..sestavljali arhitekt, zdravnik, ekonomist, geograf, turiističiii »trokoivnjak. koimunalmi tehnik, cestna uprava iti muzej. Delo tega telesa bo lahko uspešno opravi i<'.no. brez napak ali dušil\c gradbene dejavnosti, le tedaj, če bo iposlovalo na tcmeljti vnaprej izdflunili študij in ijrojetktov. ki so jih bili pripravili strokovnjaki iz raznih goispodarskih )Kidrooij. V Loko je zaito jiujno treba pritegniti arhitekta, ekonoimisfa in druge sodelavce in ustanoviti projektivni atelje, ki bo kot prvo svojo nalogoi v najtesnejši zvezi s krajem moral iizidelatii regionalni načrt za Loko vključno s Selško in PiJjansko dolino, ki so gospodaristko, kulturno iin geografsko po\ezaitii v skuipni regitm. Nadaljnje delo pa bi vsel)ovalo pripravljanje posameziiiih urbanističnih in zazidalnih projektov za zigoraj navedenii iteritorij. S tem bodo dani temelji za smotrni razvoj kraija. Po analizi in ovrednotenju tega. kar imamo, pa morajo oblastmi organi na predlog strokovnjakov z odlokom določiti zazidljive površine (Ur. list LRS 44-145/53). zaščitena zemljišča, obdelovalne kimetijake ipovršine, kulturnozgodovinske sipomendke in krajinske jx>sebnosti in pejsaiže. Ker lahko izvajanje aktivne urbanistične politike močno prizadene nepoučene graditelje, predivsem pa one, ki grade stanovanjske hiše, jih je treba opozoriti, 220 kako naj ravnago v primeru novcrgradnje ali pri |x>praN Ijanju obstoječe zgradbo, ki je lahko zaščileiia kot kulturnozgodovinski sp-orninik ali pa stoji v obcestnem ali drugače zaščitenem pasu. 1. Pred aakupom j« treba ugotoviti, če je i>o urbanističnem projektu tisto zemljišče nainenjejio za gradnjo stanovanjskih hiš in če je zazidljivo takoj ali pa spada v širši grad!l)eni okoliš, ki naj bi bil zazidan kasneje. Pojas,nila in odločitve o načinu zazidave in o vsem drugem daje graditelju im projektantu sipredaj navedena lokacijska komisija pri občiiisikein Ijudikem odlK)ru. istočas.no naj gradbeni interesent tudi ugotovi, kakšna je uradina cena za nakup predvidenega zemljišča, tene zemljišč, ki bodo proglašena kot zazidljiva. I)odo poskcKile. zato bodo morali oblastni organi s posebnim odlokom pravočasni^ preprečiti prekomerno dviganje cen. 2. žele v primeru, da je zemljišče zazidljivo, so dani pogoji za njegov odkup in za sklenitev kupno-prodajne pogodbe pri sodišču ali odvetniku. 5. V primeru, da obsega kupljeno zomiljišče del prvotne parcele ali več manjših parcel, naj vloži kupec po sklenitvi kupne pogodbe na katastrski urad prošnjo za uradno izmerjeiije kupljenega zemljišča. Šele po izdelavi teJiničnega elaborata o izmeritvi zomljtišča je namreč mogoč zomljiškoknjižni prepis, kakor tudi premoiS zemljišča v katastru na ime novega lastniika. Po včrtanju zemljišča v katastrski ma'pi, ki je izvedena sočasno z izgotovitvijo tehničnega elalKirata. naj gradiitelj zaiprosi katastrski urad za inaipno kopijo zadevnega zemljišča, katero potrebuje kot prilnigo vloženemu načrtu za gradnjo. 4. Načrt Za hišo naj naredi kvalli'teten iprojektaint, ki je tudii iprizman od oblastnih organov (Ur. IILSI FLRJ 41-315/54). Njetnu tohnaičimo svoje želje in ipotrebe ter mu predložimo situacijo zemljišča. Pri izdela\ii načrta ali 'izbiri projektanta moramo imeti vedno ipred očimi, da je ob sla^bo .zasnovani im oblikovanii hiši ceneno izdelan načrt samo draga in grenka tolažba. (Za ipredpise o projeiktiranju glej temeljno uredlbo Ur. list FLRJ 12-123/52, spremembo in dopolniila Ur. list FLRJ 6-64/54.) 5. Izdelam projekt je treba v treh izvodih vložiti v potrditev gradbeni inšpekciji občinskega ljudskega odbora. Načrt reviidtirajo gradbeni in zdravstveni s(ix)ikovnjaki, ki nato ipredlagajo ali se načrt sme realizirati ali naj .se vrne v poipravilo. Izdelanemu projektu je treba priložiti odločbo lokacijske komisije, s katero ta odobrava gradinjo objekta na določenem zemljišču. Odločba je i-stočasno tudi urbanistična pritrditev. K projektu moramo predložiti potrdilo o prepisu lastništva zemljiišča. 6. Odločbo o gradbenem dovoljenijiu liizda gradbena inšpekcija \ smislu uredbe o gradnji (Ur. list FLRJ 14-159/52). uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o gradnji (Ur. list FLRJ 5-58/54) in v anishi pravilnika o gratlbemili doA-oljenjih (Ur. list FLRJ 24-268/52) v 15 dneh po prejemu ipredloga. Za našo repnbliko po okrožnici Gospodarskega sveta št. M1/6-566 z dne 1?. oktc:il)ra 1952 ne velja 6. člen Uredbe o gradnji (Ur. list FLRJ 14-159/52). iki i.zvzema kmečka stanovanja in gospodarska poslopja izven 200 m ])asn ob glavnih cestah in ob žeile.zniških proiga.h. Gradbeno dovoljenje izgubi svojo veljavno.st. če z deli za gradnjo 0'bjekta ne pričnemo v enem letu po izstavitvi gradbenega dovoljenja. Veljai\nost gradbenega dovoljenja se lahko podaljša največ še za 12 mesecev, kar je treba gradbeni inšpekciji predlagati pred potekom r0'ka in predložiti prej izdano gradbeno dovoljenje. " 7. Začetek gradibefinih diel je predhodmo treba prijaviti gradbeni inšpekciji, ki ima nalogo prepričati se, če je 'lokacija novo zakoličenega objekta v skladu s predpisi, ki so navedeni v gradbenem dovoljenju. 8. Ko je gradnja objekta koinčana, je za vse nove gradbene objekte, rekonstrukcije, doiziidave. nadizidave in predelave, s katerimi se spreminjajo konstrukcijski deli na obstoječih gradbenih ol>jektih, obvezen tehnični pregled. Zato je po dovršitvi del treba zaprositi za pregled im za vselitveno uporabno dvolljenje (Ur. list FLRJ 24-269/52). Vlogo je treba nasloviti na gradbeno inšpekcijo. Prav laiko je treba imeti po 4.. 5. in 6. členu prav ilnika o gradbenih dcvoljenjlh (Ur. list FLRJ 24-268/52) v mestu in okolici za vsako najmanjšo predelavo predhodno gradbeno dovoljenje. V primeru, da nameravamo prenoviti hišo, ki sloji v obcestnem pasu ali v njegovi bližini, si moramo izposlovati privoljenje Uprave za ceste (Ur. liist LRS 41/53). Za izgradbo, ki jma posebno arhitekturno \redinoist in je kulturnOiZigodovinski sipomenik. (iiiorarao' pred izdelavo načrta o svojih naiinenih obvestiti krajevni muzej ali Zavod za spomeniško ^a^st^o \ Ljubljani, da izvede ogled, poda svoje strokovno mnenje in pogoje, pod katerimi se zgradba lahko popravi. Ker se prav v 221 icj '»iMori (Iflu \ mestu, ijcscbiio pn nu iKTiffriji. iidjvoč sik', jiaj ]x> b iv^n iiiesia |.iredlagano. da bi .s<" gradbeno dovoljenje izdalo šole ob soglaAnosti krajevnega muzeja, za kar je v 6. čitnu pravilnika o gradbenih d-avoljenjib (Ur. list FLRJ 24-268'52) tutli zakonita va, in se tak« preprečile napake, ki so ."se do sedaj dogajale. Na jjopravilo zgradbe pa mora pri.9tati tudi urba-uist. ker se lahko dogodi, da je uporaba zemljišča, na katertm stoji zgradba. opravilo zgradbe. Načrt je treba nato pos.lat'i v pogled vsem prizadetim, da izrazijo svojo soglasnost, nakar ga vložimo v €dobritev in zaiprosimo za gradlH'no dovoljenje. Nadaljnji postopek pa je enak onemu pri novogradnjah. Kar zadeva zaščito kulturnih in zgodovinskih spomenikov, pokrajinskih |>osebnosti in pej!sažev v Lo'ki in njeni okolici (.Sorsko polje, SelSka in Poljanska dolina), smo mnenja, naj bi strokovnjaki zavcida za zaščito prirodiiih leix>t in kulturnih spomenikov izv^edli strokovni tpregled navedenih krajev jn dali občinskim odborom ipredloge, kaj je potrebno varovati ali zaščititi. S tcim bi se vnaiprej izognili dosedanjim škodljivim napa'kani in močno olajšali delo orga,nov. ki so odgovorni za rast naših naseliij. Morda se bo graditelj vprašal: Čemu k vsem težavam časa še te silnostii? Včasih so igradili brez vseh teh predipisov. — Tomu pa ni tako; \T>e(m prizadetim hočemo' s temi navodili samo pomagati. Kajti več sitnoisti bo imel oni, ki bo naše nasvete omalovaževal ali preziral, kot tisti, ki jih bo upošteval. Razdobje gradbene anarhije ima kratke korenine. Rodiilo se je hkrati s prvo industrijo v ailpskili deželah, z isikanjeni strehe za prve tovariniSke delavce, z drobljenjem .kmetij. Ta proces še danes traja in naša naloiga je. da mu damo pravilno mesto in obliko. Brez nekdanje stro^ge in zavestne gradbene diisciplino in okusa iii me bilo naše lepe Loke. kraja med rekaima in gradotu. bi ,ne biilo isosedujcga Kranja z iiijegovimi istoilpi in ne bi našli zaivetja. tjisoti in tisoči prebivlacev na tako skromnem zemeljskem iprostoru. Brez vnaprej deljene zemlje (loičil\e njiv in naselij) hi ne bilo ta'kšnega -Sor.škega polja — najilepšcga regide in kozolci, vasi in mesta .so biuseri naše domovine, ki zaslužiijo vso našo pozornost in nogo. Prvi goispodarji teh krajev ,so jih znali visoko ceniti, danes pa so naši močni turistični adiiti. M a r i j a n M a s t e r 1 222