List 40.
Postava za vinograde
v
vojvodini krajnski.
§. 1. V vsaki soseski, v kteri so vinogradi, naj pokliče župan vse vinogradnike, kteri imajo pravico voliti, da oni pod njegovim predsedništvom za pet let izvolijo izmed sebe najmanj tri najbolj zastopne in njih popolnega zaupanja vredne može za gornike in ravno toliko namestnikov.
§. 2. Ce se dobro ali potrebno zdi, si tudi vinogradniki dveh ali več sosesk, kteri imajo pravico voliti, morejo •skupaj svoje gornike in njih namestnike voliti.
§. 3. Pravico voliti ima samo tisti vinogradnik, kteri ima saj najmanj pol orala al! pol joha vinograda v tisti soseski. Vsacega pol orala vinograda več šteje pa zopet za en glas. Vlastniki ali vlastnice vinogradov smejo namest sebe tudi svoje po postavi pripusene namestnike ali pa po-oblastence kvolitvi gornikov poslati.
§. 4. Zupani morajo izvoljenim gornikom in njih namestnikom s posebnimi pismi na znanje dati, da so za to izvoljeni. Ko pet let preteče, je treba nove volitve, pri kteri ee pa smejo poprejšni gorniki in namestniki zopet voliti.
§. 5. Kadar kak gornik ne utegne svojega opravila opravljati, prevzame njegovo mesto tisti namestnik, kteri je dobil pri volitvi (§. 1) največ glasov.
§. 6. Izvoljeni gorniki imajo sploh na vse gledati, kar je za blagor in zboljšanje vinstva treba. Posebno imajo skerbeti za napravljanje in popravljanje potov v vinogradih; oni imajo gorske čuvaje udinjati, jim njih službo določiti in nad njimi čuti; prepričevati se imajo tudi, kako grozdje zori, potem dan odločiti, kdaj utegne podbernja biti in kdaj tergatev ali bendima sploh se začeti; oni prevzamejo tudi, ako nogradniki to hočejo, vinsko mero v nogradih, kadar se vino prodajo itd.
§. 7. V vseh njim odmenjenih zadevah naj se izvoljeni gorniki, kadar sami za potrebno spoznajo, aH če hoče
župan imeti, snidejo, da se posvetujejo o potrebnih rečeh. V tako posvetovanje morejo tudi odborniki njih bližnje pod-družnice kmetijske družbe ali pa tudi druge zastopne in zaupanja vredne može poklicati; toda ti imajo samo posve-tovaven, pa ne določiven glas. Izvoljeni gorniki delajo svoje sklepe po večini glasov in njih sklepi se imajo županu dati na znanje, kteri bo imel skerb, da jih vsi nogradniki tiste soseske zvejo po najpripravniši poti.
§. 8. Izvoljeni gorniki dobivajo za to, da pri prodajanji vina v vinogradu po zahtevanji prodajavca ali kupca vino merijo, od vsacega doljno-avstrijanskega vedra (estrajha) 2 kr. novega dnarja plačila. Za vinsko mero se imajo gorniki posluževati samo doljno-avstrijanske mere, to je doljno-avstrijanskega vedra po 40 bokalov, ki je bila s cesarskim ukazom od 13. decembra 1856 (v deželnem vladnem listu za krajnsko Vojvodino, v tečaji 1857, I. delu, na it. 39) kot edino postavna mera izrečena in vpeljana. Vinogradnikom je pa sicer na voljo dano, gornikom tudi kako drugačno plačilo odločiti.
§. 9. Nogradske poti napravljati in v dobrem stanu ohranovati, ako te poti niso ob enem tudi soseskine ali k«.;tonske ceste, gre nogradnikom samim. Da se to zgodi, imajo gorniki skerbeti in se natanko ravnati po okolisinah tistega kraja, pa tudi z županom se imajo zastran tega popred pomeniti, in njegovo dovoljenje v to dobiti. Zaukazi zavoljo tega dani, ako jih ne spolnujejo tako, kakor bi jih imeli tisti, kteri so jih spolnovati dolžni, se smejo izpeljevati po cesarskem ukazu od 20. aprila 1854 (v dež. vladnem listu za krajnsko Vojvodino, tečaj  1854, I. del, št. 115).
§. 10. Ko začne grozdje zoreti, imajo izvoljeni gorniki, ako bi bilo soseskinih poljskih čuvajev premalo, posebnih gorskih čuvajev toliko postaviti, kolikor jih je treba; njih mezdo ali plačilo postavijo in dajajo gospodarji vinogradov. Zastran tega pa, kakošne pravice in dolžnosti, lastnosti, službene znamenja, orožje in prisego imajo ti čuvaji, veljajo odločbe slavnega ministerstvenega ukaza od 30. januarja 1860, ki je v derž. zak. št. 28 in v prestavah derž. zakonika v II. delu, leta 1860, na št. 28 zastran zapriseženih poljskih čuvajev oklican.
§.11. Kadar v §. 10 imenovani čas pride, imajo izvoljeni gorniki tudi preudariti in skleniti, ali se imajo in kako se imajo, če je potreba spoznana, vinogradi zaperati. Vinogradi, ktere je zapreti, se imajo tam, kjer se va-nje in iz njih hodi, z navskriž zabitimi kolmi zaznamovati. Naj-menj en teden pred pa se mora to dobro oklicati, preden se vinograd zapre. Dokler je vinograd zapert, ne sme razun gospodarja in njegove družine ter njegovih delavcov nihče va-nj hoditi. Ko se tergatev začne, se imajo tudi znamenja, da je vinograd zapert, odpraviti.
§. 12. Dan, kterega izvoljeni gorniki za začetek ter-gatve (bendime) postavijo, ima župan berž in kakor najbolj more, sploh oklicati dati, da se po celi tisti soseski zve; temu oklicu pa ima še pristaviti, da se v deževnem vremenu ne sme tergati in se terganje nima pred začeti, dokler rosa ne mine.
Pred začetkom   postavljene  tergatve  se  sme gnjilo ali
316
odpadlo grozdje, kakor tudi tako, ktero ni za viao namenjeno, samo tedaj oberati, če se je to izvoljenemu gorniku pred povedalo.
§. 13. Pred dnevom, ki je za začetek tergatve (ben-dime) postavljen, ne sme nihče tergati. Pozneje tergati ima pa vsak pravico; toda dolžen je potem za čuvaje svojega vinograda sam skerbeti.
§. 14. Pritožbe zoper gorske čuvaje se delajo pri izvoljenem gorniku, pritožbe zoper te gornike pa županu, in razsodijo naj se po kratki in zdatni poti.
§. 15. Prestopki te nogradske postave se imajo kot poljske hudodelstva kaznovati po zastran tega danem ukazu slavnega ministerstva od 30. januarja 1860, ki je oklican v deržavnem zakoniku št. 28 in v prestavah deržavnega zakonika v II. delu leta  1860, št. 28.