Štev. 815.	1939.
V.
OGLASNIK LAVANTINSKE ŠKOFIJE
Vsebina: 23. Papeža Pija XII. prvo oznanilo vesoljnemu svetu. — 24. Kanonično obiskovanje in birmovanje v letu 1939. — 25. Unio Cleri Missionaria. — 26. Poslovnik Centralnega urada za cerkvene takse. — 27. Pravilnik o cerkvenih taksah, pojasnilo. — 28. Objave. — 29. Slovstvo. — 30. Osebna naznanila.
23.
Papeža Pija XII. prvo oznanilo vesoljnemu svetu.1
Ko je Bog po skrivnem sklepu svoje Previdnosti naložil na Naša ramena silno breme papeške službe in Nas zavest odgovornosti prevzema v dno duše in — skoro bi rekli — hoče zlomiti, čutimo potrebo, da se ne le s Svojo mislijo, marveč tudi z očetovsko besedo obrnemo na ves katoliški svet.
Na prvem mestu z vso ljubeznijo objemamo vas, v škrlat odeti očetje svetega kolegija, katerih pobožnost, krepost in sijajne duhovne vrline poznamo iz dolgotrajne izkušnje. Za tem pozdravljamo z vsem srcem vse in posamezne častite brate škofe. Prav tako blagoslavljamo duhovnike, služabnike Kristusove in delivce božjih skrivnosti, redovnike in redovnice, kakor tudi one, ki delujejo v svetih misijonih za vedno večje razširjenje kraljestva Kristusovega, ali pa se bore v Katoliški Akciji pod vodstvom škofov in podpirajo njihov hierarhični apostolat. Slednjič pa prosimo pomoči od Boga in nebeške tolažbe za vse sinove po vsem svetu, zlasti za one, ki živijo v pomanjkanju ali jih tare trpljenje.
Vendar hiti Naša misel tudi k onim, ki živijo izven katoliške Cerkve, in ki bodo, kakor upamo, z veseljem sprejeli vest, da v tej svečani uri tudi zanje molimo in jim od vsedobrega Boga prosimo pomoči.
Temu Svojemu očetovskemu oznanilu pa želimo pridružiti še željo in povabilo k miru. K miru, ki ga je Naš prednik svetega spomina s toliko vnemo ljudem priporočal in s tako gorečimi molitvami zanj prosil, da je bil rad pripravljen svoje življenje darovati za dosego sloge med ljudmi. K miru, ki je najlepši dar božji, ki presega vsako občutje; k miru, ki si ga vsi ljudje, ki imajo srce, nujno želijo; k miru slednjič, ki je plod pravičnosti in ljubezni. Pozivamo vse ljudi k onemu miru, ki druži srca z Bogom in jih napolnjuje z njegovim prijateljstvom; ki družinsko življenje v sveti ljubezni do Kristusa ureja v soglasje; k miru, ki združuje narode in ljudstva po medsebojni bratski pomoči; k miru slednjič in slogi, ki naj se obnovi med narodi, da bodo posamezna ljudstva v medsebojnem soglasju, prijateljski zvezi in sodelovanju, pod varstvom božje Previdnosti delala za napredek in srečo vesoljne človeške družine.
Poleg tega pa v teh težkih dnevih, ko se pojavljajo tako številne in tako velike težave, ki se zdi o njih, da ovirajo in preprečujejo oni pravi mir, po katerem vsi tako silno hrepenijo, — pošiljamo ponižne prošnje k Bogu za tiste, ki stojijo na čelu držav in ki imajo nad vse težko, a tudi nad vse častno nalogo, da privedejo narode do blagostanja in zemeljskega napredka.
' »Osservatore Romano«, 4. marca 1939.
Glejte, očetje v škrlatu, glejte, častiti bratje in vsi ljubljeni sinovi, to je prva želja, prvi očetovski utrip, ki ga je Bog obudil v Našem srcu.
Seveda pa imamo pred očmi tudi strahovito zlo, ki tare danes človeštvo, in kateremu naj Mi, čeprav brez orožja, a tem bolj zaupajoč v božjo pomoč, odpomoremo. Z besedo sv. Pavla kličemo vsem: »Sprejmite nas!« Vsekakor Nas navdaja trdno upanje, da vi, sinovi, in vi, bratje, te Naše najbolj vroče želje po miru ne boste prezrli. Za božjo pomočjo se Naše zaupanje najbolj naslanja na vašo pripravljenost in dobro voljo.
Naj bi Kristus Gospod, »od katerega polnosti smo vsi prejeli« (Jan 1, 16), iz nebes podpiral to Našo željo in jo kot oznanjevalko tolažbe in vsega dobrega razširil po vsem svetu. Temu naj tudi velja apostolski blagoslov, ki ga z vsem srcem podeljujemo.
24.
Kanonično obiskovanje in birmo vanj e v letu 1939,
Po predlogih mgč. gg. dekanov bo letos kanonična vizitacija in bir-
movanje:
I. V dekaniji Ptuj:
1.	v	soboto	29.
2.	v	nedeljo	30.
3.	v	ponedeljek 1.
4.	v	torek	2.
5.	v	sredo	3.
6.	v	četrtek	4.
7.	v	petek	5.
8.	v	soboto	6.
9.	v	nedeljo	7.
10.	v	ponedeljek 8.
aprila pri Sv. Martinu na Hajdini,
,, pri Sv. Juriju v Ptuju, maja pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju,
,, pri Sv. Marku niže Ptuja,
,, pri Sv. Marjeti niže Ptuja,
„ pri Sv. Mariji na Polenšaku,
,, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, ,, pri Sv. Andražu v Slov. goricah,
,, pri Sv. Urbanu pri Ptuju,
,, pri Devici Mariji na Vurbergu.
II.	V dekaniji Laško:
1. v	nedeljo	14.
2. v	četrtek	18.
3. v	soboto	20.
4. v	nedeljo	21.
5. v	ponedeljek 22.
6. v	torek	23.
7. v	sredo	24.
maja	pri	Sv. Martinu v Trbovljah,
,,	pri	Sv. Jakobu na Dolu,
,,	pri	Sv. Antonu na Rečici,
„	pri	Sv. Martinu na Laškem,
,,	pri	Sv. Rupertu nad Laškim,
„	pri Sv. Mavriciju v Jurkloštru,
,,	pri Sv. Heleni v Loki.
III. V dekaniji Sv, Lenart v Slov. goricah:
3. junija pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, pri Sv. Trojici v Slov. goricah, pri Sv. Juriju v Slov. goricah, pri Sv. Mariji Snežni, pri Sv. Ani v Slov. goricah, pri Sv. Benediktu v Slov, goricah, pri Sv. Mariji v Negovi, pri Sv. Antonu v Slov. goricah, pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah, pri Sv. Rupertu v Slov. goricah.
1. v soboto
2. v nedeljo v ponedeljek v torek v sredo
6. v soboto
7. v nedeljo v ponedeljek 12. v torek 13. v sredo	14.
3.
4.
5.
4.
5.
6. 7.
10.
11.
8
9.
10.
IV. V dekaniji Gornji grad ;
1.	v	soboto	17.	junija	pri	Sv. Juriju v Mozirju,
2.	v	nedeljo	18.	,,	pri	Sv. Kancijanu na Rečici,
3.	v	ponedeljek 19.		,,	pri	Sv. Frančišku Ksav. na Stražah,
4.	v	torek	20.	,,	pri	Sv. Elizabeti na Ljubnem,
5.	v	sredo	21.	,,	pri	Sv. Lovrencu v Lučah,
6.	v	četrtek	22.	,,	pri	Sv. Mariji Snežni v Solčavi,
7.	v	soboto	24.	,,	pri	Sv. Martinu ob Dreti,
8.	v	nedeljo	25.	,,	pri	Sv. Moh. in Fortun, v Gornjem g
9.	v	ponedeljek 26.		,,	pri	Sv. Mariji Nazaret.
V. V mariborski stolnici
bo sv. birma na binkoštno nedeljo in binkoštni ponedeljek, dne 28. in 29. maja, kar naj čč. gg. dušni pastirji pravočasno in ponovno oznanijo vernikom s pridižnice. Binkoštno nedeljo bo ob 8. uri pridiga, potem pon-tifikalna sv. maša, nato birmovanje za birmance treh župnij mariborskega mesta. Binkoštni ponedeljek po svetem opravilu, ki se začne ob pol 10. uri in traja približno eno uro, birmovanje za birmance, ki bodo prišli iz zunanjih župnij k birmi v Maribor. — P. n. gg. veroučitelji se prosijo, naj birmance in po njih starše in botre opozarjajo na to določbo ter jim svetujejo, da se je držijo, ako jih le v tem ne ovirajo posebne družinske razmere. Namen določbe je, da se veliko število birmancev primerno porazdeli na oba binkoštna dneva in se tako vsi udeleženci izognejo gneči, dolgemu čakanju in drugim neprilikam.
Ako bi se v kateri izmed župnij, ki v zgornjem sporedu niso navedene, iz utemeljenih vzrokov želelo birmovanje, bi tej želji podpisani rade volje ustregel.
*
Moja navodila za birmske svečanosti v prejšnjih letih ostanejo tudi za letos vobče in v podrobnostih v polni veljavi. Zelo prosim p. n. gg. dušne pastirje v dekanijah, ki pridejo na vrsto, naj jih vsekakor pazljivo proučijo v škofijskem Oglasniku 1937, str. 48 in 49 ter na tam navedenih mestih, in naj jih vestno upoštevajo. Kakor lani (Oglasnik 1938, str. 23) opozarjam zlasti na te točke prejšnjih navodil:
1. Namen kan. vizitacije je predvsem duhovna preobnova župnije in potrditev birmancev po Svetem Duhu. Temu namenu naj služi skrbna priprava vernikov po primernih predhodnih pobožnostih ali vsaj pridigah, in dober katehetski pouk mladine, zlasti o zakramentu svete birme. Za župnijo je dobro izpričevalo, ako je udeležba odraslih žup-ljanov pri škofovih svetih opravilih, kakor šolskih otrok pri izkušnji zelo obilna, po možnosti polnoštevilna. Otroci naj se prijazno opozorijo, da se jim izkušnje ni treba bati.
2. Nedopustno je, kar zgornjemu namenu nasprotuje (zabave, veselice, vrtiljaki, godba v gostilnah, ples, pohujšljivi napisi na spominkih). Gg. župniki naj slične stvari sporazumno s svetno oblastjo modro, pa odločno preprečijo.
3. Izostane naj z ozirom na resne razmere v katoliški Cerkvi in v življenju našega ljudstva, kar v dosego namena ni potrebno: priprava in postrežba, ki bi duhovnikom ali vernikom povzročala izredne izdatke; večerne serenade, društvene prireditve, nevarno streljanje z možnarji.
Znaki vdanosti do svete Matere Cerkve ter spoštovanja do njenega odposlanca naj se ne polagajo v zunanjosti, zlasti ne v neprostovoljne, pač pa v versko zavest in katoliško življenje.
Formalnosti: Sprejem čim bliže cerkvi, ob slabem vremenu pri cerkvenih vratih; pozdravi čisto kratki; »Ecce, Sacerdos magnus« se poje (ali recitira) samo med slovesnim vhodom pred sveto mašo in birmo, ne pri prihodu. Gledé vozne prilike, spremljevalcev, stanovanja in postrežbe, prostovoljnih darov za sedanje velike potrebe lavantinske škofije. .. ostane neizpremenjeno, kakor je bilo rečeno leta 1937. Za prihod naj stavijo gg. dekani predlog, ali naj bo na predvečer, ali zjutraj na dan birme. Kjer je birmovanje v petek, bi se mogel dati izpregled postne postave za hiše in družine, ki bi ne mogle izhajati brez mesnih jedi.
Vse v slavo božjo in rešitev duš!
Maribor, dne 16. marca 1938.
t Ivan Jožef,
škof in apostolski administrator.
25.
Unio Cleri Missionaria.
Predsedništvo duhovniške misijonske zveze za Jugoslavijo (predsednik prevzv. gospod knezoškof ljubljanski dr. Gregorij Rožman) je poslalo tukajšnjemu vodstvu UCM sledeči dopis:
»Gospodje moderatorji so naprošeni, da tudi letos pozovejo vse duhovnike škofije, sekularne in regularne, da se vpišejo v Unio Cleri. V Jugoslaviji je šele približno polovica duhovnikov vpisana v UC.
Sveta Stolica smatra Unio Cleri Missionaria za »fundamentum« vsega misijonskega dela, ker so duhovniki tisti, ki morajo vedno znova oživljati v vernikih zmisel za molitve in žrtve za misijone in vzbujati nove misijonske poklice.
Posebno manjka med Hrvati in Slovenci misijonskih poklicev. Ako bi Hrvati in Slovenci sledili zgledom Ircev, Holandcev, Belgijcev, Francozov itd., bi morali pošiljati v misijonski vinograd Gospodov letno 20 misijonarjev.
Unio Cleri Missionaria naj opozarja duhovnike na važnost misijonskih poklicev in na druge aktualne misijonske probleme, posebno naj goreče širi papeške misijonske organizacije DŠV, Opus S. Infantiae in Opus s. Petri.
V to svrho je potrebno, da se vršijo od časa do časa misijonski sestanki Unio Cleri in vsako drugo leto škofijske skupščine.«
Gospodje duhovniki se opozarjajo na gornje vabilo. Pripominja se, da dobivajo člani UCM brezplačno četrtletno glasilo »Lux mundi«, ki seznanja duhovnike z najvažnejšimi misijonskimi problemi. List morejo naročiti tudi nečlani; za te stane letno 4 din ter se naroča pri vodstvu duhovniške misijonske zveze v Mariboru (škofijski ordinariat).
Člani, ki do konca leta 1938. niso poravnali zaostale članarine (vsaj do vključno leta 1936.), so po čl. IV. pravil in poslovnika prenehali biti člani UCM. V svrho vplačila članarine za leto 1939 (in 1938 oz. 1937) za tiste, ki so še na dolgu), sta tej številki Oglasnika priloženi po dve položnici duhovniške misijonske zveze. Letna članarina znaša 12 din.
26.
Poslovnik Centralnega urada za cerkvene takse.
Na podlagi čl. 5. Pravilnika o plačevanju taks v službenem uradovanju samoupravnih uradov in ustanov katoliške Cerkve v kraljevini Jugoslaviji se izda poslovnik, s katerim se odreja ustroj in delo Centralnega urada za cerkvene takse.
Čl. 1.
V Centralnem uradu za cerkvene takse se vpostavi Upravni svet. Člani tega sveta so ravnatelj Centralnega urada in dva pravna svetovalca. Ravnatelja in dva svetovalca imenuje in razrešuje od službe Poslovni odbor škofovskih konferenc.
Čl. 2.
V Centralnem uradu za cerkvene takse se ravnatelju dodelijo stalni uradniki, ki jih na predlog ravnatelja imenuje in razrešuje od službe Poslovni odbor škofovskih konferenc.
Čl. 3.
Zvaničnike, oziroma služitelje postavlja ravnatelj v svojem delokrogu.
Čl. 4.
Ravnatelj Centralnega urada za cerkvene takse je v svojem poslovanju odgovoren Predsedniku škofovskih konferenc ter ne more brez njegove vednosti in odobrenja podvzeti nikakih izprememb izven okvira tega Poslovnika.
Čl. 5.
Za pravilno poslovanje, označeno v čl. 20. Pravilnika, izdaja Centralni urad za cerkvene takse navodila in pojasnila v mejah in v duhu Pravilnika na podlagi odlokov Upravnega sveta, izdanih na seji po pismenem zapisniku, ki jih objavlja škofijskim ordinariatom kot tolmačenje za pravilen postopek.
Čl. 6.
Soglasno s čl. 20. Pravilnika spada obvezno tolmačenje samih odredb Pravilnika in njegove tarife v pristojnost Episkopata. Zaradi tega dostavlja Upravni svet taka tolmačenja kot svoje mišljenje, oziroma predlog v pristojno rešenje Predsedstvu škofovskih konferenc.
Čl. 7.
Predsednik škofovskih konferenc izda odlok glede na važnost predmeta ali prezidijalno ali na podlagi sklepa Poslovnega odbora škofovskih konferenc. Predsedniku škofovskih konferenc se dodeli pravni strokovnjak kot svetovalec. Predsednik ga izbere sam.
Čl. 8.
Ravnatelj Centralnega urada in stalni uradniki imajo redne plače, ki jih jim določi Poslovni odbor škofovskih konferenc. Pravni svetovalci v Upravnem svetu dobivajo nagrado od seje, ki se je udeležijo. V kolikor stanujejo izven Zagreba, jim pripadajo dejanski potni stroški. — Pravni strokovnjak, svetovalec pri Predsedništvu škofovskih konferenc, more dobiti nagrado po pismeno rešenem aktu. Te nagrade določa Predsednik škofovskih konferenc po zaslišanju ravnatelja Centralnega urada.
ČI. 9.
Na podlagi čl. 1. Pravilnika se plačujejo cerkvene pristojbine v cerkvenih kolkih v korist katoliške Cerkve in služijo za kritje njenih osebnih in materialnih potreb. V zvezi s tem so dohodkov iz kolkovine deležne vse škofije.
Čl. 10.
Na podlagi čl. 8. Pravilnika vrši Centralni urad razpečavanje kolkov tako, da jih dostavlja poedinim škofijskim ordinariatom v razprodajo ter izključno z njimi obračunava prometno vrednost vsake tri mesece. Vsak škofijski ordinariat je dolžen, da najdalje v sedmih dneh po dovršenem tromesečju uredi obračun in da v nadaljnjih sedmih dneh dobi od Centralnega urada potrdilo o pravilnosti izvršenega obračuna.
Čl. 11.
Obračun temelji na nominalni vrednosti v promet izdanih kolkov. Vsak škofijski ordinariat mora ob vsakem tromesečnem obračunu poslati 30 % izkupička za prodane kolke Centralnemu uradu v korist centralni blagajni pri Predsedništvu škofovskih konferenc, med tem ko ostala vsota v celoti služi za osebne in materialne potrebe dotične škofije. Ta tangenta se plačuje od 1. decembra 1938 do 31. decembra 1939. Ako je potrebno, se more ta tangenta po sklepu Plenuma škofovskih konferenc tudi menjati.
Čl. 12.
V zvezi s čl. 10. Pravilnika vrši Centralni urad revizijo pri poedinih ordinariatih. Zato bo Upravni svet določil na seji revizorja iz svoje srede ali na pristanek Predsednika škofovskih konferenc drugo ugledno osebo.
Čl. 13.
Centralna blagajna je last Plenuma škofovskih konferenc. Iz te blagajne se krijejo vsi stroški Centralnega urada za kolke, vse dobave in drugi izdatki, odobreni od Predsedništva škofovskih konferenc.
Čl. 14.
Tolmačenje ter morebitne izpremembe in dopolnitve tega poslovnika doprinaša Upravni svet Centralnega urada po odobrenju Predsednika škofovskih konferenc.
Izdano na seji Poslovnega odbora škofovskih konferenc dne 30. januarja 1939.
Predsednik škofovskih konferenc: f Alojzij, 1. r.,
nadškof.
27.
Pravilnik o cerkvenih taksah, pojasnilo.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani je poslala tukajšnjemu ordinariatu v gornji zadevi sledeči dopis z dne 9. marca 1939,
II.	št. 5381/8:
»Pozivno na tamkajšnji dopis št. 19/k z dne 13. januarja t. 1. in št. 19,k-1 z dne 23. februarja t. 1. je bilo zaprošeno ministrstvo financ za pojasnilo, ki je z odlokom od 11. februarja 1939, št. 6807,111 odločilo, da
se za matične izpiske pobira samo cerkvena taksna pristojbina ter da državna taksa po tar. post. 330 zak. o taksah odpade.
O tem se hkrati obveščajo sreska načelstva in mestna poglavarstva, naslovni ordinariat pa izvoli obvestiti župne urade.«
To se sporoča župnijskim uradom v vednost.
28.
Objave.
Družba za širjenje vere. Nekateri župnijski uradi niso vposlali nabrane članarine DŠV in zbirke misijonske nedelje 1938; enako niso poravnali zneska za poslane misijonske tiskovine, za katere dolgujejo celo za več let nazaj. Prizadeti se opozarjajo, da svojo zamudo čimprej popravijo.
Porcijunkulski odpustki. Sacra Paenitentiaria, officium de indulgentiis, objavlja v zgornji zadevi sledeče:
Faveant Revmi Ordinarii sive Parochis et ecclesiarum Rectoribus sive Superioribus domuum religiosarum suae dioecesis quae sequuntur nota facere:
1" petitiones ad Indulgentiam Portiunculae diei 2 mensis augusti obtinendam huic S. Tribunali mittendae sunt tempestive scilicet non ultra diem 31 mensis maii uniuscuiusque anni;
2" nullam posthac rationem hoc S. Tribunal habebit petitionum, quae ad eamdem Portiunculae Indulgentiam impetrandam per telegra-p h u m missae fuerint.
Išče se: 1. Krstni list Modritsch Janeza, roj. med. 1. 1811 do 1823, — 2. Krstni list W o b n i g (Bobnik, Lobnik) Leopolda, roj, okoli 1. 1822, in njegov por. list, por. 1. 1855 z Ano Weissenegger; krstni list Weissenegger Ane, roj. okoli 1. 1830. Najditelj teh listin (Wobnig in Weissenegger) dobi dar 200 din. — 3. Krstni list K i r -eher Ane, roj. okoli 1. 1799; starši Jožef in Katarina r. Friedrich. —
4.	Krstni list Tratnik Jerneja, roj. med 1. 1810—1820; in njegov por. list, por. med 1. 1830—1840 z Ano r. Plešnik. — 5. Krstni list S 1 a -ček U r .š u 1 e , roj. pred 1. 1835. — 6. Poročni list Volavšek (Vol-lauscheg) Mihaela, por. z Lorber Nežo med 1. 1802—1878 ter njen mrtvaški list. — 7. Krstni list Lorber Neže ter krstni, poročni in mrtvaški list njenih staršev. — 8. Krstni in mrtvaški list U s s a r Uršule, roj. okoli 1772 ter krstni, poročni in mrtvaški list njenih staršev. — 9. Mrtvaški list Hörner Ivana, roj. 1759. — 10. Mrtvaški list Hörner Marijane, roj. Rie die r, roj. 1764.	11. Krstni
list F r i e d r i c h (Fridrih) Inocenca, roj. 28. dec. 1780. — 12. Mrtvaški list Friedrich Marije roji Hörner (roj. 21. dec. 1788). — 13. Poročni list, Friedrich Franca Ks., por. okoli 1. 1788 z Jurko (Jurgo, Jorgo) Ano. — 14. Krstni list Jurko Ane, roj. okoli 1. 1752.
29.
Slovstvo.
Rok za prednaročbo Hrvatskega prevoda Sv, Pisma S. Z., na katerega se je opozorila čč. duhovščina v Oglasniku 1938, XII, stran 108, se je, kakor sporoča predsedništvo škofovskih konferenc v Zagrebu v okrožnici z dne 6. marca t. 1., št. 109 BK. podaljšal do 31. marca t. 1. Duhovniki in
laiki, ki se zanimajo za ta prevod, najdejo podrobna pojasnila v zgoraj navedenem Oglasniku. Naročila se pošiljajo na nadškofijsko centralo Katoliške akcije v Zagrebu, Kaptol 31.
Indijska knjižnica, izdaja Bengalski misijon, D. J., Ljubljana, Zrinjskega c. 9: zvezek 13, 1938: Potovanje v Indijo, spisal A. Gabrič, D. J. Cena 3 din.
Kristus, kraljuj! Molitvenik, s sodelavci priredil dr. Ivan Vrečar, Ljubljana 1938, založil šk. ordinariat ljubljanski. Cena: za dijake: 30, 34, 37, 50 din; za druge: 38, 44, 50, 66 din.
Ta molitvenik je res sodoben, izbrano opremljen in lepo tiskan, obsega 1098 strani na finem, tankem in trpežnem papirju. Vsebina je izredno bogata: Molitvi je posvečenih 81 strani. Sledi sveta daritev z razlago obreda svete maše, z navodilom za zborno sveto mašo, ima vse nedeljske svete maše in 30 prazniških. Sledi poglavje o zakramentih, raznih pobožnostih in pesmarica, ki obsega 145 mašnih pesmi z notami; pesmarico je priredil Luka Kramolc.
To je res moderna molitvena knjiga, ki se bo gotovo priljubila vsem. Primerna je tudi za darila za rojstni ali godovni dan, za božične ali velikonočne praznike.
30.
Osebna naznanila.
Umeščena sta bila gg.: Ivan Kupčič-Petin, provizor v Cirkovcah, kot župnik istotam (26. februarja 1939) in Mihael Turk, župnik v Bučah, kot župnik na Ljubnem (1. marca 1939).
Postavljeni so bili gg.: Franc Tominšek, provizor na Ljubnem, za kaplana istotam; Jakob R a u t e r , župnik v Pilštanju, za soprovizorja v Zagorju; Jurij P r i b o ž i č , resig. župnik v Zagorju, za provizor ja v Bučah; Ivan Leber, župnik v Vuhredu, za soprovizorja pri Sv. Antonu na Pohorju; Alojzij Sunčič, kaplan v Skalah, za pro-vizorja v Frankolovem (1. marca 1939).
Nastavljeni so bili gg. semeniški duhovniki: Martin Jelen, za I. kaplana na Prevaljah; Jožef Škorjanc, za I. kaplana v Sevnici ob Savi; Vincencij Frangež, za kaplana v Guštanju z delokrogom prefekta v dijaškem semenišču v Mariboru; Ernest Klančnik, za kaplana pri Sv. Marku niže Ptuja; P. Kornelij Gorše O. F. M. za kaplana v Gornjem gradu z delokrogom v Bočni (1. marca 1939).
Prestavljeni so bili gg. kaplani: Mihael Jerič iz Prevalj (I.) za lokalnega kaplana-ekspozita v Kuzmi, župnije Gornja Lendava; Valentin Kor dež iz Sevnice ob Savi za kaplana pri Sv. Vidu pri Grobelnem z delokrogom stolnega in mestno-župnij-skega kaplana v Mariboru; Ivan R o j h t od Sv. Marka niže Ptuja v Skale; Jakob Sem iz Ribnice na Pohorju k Sv. Barbari v Halozah; Jožef Klemenc od Sv. Barbare v Halozah v Ribnico na Pohorju (1. marca 1939).
Resigniral je na župnijo Zagorje tamošnji g. župnik Jurij P r i b o ž i č (1. marca 1939).
Umrla sta gg. Anton Polutnik, duhovnik v pokoju, dne 26. februarja 1939 v Slivnici pri Celju v 67. letu starosti; 19. marca 1939 msgr. dr. Franc P. Kovačič, svetega Očeta hišni prelat, bogosl. prof. v p., v 72. letu starosti. R. I. P.!
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Mariboru, dne 22. marca 1939.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr. Josip Mirt. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.