149. številka. Ljubljana, v ponedeljek 3. julija. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI HHL Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogcrske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po oO kr. za Četrt. leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St. IU. Dpravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Trutnovska novela. V Ljubljani, 3. julija. Kaže m', da vprašanju o administrativni delitvi čeških 8odnib okrajev oziroma o zakonu, s katerim se ima ta delitev omogočiti, ostane do je seni na dnevnem redu. Časopisju ho bavi izključilo h tem predmetom in ga razpravlja na vse strani. Naznanili smo že, da je načrt te novele bil odobren v ministerakern svetu, vršivšem se miitole dDi pod predsedstvom cesarja, in ker se v jednomer čuje da ima vlada že večino za ta zakon zagotovljeno, oziroma da je sploh ne dobi, je samo umestno, če navedemo nekatere časnikarske gluttove, ki nam pojasnjujejo sedanji nazor raznih odločujočih strank, v prvi vrsti tistih, brez katerih pomoči ne more vlada ničesar opraviti. „Konservative Correspondenz", glasilo Hohenvvartovega kluba, pravi: „Ni sicer dvoma, da pride novela prt d državni zbor, a je-li jo ta vzprejme, je drugo vprašanje Organ dra. Ebcnhocha in gorenjeavBtrijskib klerikalcev, „Liuzer Volksblatt", se izreka odločno zoper novelo ter je preverjen, da bodo vsi konservativci odklonili vladno predlogo. „Vaterlaud" piše sicer jako reservirano o tej stvari, ker se češki veleposestniki še niso odločili, ali unet ni za predlogo. Tudi Poljaki so ne morejo sprijazniti z vladnim namenom, ker jim je deželna avtououiija pred vsem pri srci. Tako na primer piše „Dziennik Pulski": „Konsekvence, katere izvajajo Nemci iz dogodeb v češkem dež. zboru dne 17. maja, no jako čudne. Ker češki deželni zbor ni %mogol o Trutuovakem okrožnem sodišču izreči svojega mnenja, naj se pre-meiii ves zakon o organizaciji sodišč. Parlament naj odobri novelo, s katero se pooblašča vlada za ustanavljanje novih aodnih okrajev tudi v tem slučaji, ako deželni zbor ni izrekel svojega muenja. Kako nesoglasje je mej uzrokom in učinkom! Mjslimo, da za Trutnnvako novelo ne bo dobiti večine. Za- LISTEK. Izlet v Carigrad. Popotne črtice. "Spisal A. Aškerc. if. (ftalje.) Po strmi in slabo potlakani ulici pridemo, boljše rečeno: prerijemo ali prerinemo te skoz prepisano množico doli do mosta, ki drži čez Zlati rog. Ta most se zove Galatski, tudi moHt Vulidč-ali novi most imenovan, ker ležf više tega še jeden, stari most. Toti, čez katerega gremo mi, jo 450 m dolg i o leži na železnih ladjah (pontonih). Kdor hoče vedeti, kuku narodnosti stanujejo v Carigrada, ali vsaj prihajajo tu som in skoz to mesto, ta naj postoji na Galatskem mostu kake pol ure. Ni ga na svetu mesta, ki bi se, kar se tiče etnografsko mnogovrstnosti, moglo meriti s poglavitnim mestom turškega cesarstva! Stoj in opazuj ! Glej, tu mimo gospoda v črni obleki in s cilindrom stopa samozavestni Turčin v dolgom plašču in turbanom na glavi. To je Staroturek. Tam le gre gibčni Grk v narodni noši in s fesom. Mimo njega prikoraka gravitetski Arabljan ali kak Beduin s temnorjavim, klasično rezanim protiljem. Glavo mu pokriva nekaka pisana, čez pleča segajoča ruta, ki kuni, katerim je hipna potreba uzrok postanku, na vadno niso dobri. Iz tega uzroka se izrekamo odločuo zoper Trutnovsko novelo. Naša avtonomija v CislitvauBki ni posebno obsežna in pravice deželnih zborov niso take, da bi mogli sami delovati na njib omejitev." — Krakovski „Czas", ki vedno tolmači nazore konservativne večine poljskega kluba iu jo že opetovano izrekel se neprijazno o noveli, je te dui nekako formuliral pogoje, pod katerimi bi bilo pridobiti poljske poslance. Pisal je namreč: ,Trutnov-ski zakou ima brez dvoma namili, omejiti atribute deželnih zborov. Iigubil bi pa ta značaj, ako se vauj uloži protiteža zoper njega protiavtonomistično tendenco. To pa je lahko doseči: določiti bi se moralo načeloma, da je deželni zbor, ki tekom jed nega namreč prvega zasedanja, v katerem mu je došla predloga o ustanovitvi novega sodišča, ne izreče svujega mnenja, že s tem pritrdil projektu; z druge strani pa bi moral zakon za slučaj, da je deželni zbor izrekel svoje mnenje, biti trdno jamstvo, da bo mnenje deželnega zbora odločilno in podioga vladnemu ukrepu." Ti glasovi \ otrjajo znova, kar je že javil naš Dunajski dopisnik, da namreč nemški konservativci in Poljaki niso uneti za Trutiiovttko novelo. Ker bi vlada, ustrezajo tirjutvi Poljakov, izrečeni v „Czasu", kar nič ne ugodila Nemcem ua Češkem, nego jim de škodila, ni misliti, da jo vzprejme, sosebno ker bi se tem potem še razširila deželna avtonomija, o čemur pa centralistično m msterstvo nič vedeti ueče. Sedeč pa navedenih časnikarskih glasih bi se skoro upali trditi, da Trutnovska novela ne bo obveljala v dižavnem zboru, ali ker bo parlamentarne razmere v nas tako zamotane, da glasujejo stranke čeBto za vladne predloge, dasi se ž njimi ne strinjajo, je lahko motno, da dobi grof Tanffe tudi za ta najnovejši svoj „coup" potrebno večino. A tudi ako vlada izpoHluje Trutnovsko novelo, Še ne bo ž njo zadovoljila Nemcev. Oni hočejo več, oni hočejo vse. Ko je bil zaključen deželni zbor češki, zahte- si jo je privezal okrog senc z nekakim pozlačenim motvozom. Tam le hiti burni Arnavt. Vrhu hlač ima neko ženskemu krilu zelo podobno stvar iz bele volnine, ki mu sega do kolon iu pri hoji ple-heče okoli njega kakor obleka — baletni plesalki. . . CJlej, v elegantni kočiji pelje se tod neki mlad čerkeski knez a krasno 5r.no brado. Na sebi ima belo volneno obleko in takisto veliko belo kučmo na glavi. Tega je zdaj-Ie srečal drug fijaker, ki pa vozi — nekega japonskega grofa. Sinoč sem slišal tega Japonca v restavraciji hotela „de Pest" govoriti s svojim sosedom v gladki — nemščini. Zdaj gro mimo nas par črnih Sudancev. Tam-lo pa prihaja kar cel — harem turških žen s črnimi robi-njami. Ogrnilo so se v svilene plašče različnih barv, obrazu pa si pokrile s sila lio i mi prozornimi kopru-nami, tako, da ne vidiš samo lahko njihovih velikih črnih očij, ampak tudi ves obraz ... In tako se vrti ta etuografski kalejdoskop uro za uro, poln zanimivosti, poln kontrastov — brez konca iu kraja, Prava narodopisna razstava! . . . Na Stambulskem koncu mosta zagledamo visoko džamijo, „Jeni džami", no no utegnemo vanjo iti, ker se nam mudi dalje — k Aji Sofiji. Po raznih ulicah, večinoma ozkih in slabo potlakanih, pridemo mimo zanimivega, po celem svetu znanega poslopja, čegar vhod se zove — Visoka Porta. V palači sami nameščeni so razni bureaus: velikega vezirja, mi- vali so levičarji nekatere ministerskeportfeljeza svoje privržence, grozeč pri tem z opozicijo. Taafte jim ni ustregel, pač pa jim je ponudil — Trutnovsko uovelo. Vsebina te novele sicer še ni točno znana, a vender ee je levičarji sedaj že več tako ne vesele, kakor iz začetka. Levičarski listi jo imenujejo majhen dar, s katerim pa nemški narod ne bo zadovoljen, ker zahteva, da se izvrše vse njega tirjatve, ker hoče vedeti, pri Čem je. Sploh ju Trutnovska novela za levičarje same največje nevarnosti in to radi razcepljenosti mej Nemci. Ker so levičarji na Češkem popolnoma odvisni od nemških nacijonalcev in nimajo v narodu skoro nič zaslombe več, morali bi napovedati bankerot, ako bi propadla Trutnovska predloga Na shodu zaupnih mož v Pragi so sicer zagrozili vladi z opozicijo in tudi sedaj ponavljajo to grožnjo za slučaj, da ne obvelja Trutnovska predloga, ali to delajo samo vsied pritiska nacijonalcev. Na shodu v Pragi so levičarji predlagali reso'ucijo, v kateri ni bilo govora o opoziciji, saj se je boje kakor peklenšček križa, a vsied zahteve nacijonalcev so morali svojo resolucijo umakniti in glasovati za ono, v kateri se je grozilo z opoz cijo. Nemci torej niso jedini in složni, in ker naciionalni listi liberalcem že groze* z usodo Staročehov, ako bi ne k topili v opozicijo v kIui". u. da propade Trutnovska novela, ni dvoma, da utegne glasovanje o tej predlogi postati odločilnega pomena za bodočnost levičarske stranke, za razmere v našem parlamentu in sploh za vso notranjo po-litiko. Prav radi tega pa je vso stvar soditi jedino in izključno s političuega stališča. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 8. julija. K rešitvi jezikovneifti vprašanja. Občinski svet Praški je svoj čab sklenil nekatere preraembe občinskega reda in mej drugim določil, da ima mestni magistrat tako v lastnem nisterstvu notranjih in vnnnjih del*) in državnega soveta. Mimogrede si ogledamo kos Serajskega vrta, kjer stoje razni antični kipi ter cele vrste velikih marmornatih sarkofagov, prinesenih večinoma iz Male Azije. Poleg vrta stoji muzej in L 1880 ustanovljena ecolo des beaux arts. Dalje pridemo na neko teraso, na tako zvani Jani carski dvor. Tu stoji stara velikanska platana. Na debeli vej i zabit je še žrebelj, kjer so obešali uporne Janičarje. Ker nimamo vstopnic, ne moremo, ko bi tudi utegnili, ogledati si Serajskega dvorca; zatorej gremo raji v slavno A j o Sofijo, ki stoji na Justinijanovem trgu. Prvotno cerkev zgradil je že cesar Konstantin Veliki 1. 326. ter jo posvetil sv. Modrosti božji. V krasno cerkev pa jo je prezidal in povečal car Ju-stinijan. Hotel je postaviti baziliko, ki bi v krasoti svoji presegala vse cerkve sveta in — posrečilo so mu je. Ko so Turki 1. 1453. pribrali v Carigrad, zaprlo so je več tisoč kristjanov v sv. Sofiji. Divjaki pa so vlomili vrata in poklali vse, ki so notri zavetja iskali . . . Stopimo v prostrano preddvorje, potem še veliko in malo preddvorano (narthex), plačamo lop bakšiš za vstupnino in hodža Dam od-grne na srednjih — „kraljevih" — vratih velikansko usnjato zaveso — v „sveti" Sofiji smo, t. j. v dža- *) Mimogredč naj omenim, da naj bi pisali v bodočo dosledno le: miniaterstvo vnanjib, notranjih del, saj tako piSejo tudi Rusi , ne pa „rečij" ali „zadev" itd. kakor v prenesenem delokrogu uradovati v češkem jeziku in to izključno. Namestmštvo je ta sklep razveljavilo z motivacijo, da je magistrat, kadar posluje v prenesenem delokrogu, cesarskim oblast-v ni podrejen urad, kateremu nima obč. svet ničesar ukazovati. — Obe. svet Pruski se je zoper tu naredbo pritožil najprej na ministerstvo in, ker tu ni ničesar opravil, *a upravno sodišče. V petek je bila pri upravnem sodišču obravnava. Ker je stvar velevažna in splošnega pomena, obuja v vseh krogih največjo pozornost. Ministerstvo ni zoper obč. sveta pritožbo podalo navadnega protispisa. Obč. svet je v svoji pritožbi navel, da ima obč. svet pravico določati magistratu poslovni red. Te pravice do* slej tudi vlada ui tajila, a če jo ima občinski svet, potem more tudi določevati o uradnem jeziku. Pravni zastojmik Praške občine, dr. D ost al, je v svojem govoru povdarjal, da je opravilni red iz 1. 18G4 še vedno v veljavi in na podlagi tega reda ima občinski svet neprerekljivo pravico, določati o vseh podrobnostih magistratovega poslovanja. Ministerstvo je to pravico samo pripoznalo s tem, da ni razveljavilo celega sklepa, za kateri tu gre, ampak samo odstavek o uradnem jeziku. Ko bi na-mestništvo oziroma ministerstvo mislilo, da občinski svet nima pravice, določati uradni jezik, moralo bi bilo razveljaviti ves ukrep in tudi obč. red iz I. 1864. Po statutu ima občinski svet pravico orga-nizovati svojo upravo, kakor hoče in ker je magistrat, tudi kadar deluie v prenesenem delokrogu, občinski urad, ima obč. svet pravico določevati mu tudi uradni jezik, tembolj, ker po ustavi ima vsaka občina pravico, določevati svoj poslovni jezik. — Sodišče ša ni razglasilo sodbe. To se zgodi dne 15 julija. JMetropolit Sembratović Načelnik narodne cerkve inaloruake, znani metropolit Sembratović se vender nekoliko boji javnega mnenja Te dni je sklical odbor, kateri je priredil papeževo slavnost in romarski vlak, na sejo, v kateri je v daljšem govoru slovesno zatrjeval, da Rimska kurija nima ni najmanjše neprijateljske nakane zoper grško katoliško cerkev in njeno organizacijo na narodni podlagi. Metropolit je rekel, da bo kurija v kratkem izdala potrjene in morda tudi nekoliko izpremenjene ukrepe zadnje sinode, ali na uvedbo celibata ne misli nihče in tudi na uvedbo latinščine ne. Po živahni debati razšel se je odbor z zavestjo, da metropolit Sembratović ni vsega povedal, kar bi bil mogel in moral. Ogerttke crrkvenopolitične predloge. Za časa delegacijskega zasedanja predložil je ministerski predsednik VVekerle cesarju osnutek zakona o civilni poroki. Javlja se, da cesar tega osnutka ni odobril, amjiak vso stvar odložil, dokler se v drž. zboru že predloženi zakonski načrti ne rešijo. Na jesen se torej ogerska zbornica ne bo bavila z načrtom o civilnem zakonu, kakor so mi shli izestni krogi, ker takrat bo rešiti državni proračun, odsek za cerkvenopolitične predloge pa se bo bavil z zakonom o verski svobodi in o recepciji Židov. Letos torej sploh ni misliti na to, da bi se zbornica pečala b cerkvenojiolitičnimi predlogami, ampak šele drugo leto. Ker sodijo razni ogerski krogi, da mora ministerstvo s civilnim zakonom dokazati pravico do obstanka, je s tem vladi podaljšano življenje za leto dnij. Vitanje države. Iz Srbije. Kakor znano, prisilili so iutransigentni radi-kalci voB radikalni klub, da se je izrekel za za-tožbo bivšega liberalnega ministeratva Avakumovi-<■ »vega. Kralj in sedanja vlada sta odnehala in privolila, da se dvigne zatožba. Večina skupščine je že določila dan za razpravo o tem predlogu, a opustila je zopet četudi samo začasno to namero in miji mohamedanski. Veličasten tempelj ! Cerkev ima tri ladije. Na sredi nad celim poslopjem stoji velikanska kupola, ki ima sama 32 m v premoru in visi 05 m nad tlom. Vsa notranja bazilika-džamija je 75 m dolga in 70 m široka. Ne mislim je dalje opisavati. Strokovnjaki pravijo, da se v krasoti, veličastnosti, smelosti arhitekture in divnosti mozaikov niti slavna Št. Peterska cerkev v Rimu ne more kosati z Agijoj Sofijoj! V štirih kotih pod kupolo se vidijo štiri veliki kerubini v mozaiku; na oboku nad bivšim velikim oltarjem pa se baje razpozna še glava Kristusova. Jaz je nisem mogel najti. Velikanski zlati napisi iz korana „dičijo" stene in kupolo — drugače je vse prazno. Črnobradati hodža pa nam je zmerom za petami, ker se menda boji, da bi tudi mi po angleški navadi izruli si kak košček mozaika za spomin. Sv. Sofija ima 4 minarete . . . Kakor sv. Sofijo, tako so moslemi še veliko drugih krščanskih cerkva spremenili v džamije. Vae vietis! Stara pesem. Najbolj so ohranjene krasne fresco-slike iz starega in novega testamenta v džamiji „Kharije", bivši cerkvi sv. Zveličarja. Tu vidiš še slike in mozaike, ki kažejo: Rojstvo Jezusovo, Tri kralje, pastirje Retlehemske itd. (Dalje priti.) sicer v prvi vrsti vsied intervencije inozemskih diplomatičnih zastopnikov, v drugi vrsti pa z ozirom na eventuvulni neuspeh zatožbe. Po srbski ustavi imajo namreč zatoženi ministri pravico, odkloniti sovražne jim sodnike Tudi bivši člani Avakumovičavega tni-nisterstva bi se te pravice ne odrekli in odklonili vse radikalne sodnike, tako da bi jih solili /gol liberalni ali napredojaški, vsakaku pa jako zmerni možje. V takih okulnoatih bi se pa skoro gotovo primerilo, da bi sodišče oprostilo zatožene ministre, kar bi bil jako čuten moralen udarec za vso radikalno stranko. Iz tega razloga je radikalni klub za sedaj, to je za tekoče zasedanje, opustil svojo np-mero; a skoro bi bilo dvomiti, da pride sploh kdaj v razpravo. Volilna svoboda na Neniškenu Deželni odbornik Spiess je bil kot župan mesta Schlettstattu odstavljen, ker je pri državnozhoiskib volitvah ugitiral za atenskega protestovca Preissa, kateri je pri ož|i volit vi zmagal z večino 40 glasov. To postopanje vlade osvetljuje jako dobro zmago kandidatov, kateri so so ogrevali za vojaško predlogo. — V Etsenu zmagal je narodni liberalec, tovarnar Krupj> proti nasprotniku vojne predloge in to s pomočjo socijalistov. Berolinski socialistični list „Vorvvarts" piše o tej volit vi: Glavna zadača socijalizma |e boj zoper kapitalizem. V Eiseuu živi največji nemški kapitalist Kruj>p. Mej ujini in socijalnim! demokrati atoji centrum. Ako h« v tem okraji porazi centrom, imeli bodo socijalisti prosto roke v boju proti Kruppp. Zato je pokončati klerikalni gozd v Esseiiu. Krupp bo v državnem zboru izvedel, česar doma neče vedeti in videti. V Kruji-povih tovarnah je na tiBoče socialističnih delavcev in ti bodo skrbeli za materijal, s katerim se bo Krujipu osvetlilo stališče. — Poljski list „Goniec W i e 1 k o p o 1 s k i", kateri se je ves čas poganjal za nasprotnike vojaSke predloge," roti sedaj poljsko frakcijo, naj glasuje za vladno predlogo Bamo ako se jej zajamči, da se v poljskih krajih na Pruskem uvede poljščina kot učni jezik. Dasi so vsi pravi poljski rodoljubi za to misel uneti, vender ni upati, da bi jo osvojila poljska frakcija. Znani Košcielski, vodja te frakcije, bodi za vlado čez dru in Btrn. Te dnf je bil b svoje familijo povabljen k cesarju Viljemu v Kiel in za toliko odlikovanje bo mož prav rad žrtvoval narodove intereee. Zal, da ima Košcielski tako velik upliv na poljski klub, da se ta skoro vedno ravna po njegovi volji. Dopisi« Wa I>iiiihJii 30. junija, [fzv. dop.] — (Konec čeških gledaliških predstav.) Ko se je pred dobrima dvema mesecema pri prvi predstavi češke družbe začelo v Josipovskem gledališči škandalozno brlizganje, sikanje in gromko ropotanje fanatičnih nemških buršev, naščuvanih po nekih pangermanskih rerlakterjih, tedaj se pač nihče ni nadejal, da bo ravnatelj Chmelensky tako dolgo in tako častno gostoval na Dunaj i, zlasti ker je (posebno židovsko) časopisje kar besnelo. „N. Fr. Pr." je početkom gostovanje čeških umetnikov naravnost nazivala skrajno predrznost ter jim grozila s strašnim bankerotom. Večina humorističnih listov je karikirala, ironizirala in travestirala vse kar le najbolj sovražno in zlobno. Izvestno je trebalo Čehom uprav žilave volje in jekleno potrpežljive vztrajnosti, da so klubovali različnim najiafinovanejšim napadanjem in protiagitacijam zakletih sovražnikov, — zato vsa čast jim! A ne vztrajnosti, tudi slovanski umetnosti so pomagali do sijajne zmage! „N. Fr. Pr." je spoznavši neuspešnost svojega nesramnega rovanja — kar umolknila, drugi pravičnejši listi pa so so uverili, da zasluži večina čeških igralcev in igralk neomejeno priznanje in javno pohvalo. Znano je da so Dunajski časnikarski kritiki jako razvajeni ter da jako št.edijo s priznalnimi besedami. Gotovo so torej kritike — kakeršnih sem nekaj citiral v zadnjih dopisih — povsem objektivne, stroge, pravične, zato pa tem častnejše. Umevno je, da ima Chmelenskega družba mej saboj tudi nekaj začetnikov novincev, a le malo; večinoma so umetniki, ki bi delali čast vsakemu gledališču, da omenim le obče priznanega karakteristika g. Liera, cvet igralcev češki h, ki je jednako izvrsten kot kmet, kavalir, vojak ali kapucin itd.; — ali pa tragedinjo g. Prochazkovo, ki občinstvo s svojim premišljenim, fino nuanciranim igranjem, katero vrlo podpira še njena junonska zvu-nanjost in preprijeten glas, kar elektrizuje; — ali pa dovršeno naivno ljubimko gdč. Košnerovo, — nadarjena mlada komika g. Charvata in g. Kafko, — draže stno pevko gdč. Fli rstovo — ali pa „staro mamko" g. R^šavo. Od teh se bode večina naših igralk in igralcev lahko marsičesa naučila ter spoznala, da za resničnega .umetnika na deskah" vender-le ne zadostuje samo obrito lice in fantastično krilo!! —Nekateri slovenski listi pa bodo meuda potem tudi vsaj polovico bolj skoparili s superlativi. Istina je, da moramo v kritiki rabiti doma še najkrajši „vatel", a na rojake v tujini kar najkomičnejše delujejo izrazi: nne dosegljivo", »nepopisno", „predivna heroina", „pero nam je preslabo" itd., ker poznajo popolnoma dobro tudi domače razmere in vidijo, kako se drugje nerazmerno boljša igranja cenzurirajo za komaj zadostna. — Ej, kaj bi! Stroge kritike nam treba tudi na tem polji in sicer resne ter pravične kritike, ki pa ne bo segala le po — statistih, ne^o tudi po — — „korifej a h". . . Le tako bo kritika koristna, sicer pa odgaja le puhlo domišljavost!! — — — V zadnjem časi so se priredile zopet 3 nove predstave: „S 1 u ž e b n i k s v e h o pana", drama v 5 dejanjih, spisal J. V. Jefabek, — „Klub m I ade ne u", veseloigra v 3 dejanjih, napisal M. Ralucki, — in „S e d m h a v ranu*, romantično-čarobna bajka v 4 dejanjih, 14 slikah s petjem in plesi. V prvi igri je nastopil po dolgem premoru g. ravnatelj sam z velikim uspehom kot ubožui in nadarjeni mehanik Bud iT Snov je vzeta iz socijalnoga vprašanja v sedanjosti: boj kapitalizma s proletarijatom. Igralo se je z navdušenjem in s čutom. C h m e 1 e n s k y in g. P r o h a z k o v a sta bila čestokrat pozvana celo pred zastor. Na svojem mestu je bil seve tudi g. L i e r kot ostudni krvopija, fabrikant Dornenkron. — V „klubu mla-denčev" se izborno smešijo oni samski . nerodneži, bojazljive« in tepci, ki le v teoriji sovražijo „slabši" spol, a v praksi jim zmeša prva neusmiljeno hladna koketa možjane. Odlikovali so se zlasti g. Pro-h a z k o v a, gosp. L i e r, gdč. Košnerova in gosp. Gabriel. Včeraj pa nam je podal g. Chraelenskv — nalik kanaanskemu ženinu — za konec najboljše. „Sedra ha vranu" je zavzeto iz narodne pripovedke o sedmerih zakletih bratih, katere reši le večletni molk sestrin. Razni dobri in zli duhovi podpirajo in zavirajo dejanje. Ta igra je imela izmej vseh dosedanjih največji uspeh; saj so se pa tudi vršile priprave zanjo 14 dnij ter se izdalo za uprizoritev in novo garderobo precej stotakov. Posebno odlikovani so bili g. Lier v ulogi hinavskega, a pohotnega kapucina, gdč. Tonča Košnerova kot molčeča trpinka, g. Prochazkova kot vila Svet-lana in g. Cerny kot hudobni duh Zloboh; pred vsemi pa gdč. K. Fiirstova, ki je v raznih me-tamorfozah a svojim krasnim petjem in očarljivim igranjem žela najburnejšo pohvalo. Dražesten okvir vsej predstavi pa je priredila gdč. Friesova z duhovito sestavljenimi baletnimi plesi, v katerih nastopajo vile v prozornih tančicah , kratkokrilne baleteze (gdč. Friesova, gdč. Schenkova in gdč. Bel-lari), kanarčeki, metulji, labodi, pavi in petelini: same izvrstne plesalke gibkih udov, zorne rasti. Gledališče je bilo dubkom polne, ploskanje pa tako frenetično in tolikokrat ponavljano, da so bile plesalke od poklonov že trudne ter smo se morali konec no zadovoljiti samo — z metanimi poljubi. Predstava je trajala od 1/1tS. do a/4ll. ure v noč. Vsi časniki prorokujejo, da bo ta igra še večkrat napolnila gledališče in prinesla g. Chmelenskemu popolno zadoščenje za financijalne izgube, katere je imel pri začetnih predstavah. Prihodnji teden se odpeljejo baje proti jugu in nedvomno jih bodo Slovenci prav prisrčno sprejeli. — Umetnost češka naj živi! —6 — Domače stvari. — (Slovenska Sokolska In druga narodna društva!) Podpisani odbor tem potem naznanja, da mora vsako društvo, katero se vseaokolske slavnosti v Ljubljani dne 8. in 9. julija 1893 korporativno udeleži, najpozneje do srede 5. t. m. javiti vis. c. kr. deželni vladi v Ljubijaui svoj prihod, unanja društva tudi uro prihoda in odhoda in morajo slednja svojo korporativno udeležbo naznaniti tudi politični oblasti svojega domovanja. Na zdar! Za odbor „Ljubljanskoga Sokola": Ivan Hribar, t. č. starosta; dr. J osi j) K u Sar, t. č. tajnik. — (Vsesokoleka slavnost.) Najsijaj-nejša in najbolj zanimiva točka slavnosti bode brez dvoma velika telovadba v petih oddelkih: 1. Proste vaje vseh Sokolov. 2. Tekmovanje najboljših telovadcev vseh društev na orodji. 3. Nastop posamičnih društvenih telovadcev na različnih orodjih. 4. Igra z lovilnikom (sodeluje 60 Sokolov). 5. Borba najkrepkejših Sokolov vseh društev. Veliki telovadni prostor bode prmerno okraSen in se bode postavila velika triluna s sedeži. — (Osobne vesti.) Deželni predsednik kranjski imenoval je vladnega koncipista g. Otona De tel o začasnim okrajnim komisarjem in kon-ceptnega praktikauta g. Rudolfa grtfi C h o r i n -s ke g a vladnim koncipi*tom. Kakor se nam poroča, je visokorodni mladi grof preskočil kar tri tovariše - p I e b e j c e. In vender se vladna gospoda pri vsaki priliki pritožuje, da domačini neradi vstopajo k politični uprav*. — Pri tej priliki vidi se nam umestno zabeležiti tudi, da „Neue Freie Presse" v izredno laskavih besedah pozdravlja imenovanje g. barona Ileina. Menda že ve zakaj ! — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista bo poslali danes krouine darove z\ družbo sv. Cirila iu Metoda: Iz Litiju izročila je gospa Roblekova zopet 39 kron, dodatek k zadupč izkazani vsoti (68 k.), nabrane mej tamošujimi r o d o 1 j u b k i u j a m i iu rodoljubi. Darovali so: g. Podgoršek, sodni priHtav 10 krou (polovic dobljene stave pri distaočni hoji v Zatično), g. Fr. Slauc, nadučitelj 3 k. (od istotake stave); po 2 kroui: g. Fran Golob, brivec, neimenovani, gdm. Anuška Lušin iz Ljubljane; po 1 krono: gg. Josipina Šega, Ana Kušlan iz Čateža, Muni Porenta iz Šmartrm, gospe Mmka Vrančič iu Roza lirthovec iz Ljubljane, gospod Josip in goapa Emilija Reneš; ostalih 13 kron nabrala ju, gdćna. Franja Grilje na Vačah; darovali so po 2 kroui: gg. Helena Grilje, Franja Grilje in Temlor Čdtnpa, učitelj; po 1 krono: dva neimenovana, Fr. R'ijma, Iv. Iloš, Ant. Grilje, Ant. Strgar in Anton Merva, — Iz Loža poslala Bta „ D v a tujca" 10 kron. — Dalje so darovali: g. Aut. Koželj na Dunaji 10 k.; g. Vekoslav Gre goric n za dober izid" 5 kron; g Ant. E rž en, učitelj v Podgori 1 k.; skupaj 65 kron, katere izročimo vodstvu. Slava rodoljubnim darovulkam iu darovalcem in ujih na-sieduikom ! — (Za „N a r o d n i d o m") poslali bo danes uredništvu našega lista kronine darove: „ Dva tujca" iz L)ža o kron; O. L. 1 k.; A. D. 1 k.; skupaj 7 krou, katere izročimo vodstvu. Živili vrli darovalci ! — (Promocija.) Jutri bo na Graškera vseučilišči promoviran doktorjem vsega zdravilstva g. Ivan Eržeu iz Bitnja pri Krauju. Častitatno! — (PetlndvaJBetletnica tiskarskega društva v Ljubljani) se je vršila včeraj prav Bijajno; bile so pri slavnosti zastopane vse Ljubljanske tiskarne. Siavnost se je pričela zjutraj ob 11. uri s slavnostno sejo v praznično okrašeni društveni sobi iu so počastili to sejo g. župan Grasselli, posestniki ii zastopniki vseh tukajšnjih tiskarn in mnogo drugih odličnih vabljenih goBtov. Deželni predsednik baron Hein, ki je bil zadržau udeležiti se slavnoBtue seje, pozdravil je društvo izražajoč željo, da se uspešno razvija tudi nadalje. Društveui predsednik g. Fran Hribar pozdravil je navzoče iu razvil podobo dosedanjega društvenega delovanja, o katerem bodemo prilično spregovorili obširneje. Z včerajšnjim dnem stopila je v življenje podporna blagajnica za siroto umrlih članov, ki bode dajala do 14. leta po 2 gld. na mesec kot podporo vsem sirotam tacih članov, ki so bili vsaj osem let Člaui društva. Po predlogu društvenega blagajnika gosp. Ar seli u a bili so imenovani častnmi člani društva: gg. O Ramberg, J. Kovač, A. Klein, J. Krajec, * in dr. J. D e r č ; dalje tiskarske tvrdke : B I a zn i ko v i nasledniki, „Narodna Tiskarna", R. Milic in ^Katoliška Tiskarna". Zahvalil se je č. g. prof A. Zupančič ter izrazil željo, da društvo hodi tudi v naprej po sedanjem potu. Potem so izročili učenci krasno spomenico, o kateri Brno že poročali v našem listu. Ko je bila končnna slavnostna seja, ki je trajala blizu jedno uro, dali 8o ae foto-grafovati vsi navzoči člani in častni člani. Ob 1. uri popoludne pričel se je slavnostni banket na vrtu g. Ferlinčeve restavracije, katerega se je udeležilo do 80 oBeb. Prvo napitnico govoril je predsednik g. Fr. Hribar na Nj Velič. cesarja kot blagega pokrovitelja delavskega stanu, na kar je vojaška godba svirala cesarsko pesem, katero so vsi navzoči sto e poslušali in zaorili Slava in Živio! Posebno živo vzprejeta je bila napitnica navzočim članom veteranom, ki ho pri društvu že od njegovega početka, ti bo: gg. Makso Ar mir, Val. Arselin, Mart. Jelovšek, Ant. Klein, Iv. Kovač, Iv. Krajec, Iv. Kremžar, Al. Majer, Ant. Pleško, K. Uliti ng, Iv. Semen in Ero. 8 pa te e k. Govorili so nadalje še: gg Aroelin, Bamberg, Barta, Breskvar, JanuŠovski, Rfiting itd, katerih zdravice so bile navdušeno vzprejete. DjšIo je mnogo pismenih in brzojavnih pozdravov od vnanjih tiskarskih društev, ki so se prečitali in se jim je odzdravljalo s živahnimi klici. Lepa siavnost končala je z večerno veselico, pri kateri je sviral oddelek vojaške godbe in se je prepevalo iu plesalo. Tako je društvo proslavilo prav dostojno petindvajsetletnimi svojega obstanka. Naj bi tudi nadalje delovalo tako blagodejno, kakor v prvih petindvajsetih letih svojega obstanka, v gmotni prospeb in v došsvnt napredek vseh svojih članov ! — (Vrtna veselica del. pev. društva „Slavec") na Koslerjevem vitu bila je dobro ob iskana, ako vzamemo v poštev ob licu narodnih \esebc teh dni. Našteli smo do 400 obiskovalcev, ter j-; bil gmotni uspeh povoljeu. Pevski vspored so je izvršil prav dobro in so posebno ugaiaii „Foer-sterjev „Venec" in pa zbor „Stražana Višehradu" s spremljevan.em orkestra, isto tako Stegnarjev zbor „Pevsku radost". Vojaška godba svirala je mnogo slovanskih skladb, izmej katerih je posebno dopadla nnva Foersterjeva „Slavu o h tu a koračnica." Proti večeru pa se )e mladi svet veselo zasukal. Dobitke pri kegljanji so dobili: I. g. M. Kressnig, II. gosp. I. Majer, 111. in IV. gosp. J. Cvek, V. (za največ serij) g. J, Beden, VI (šal|ivi) g. M. N i o de r d o r f e r. Društvo „Slavec" smo v vsakem oziru biti zadovoljno z uspehom včerajšnje veselice. — (Vrtna veselica p e v b k h g a društva r I. i u h I i a n e") privabila je v soboto veder prav odlično in mnogobrojno občinstvo na vrt g. Ferlinčeve reBtavrucije. Pev.ski del vBjioreda izvršil se je prav povoljno iu je posebno omeniti veliki Voglov zbor „Cigani", v katerem je g. Pavšek pel prav izborno tenor-Bolo. Živahno odobravanje občinstva je kazalo, kako mu je ugajala ta res prav dobro izvršena poglavitna točka. Tudi ostali zbori Nedvedovi, Hajdrihovi iu Zajčevi peli so se točno iu je pevski zbor rešil prav častno svojo nalogo. Vojaška godba bila je sicer maloštevilna, vender je tudi ona izpolnjevala uspešno celotni vspored. Posebno dobro se je obneslo kegljanje, ki je dalo društvu lep dobiček. Dobitke ho dobili: I g lgn. Maj ce , II. g. Iv. Kovač, III. g. Andr. Urauič, IV. g. Aut. J u v a n , V. g. Fi au Hribar VI. iu VII. g. Ant. Zupan (za največ serij in največkrat vseh devet ) Uspeh veselice je bil torej prav ugoden v vsakem oziru. — (Konec šolskega leta) C. kr. mestni šolski s\e' je določil, da je tokoče šolsko leto na mestnih hudskih šolah Ljubljanskih skleniti v sobo to d ne 15 julija. — (Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani) vrše se vzpiejemni izpiti za vstop v prvi razred v poletnem obroku dne 15. julija, jmčenši ob 8. uri zjutraj. — Učenci, ki žele delati ta izpit, morajo se, spremljani od svojih starišev ali njih odgovornih namestnikov, dne 9. julija med 8. in 12 uro oglasiti pri gimnazijskem ravnateljstvu, ter s seboj prinesti krstni list, in ako so doslej obiskovali ljudsko šolo, dutično obiskovaluo spričevalo, ter plačati pristojbino 3 gld. 10 kr., katera pa se jim zopet vrne, ako vzprejemnega izpita ne zvrše z dobrim uspehom. — Vnanji učenci se morejo k vzprejemoim izpitom oglasiti tudi tako, da pravočasno po poŠti pošljejo gori navedeni listini in pristojbino; a ti sa morajo 15. julija pred 8. uro osobno predstaviti ravnatelju. — (Kres naDrenikovera vrhu) bode prižgala jutri v predvečer sv C i r i 1 a in Metoda Šišenska čitalnica. Gotovo se bode te lepe slavnosti udeležilo prav mnogo narodnega občinstva. — (V s po m i n II i n k u Kavčiču.) Iz II ra š se nam piše: Občinski odbor Hreooviški izbral si je dno 1. t. m. svojim županom gosp. Ivana De-bevca, posestnika na Slavinjah. Prepričaui smo, da bode novi župan vrl naslednik pokojnega Huika Kavčiča. V trajen spomin pokojnemu H Kavčiču zložili so občinski odborniki in nekateri rodoljubi 30 gld. za vrlo družbo sv. Cirila in Metoda z namenom, da se ta znesek zloži z onimi 70 gld., katere je ranjki nabral in tako odpošlje vodstvu družbe 100 gld. 8 prošnjo, da zapiše umrlega H. Kavčiča mej pokrovitelje. — (Podružnica b v. C i r i la in Metoda za brdski sodnijski okraj) bode imela letošnji redni občni zbor prihodnji četrtek, dne 6. t. m , ob 4. uri popoludne pri Slaparju v Lukovici. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Narodna čitalnica v Kamniku) bode 23. t. m. slavila petiu dvajsetletnico svojega obstanka. Ta slavnort, za katero so že pridno delajo priprave, bode izvestno jedna najlepših, odkar prijatni Kamnik veže železnica z Ljubljano. Povabijo se razna domaČa in tuja društva in gotovo se bode popoludne pri ljudski veBelici, pri kateri svira vojaška godba, razvila lepa zabava. Natančni program se bode objavil v kratkem, le to omenjumo že sedaj, da bode pri popoludanBkem koncertu sodelovalo čez kranjske meje znano domače pevsko društvo „Lira". — (0 velikem požaru v Škofjiloki) poročajo se nam še sledeče podrobnosti. Ogenj nastal je v p* tek ob 3. uri popoludne pri Meti, ter se je z nečuveno hitrostjo razširil na 10 sosednih, po veČini lesenih hiš, ki eo vse do tal pogorele. Vsied preceJSnjegn viharja bila je nevarnost za celo Karlovsko predmestje iu Trato velikanska. Domači ognjegasci delali so neprenehoma do sobote zjutraj, na jiomoč došlo Kranjsko gasilno društvo pa jim je krepko pomagalo. Posebno dober utis pa je napravilo na prebivalstvo, da so tudi domači gg, uraduiki in g. notar osebna udeležili se rešilnega dela z največjo neustraŠ« uustjo in energijo iu da je g. tovarnar Kreoner takoj ustavil delo v svoji tovarni, t r vse BVoje delavce in delavke poslal gasilcem na pomoč. Hvala vsem ! — Kakor smo na kratko že poročali, ponesrečila se je v ognju tudi stara žena, ko fe neprevidno hitela nazaj v gorečo hišo, želeč rešiti svoj denar. Zgorelo je tudi nekaj živine, in veliko pohištvu. Skupna škoda ceni se od 8 —10 000 gld.; razun jedne^a bili so vsi pogorele! zavarovani a Žal le za man šj zneske. — (Občinski svet Tržaški.) Za danes opoludne je bila sklicana druga javua seja novovo-Ijenega obe. sveta. Na dnevnem redu je bila veri-fikacija volite. — (0 b sodba) Piouzročitelj grozne nesreče na angleške,n parniku „Vindobala" v Trstu, Avgust St -inke, rodom pruski Nemi« c, bil je obsojen v Trstu na 18 mesecev težke ječe. Roditelji umrlih dveh dečkov Škiemba in Ferluga zahtevajo po 300 gid. odškodnine, roditelji ostalih dveh dečkov Zankovič in Paduvnn;, ki bta bila hudo oparjena, pa po 100 gld. za ViaCOga za jirestane bolečine. — (Razpisane službe.) Za abselvirane slušatelje inftenertke Bole v stroki vzdržavauja železnic razpisanih je več uradniških mest v področji c. kr. železniškega prometnega vodstva v Reljaku. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 3, julija. Grof Taaffe odpotoval v Nalžov. Dunaj 3. julija. Mnogih tatvin in ulo-mov zatoženi Groschl, rodom Kranjec, skočil danes s hodnika v dež. sodišču na dvorišče in obležal mrtev na lici mesta. Praga 3. julija. V soboto zvečer priredili socialistični delavci v Strašnieah shod, kateri pa se ni naznanil pristojnemu oblastva Na shodu je bilo nad i>0O oseb. Policija je shod razgnala, vsied česar je prišlo do pretepa. Redarji prijeli 90 izgrednikov iu jih odpeljali v zapor. Praga 3. julija. Policija zaprla včeraj v Strašnicah 93 osob, mej temi je jeden slušatelj trgovinske akademije in jedcu šolar, vsi drugi so delavci. GrOStinj 3. julija. Včeraj zvečer se je cesar pripeljal in bil slovesno vzprejet. Kolonj 3, julija. „Kolnische Zei-tung" javlja iz zanesljivega vira, da se ruski carevič in nemški cesar gotovo snideta, kadar se bo carevič vračal iz Londona. Pariz 3. julija. Vsied obsodbe nekaterih akademikov priredili dijaki veliko demonstracijo zoper senatorja Berengerja, pri kateri je došlo do srditega boja z redarji. Mnogo dijakov je bilo ranjenih, jeden ubit. Bratje člani kavalkade za vse-sokolsko siavnost! Jutri v torek dne 4. julija 1893 je zailnja odsekova seja v tej zadevi v svrhe, da se dolofti vspored nastopa. Pridite torej vsi, kateri ste se javili. Na rdar! Odsekovo načelništvo. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempe ratara Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1. julija 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer ' ntn. "i 36*1 mra. 735 e«r». 17 0° C 26-a« C 21 2° C sl. svz. sl. jvz. sl. zah. obl. jasno jasno | 000 mra 2. julija 7. zjntraj 2. popol. !). zvečer • 737-fi mm. 736*0 mm. 73ti-7 mru. 21 0°C 26 6° C 21 6° C brezv. sl, zah. sl. zah. jasno jasno d. jas. O-nOmrn. : ntid Srednja temperatura 215 noruialom. 23 1°, za 8-5« in 40" XD"ULn3,jslss, "borza. dne 3 julija t. I. Papirna renta . . . Srebrna renta . , , Zlata renta .... 4°/0 kronska renta Akcije narodne banke Kreditne akcije . . Lordon ..... Napol...... C. kr. cekini Nemške marke Italijanski bankovci . Papirnati rnbelj . včeraj gld — danes 9770 97-65 117-90 9685 985 — 335-75 12365 9 82«/, 5-86 60-65 4665 1-29 gld. 9765 9755 117-90 96 75

Nak četrtek v tednu, će bi bil ta dan praznik, pa prvi delavnik za praznikom od 10. do 12 ure dopolnilno za one, ki hočejo osobno opraviti svoje zadeve pri hranilnici. Drugo dneva občevati bo s hi anilnico le pismeno. lHoiee se bodo vzprejemale od 1 gld. naprej in obrestovale po i l*ONo|iln na nepremičnino daj*la se bodo proti obrestovatiju po in proti ainortizo van ju ali povračila izposojenega kapitala v jednakih polu-letnib odplačilih (anuitetah , tako, da bo n. pr. posojilo 100 gld. odplačano tekooi 36 let, ako plačuje dolžnik vsacega Ista na kapital in obresti po 3 gld. 1'prnvo mestne hranilnice v Kranji vodi ohčinski odbor mesta Kranjskega in Ođ istemu voljeni upravni odbor, poslovanje pa izvršuje ravnateljstvo. Vzprejein denarja v OlagHJničrein poslovanju potrjujeta vselej po d^a člana ravnateljstva, ki aedaj obstoji iz sledečih gospodov: Globočnik Viktor, c. k r. notar v Kranji, predsednik; Saj o vic Ferdinand, trgovec v K ra n j i, pisarnični ravnatelj. Polak Ferdinand, trgovec v Kranji, Mežnarec Anton, dekan v Kranji, p ri'iNciln i k : Majdič Vinko, posestnik va ličnega mlina in veletržec v Kranji, ravnatelja. (673—2) "V KZra.aa.3I, đnd 22. junija 1893. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Kranji. Tujci: 2. julija. Pri Malleli Goldsteiner, Tourneur, Eisler, Essinger, Uanseli, Sshvvarz, Wiener z Dunaja. — Erhart iz Gradca. — Haah, Scbutz iz Trsta. — Strasoldo iz Gorice. Pri Mlomii VVoinberger, Klutz, Walter z Dunaja. — Skute a, Glogovic, Pogačnik iz Kranja. — Stern, Oren-stein iz Z«gr*ba. — Meseni, Mosettig iz Ti sta. — Pollak, llainal iz Reke. — Milavo iz Planine. — Taruoczv i?- Mo-nakovega. — Pra&nikar iz I. iuhlJM.it>. — Ruuiprecht s Krškega. Pri havar-tkciu dvorn: Henigher, Vlede, Botto iz Trsta_ Umrli so : 30. junija: Helena Slapnik, gostačev* hči, 6 let, Streliško ulice 8t. 11, uicniiitritis. Matevž Kastelic, dninar, 60 let, je umrl potoma v bolnico na Cojzovi cesti baje za drisko. 1. julija: Štefan Miklič , delavčev sin, 6'/a leta, llr.»-ileckega vas št. '.», davica. — Ilugo Zeschko, dijak, 15 let, ŠeltTihurgove ulice št. 6, škr-latica. V bolnici: 23. junija: Marija Mam, gostija, 70 let, marasmus »».•-nilis. 30. junija : Katra Zuva&nik, gostija, 52 let, carcinoma uteri. C. \i glavno ravnateljstvo avstr. M. železnic. Izvod iz voznega reda -reljavnega od 1. J"UJa.iJa, 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi u/.ii.i-čeni so v srednjeevropskem «asu. Odhod iz Ljubljane (juž. kol.). Ob 12. uri 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dima j, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Ginunden, Solnogral, Lend-Gastein, Zeli ain See, Inomost, IJregeuz, Zilrich, G"nf, Pariz, Steyr, Line. Budejevice, Plzenj, Marijine varo, Eger, Fraueove vare, Karlove vare, Prago, Druždauo, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uirl Od minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, FrauzensteBte. Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Iscbl, Gmunden, Solnograd, Loud-Gantein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. uri 50 minut dopolndne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fr.-uizensteste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 20 mlnnt popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, lomnost, Line, Iscbl, Bu-dejevice, Plzenj, Marijine varo, Eger, Frarn-ovo vare, Karlovo vare, Prago, Draždano, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol). Ob 5. uri 56 mlnnt zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždau, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solno-grada, Linca, Steyra, Ischla, Ginundena, Ischla, Ausseea, Pariza, Genta, Zilricha, Bregeuva, imunosta, Zella am See, Lend Gasteina, Ljuhna, Poljaka, Celovca, Franzens-feate, Trbiža. Ob 11. uri 27 minut dopolndne osebni vlak z Dunaja via Aaistetten, Draždau, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solnograda, lnouiosta, Linca, Ljubita, Celovca, Pou-tabla, Trbiža. Ob 4. nri 63 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, FtanzensfeHte, Pontabla, Ti bita. Ob O. uri 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubnega. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. nri 18 mlnnt zjutraj v Kamnik. ,, 2. ,| 05 ,, popoludne v Kamnik, il 6. ,, 50 „ zvečer v Kamnik. ,, 10. 10 „ zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikdi). Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 6. nri 61 minut zjutraj is Kamnika. „ 11. „ 16 || dopolndne it Kamnika. „ 6. „ 20 „ zvečer Is Kamnika. ,, 9. n 65 ,, zvečer Is Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Srednjo-evropski čas je krajuemu času v Ljubljani za 2 minuti uaprej. (12—141) v dne 3. i in sledeče 8 dni oddajala se bode pri meni od sezone zaostala a m po znatno znižanih cenah. Osobito opozarjam na razne ostanls*- foailarila in drugo modno svfilniiiio /u bluze in za celo rolie, dalje na veliko partijo sraj<* za fori« te iz hoinliaziie^a trico* a za dečke po SO kr., za gospode po 45 kr., iz iimcc<»-f»rc»Je z barvo surove svile po 1 gld. 40 kr., iz flanele iii drugih tkanin, ki se dajo prati, po V gld., 9 gld. •»<> kr., iz čistega Swilenega (ricota po :t gld. kr. i. t. d.; fine sFIfl iV IilcofiHC iiogriM'lce do kolen, ki sicer stanejo 1 gld. 15 kr., za 60 kr.; vezene dolge svilene r«»ko*'Icc, sicer po 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 50 kr., zdaj po C»5 kr. par; Iiluac iz rrctoiia i^o 1 gld., iz malina po 1 gld. SO kr., iz vđillea, l»ai(ti»la, erepnn vse skozi posebno znižano; otroeja oblačile« Iz trieata, voilca in druge modne robe po I gld. 50 kr., 1 gld. OQ kr. i. t. d.; i;<»sjmhIsIii oliujlil, pleteni in tkani iz hoiiiliaza^ laisrit* siiBiaiica in FiB tV IU-ossp in sto drugih predmetov. v Ljubljani, Mestni trg št. 17. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 1 li. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".