Pottnlna platana v gotovini Cena 1 dl« GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE Leto lil. TRBOVLJE, 22. septembra 1950 Štev. 38 Plan vpisa drugega ljudskega posojila smo presegli 18,633.200 DINARJEV JE ODGOVOR TRBOVELJSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA VSEM, KI SO PROTI NAM Delovno ljudstvo okraja Trbovlja je vpisalo ob drugem ljudskem posojilu 70®i'q večji znesek kot ob prvem vpisu leta 194«. Ves čas vpisovanja se je bila ostra borba med posameznimi krajevnimi ljudskimi odbori. Med centri so najboljše Trbovlje, med krajevnimi ljudskimi odbori pa Zidani most, Breg, Loka pri Zidanem mostu in drugi. Od celokupne vsote 18,633.200 dinarjev so vpisali: delavci: 10.232 vpisn. 10,600.400 din uslužbenci: 2.587 » 3.629.90G n OF v mestu: 425 >1 497.100 s OF na vasi: 2.089 II 3,138.900 n KDZ: 43 M 103.400 n obrtniki: 213 D 475.900 M ostali: 14 D 187.600 n Skupno je torej vpisalo 15.603 vpis- nikov 18,633.200 dinarjev drugega ljudskega posojila. v imenu Republiškega odbora rudar jev Slovenije tov. Martinčič, za OK KPS Trbovlje pa tov. Jakopč Maše.s Prav tako je čestital hrastniškim rudarjem v imenu trboveljskih rudarjev direktor rudnika Trbovlje tov. Hegier Jože. V poslopju uprave rudnika Hrastnik so odkrili ob tej slavnosti spominsko ploščo, ki bo spominjala pozne rodovina historični dan, ko so hrastniški rudarji postali lastniki svojega rudnika Ob tej slovesnosti je tov. direktor Pevec proglasil 64 udarnikov, med njimi udarnike, ki delajo že za drugo petletko, in sicer 22 kratnega udarni. ka Kmeta Martina. 18 kratnega udarnika Pusta Petra ter 17 kratnega udar. nika Golouha Matevža. Prav tako je bil proglašen za racionalizatorja tov. Kolman Ivan, ki je vložil predlog za nov način odkopavanja premoga, nadalje tov. Tanška Alojza, ki je pred. ložil nov način poglobijevanja jaškov. Slovesnost prevzema rudnika je za. ključila rudarska godba s sviranjera Internacionale. K velikemu dnevu kolektiva rudnika Hrastnika smemo vsi prisrčno čestitati. Kdor pozna hrastniške rudarje in požrtvovalno zalaganje za plan. ske naloge, ve, da se bodo pokazali vredne velikega zaupanja našega partijskega in državnega vodstva: znali bodo voditi sami svoj rudnik, ki j« danes njihova last. PKEK0 8 MLIJONOV SO VPISALI RUDARJI Potek proizvodnega plana na rudniku Trbovlje v mesecu septembru Kakor pokazujeo naši rudarji pri izpolnjevanju planskih nalog svojo zavest in Ijubezm Titu in Partiji, tako so dokazali svooj ljubezen za izgradnjo socializma v naši domovini tudi pri vpisu drugega ljudskega posojila. Vpis posojila je bil v trboveljskem okraju zaključen z vsoto nad 18 milijonov dinarjev: od tega zneska so vpisali rudarji v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku 8.113-700 dinarjev. Polovico, in sicer 4,171-500 dinarjev so dali ru- Clani Delavskega sveta rudnika Trbovlje so sklenili, da poleg svojih osebnih obvez vpišejo skupno kot delavska korporacija 150.000.— dinarjev drugega ljudskega posojila. Ta znesek So vplačali takoj ter je podružnica sindikata rudarjev v Trbovljah prevzela obveznice. Ciani delavskega sveta bodo v ta namen prihodnjo nedeljo nakopali premog za široko potrošnjo, z za- H rast n iški rudarji so slavili minulo nedeljo svoj zgodovinski dan. Prevzeli s<> vodstvo rudnika v svoje roke. Budnica rudarske godbe je v nedeljo že v zgodnjih jutranjih urah oznanjala velik praznik rudarjev v Hrastniku. Predsednik delavskega sveta 9-kratni udarnik Brečko Anton Dne 30. avgusta t. 1. so »e hrnstni-ški rudarji izvolili svoj 65 članski de. lavski svet, Poslali so vanj svoje najboljše tovairiše, med nijlimi poznane udarnike, ki delajo že za drugo petletko. — Prvo slovesno zasedanje je imel delavski svet dne 8. t. m., kjer darji v Trbovljah ter prekoračili obvezo za 1,171.000 dinarjev. Najboljše uspehe sta dosegla na rudniku Trbovlje strojili obrat in materialna uprava. Posojilo so vpisali skoraj vsi, le nekaj odstotkov moštva ni sodelovalo pri vpisu, Povpreček na vpisnika znaša v Trbovljah 1095 dinarjev. V Zagorju so dali rudarji 2.485.000 dinarjev posojila, v Hrastniku pa 1.457.000 dinarjev. služkom pa vpisali ljudsko posojilo ter oddali denar sindikalni podružnici, ki je znesek že vplačala. S svojim sklepom so napravili člani delavskega sveta vse pohvale vredno gesto: na eni strani so zvišali vpis ljudskega posojila, na drugi strani pa bo nakopani premog koristil široki potrošnji. — Naj bodo za zgled vsem ostalim! so izvolili za predsednika delavskegu sveta 9 kratnega udarnika tov. Brečka Antona. — Upravni odbor je imel svoj prvi sestanek dne 13. septembra: sestavljajo ga 4 kratni udarnik Vozlič Franc, 4 kratni udarnik Jazbinšek Karl, 2 kratni udarnik Zdovc Franc, Muhovič Janko, Dolanc Stane, inž. Gostiša Boris in direktor rudnika Pe. vec Konrad. Za predsednika si je izvolil upravni odbor tovariša Zdovc Franca. Na dan prevzema rudnika so se rudarji slovesno pripravili. ■ Ze na predvečer se je vršil slavnostni koncert rudarske godbe in pevskega zbora društva »Aleš Kapla«, V nedeljo 17. septembra pa s« se zbrali hrastniški rudarji, vsi slavnostno razpoloženi, v slovesno okrašeni dvorani poslopja rudniške uprave. Navzočih je bilo nad 1500 rudarjev. Po odigranju državne himne je za. čel slovesnost tajnik sindikalne po. družnice tov. Vodiškar Stane, direktor rudnika tov. Pevec Konrad pa je prikazal navzočim zgodovino hrastni-škega rudnika in njegov razvoj. Ob zaključku svojega govora je izročil ključe podjetja predsednika delavskega sveta tovarišu Brečku Antonu. Kolektivu hrastniških rudarjev so čestitali k zgodovinskemu dnevu, ko prevzemajo rudarji vodstvo rudnika v svoje roke, v imenu generalne dl. rekcije za rudarstvo LRS pomočnik ministra rudarstva tovariš Zgank Nesli, Do 18. t. m. je potekal proizvodni plan rudnika Trbovlje sledeče: osno /ni plan rudnika je prekoračen za 3.2•/*. operativni plan pa zaznamuje do dne 18. septembra še primanjkljaj 0,4*/o. Stanje operativnega plana vzhodnega obrata znaša trenutno 109.3o/B. na zahodnem obratu 95,2®/0, na dnevnem k ,pu pa 90.7»/0. Boj za dosego proizvodne naloge je ta mesec na rudniku Trbovlje trd in oster, trši kot je bil v mesecu avgustu. Zahodni jamski obrat ima težavne od-kopne prilike na svojih širokih čelih, primanjkuje mu tudi delovnih moči. prav tako tudi na dnevnem kopu Dobrna-Neža, kjer je v zadnjih dneh pričelo ovirati produkcijo tudi deževno vreme. Delovni kolektiv rudnika in njegovo lehnično vodstvo, prav tako tudi sindikalna in partijska organizacija bodo storili vse, da izide rudnik iz boja za dosego svoje proizvodne naloge, tudi v tem mesecu častno. Vzgoja partijskih kadrov Okrajni komite KSP Trbovlje si je zadal mnogo truda, da vzgoji čim več dobrega partijskega kadra. V ta namen Da bi slovensko ljudstvo čimbolj častno in učinkovito proslavilo deseto obletnico Osvobodilne fronte Slovenije je Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije na svoji seji 13. septembra 1950 sklenil, da pozove vse svoje članstvo. vse frontne organizacije in delovne kolektive v LR Sloveniji, da v počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte vsak na svojem področju okrepi svoje delovne sposobnosti za izpolnjevanje vseh nalog, ki so potrebne za nadaljnji razvoj ter za politično in gospodarsko moč naše domovine- Izvršni odbor OF Slovenije vabi, da se vsi delovni kolektivi, vse organizacije OF in poedini njeni člani udeleže velikega tekmovanja, ki naj od 1. oktobra 1950 do 31. marca 1951 dvigne našo proizvodnjo, pospeši vse ostale naloge naše petletke in okrepi organizacijsko ter politično moč Osvobodilne fronte. Odraz te aktivnosti naj bo še bolj kot doslej vključevanje frontovcev v dosledno borbo za izpolnjevanje nalog petletnega plana, katerega izpolnitev se je v letošnjem letu pričela s 1. januarjem enomesečna partijska šola. ki jo je obiskovalo v teku letošnjega leta doslej 200 slušateljev iz osnovnih partijskih organizacij. Trenutno »e vrši že osmi tečaj. Rh*. šateljl se v tej šoli spoznajo z zgodovino in razvojem Partije, politično eko. nomijo. z razvojem gospodarstva ter z nalogami članov Partije v Industriji in na vnsi. Zadnji tečaj, ki se je zaključil ob koncu minulega meseca, je bil eden izmed najboljših, saj je znašala splošna ocena posameznika 3,9. Z odličnim uspehom je napravilo zaključni izpit 5 slušateljev, med njimi tovariš Završnik, 2eleznik in Lipušček. Da pa se članstvo Partije in članstvo ostalih množičnih organizacij še bolj izpopolni v Ideološkem znanju marksizma in leninizma. se bo vršil v prihodnjih mesecih v vseh treh revirskih centrih Trbovlje. Zagorje in Hrastnik večerni 14. dnevni tečaj. V kratkem bodo pričele poslovati tudi ljudske univerze, kt imajo že predvidene bogate programa za letošnjo sezono. | vpada v leto, ko bomo proslavljali 18-letnico OF. Zato naj bo čimveč Iron-I tovcev in delovnih kolektivov, ki bodo i izpolnili petletni plan do detete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Vse frontne organizacije naj daljo usmerjajo svojo dejavnost za uresničenje političnega, organizacijskega, gospodarskega in kulturnega dviga svojega kraja. Postanejo naj še močnejša politična središča in s lem trdna opora organov ljudske oblasti. To tekmovanje naj da čim več vzpodbud, čim več uspehov za čimprejšnjo zmago v naši veliki bilki na notranji in zunanji fronti. Organizacije OF naj v tem času pospešeno razvijajo dejavnost za svojo nadaljnjo rast in utrjevanje. Ob zaključku tega šestmesečnega tekmovanja bodo posebne komisije OF ocenile uspehe delovnih kolektivov, fronlnih organizacij in posameznikov, ki se bodo tekmovanja udeležili, ter predlagale častne nazive, odličja in nagrade, ki bodo dane zmagovalcem ob proslavi imetnice Osvobodilne fronte. 150.000 DINARJEV ZA DRUGO LJUDSKO POSOJILO Velik (lan hrastniških rudarjev Tudi hrastniški rudarji so postali lastniki svojega rudnika Poziv Izvršnega odbora OF Sloveni e na Umiti v nočitev 16 leiniie Osvobodilne froite Zgodovinski dan trboveljsko cementarne V trboveljskem okraju je med števil- . Dimi delovnimi kolektivi, ki prevze- j Majo te dni podjetja v svoje roke, tudi kolektiv cementarne v Trbovljah, v katero so vključeni tudi kolektivi apnenice v Hrastniku, Zidanem mostu in Kresnicah ter kolektiv tovarne »Izo-lit« za gradbene plošče v Radečah. V delavski svet je izvolila cementarna Trbovlje 33 članov, apnenice Hrastnik 5 članov, apnenice Kresnice 5 članov, apnenice Zidani most 7 članov in tovarna Izolit v Radečah 3 člane. Volitve so bile minuli teden, — v četrtek 14. t. m. pa so se zbrali vsi člani delavskega sveta na prvo zasedanje v Trbovljah. Dvorana cementarne Trbovlje je bila ob prvem zasedanju delavskega sveta, ki se je pričelo ob 8. uri zjutraj, slovesno okrašena s slikami maršala Tite, Kardelja, Kidriča, Marinka, Marxa, Engelsa in Lenina, prav tako tudi s sliko Prešerna in Cankarja. Zasedanje je odprl predsednik sindikalne podružnice tov. Voje Ivan, ki je naglasil pomen zborovanja z besedami: »Zmaga naše Partije — tovarne delavcem — je naš ponos!« Sledilo je poročilo volivne komisije, da se je volitev udeležilo 'J7«/o vseh upravičencev. V delavski svet Industrije cemeni1 in apna ob Savi je izvoljenih 53 delegatov, med katerimi je 17 udarnikov, med njimi tudi večkratni. Nato je poročal direktor podjetja tov. Miklavčič o gospodarskem stanju posameznih obratov ter naglasil veliko vlogo, ki jo bo moral izvršjti delavski svet. Sledeča diskusija je poka-kazala, da delegati delavskega sveta pravilno razumejo izvrševanje plimskih nalog, vprašanje delovne discipline in druge naloge. Predlog, ki so ga iznesli člani sveta, da bodo letošnji plan izvršili do 15. decembra, je bil soglasno sprejet. Prav tako so se člani kolektiva cementarne in stranskih obratov obvezali, da bodo v počastitev okrajne partijske konference opravili 1500 prostovoljnih delovnih ur. Za predsednika delavskega sveta je bil soglasno izvoljen tovariš Rožaj Jože, za člane uprave pa tovariši Vehovec Janez, kurjač apnenic v Kresnicah, Grm Stanko, strelski mojster apnenic v Hrstniku, Knaus Stanko, apnenice Zidani most, Mesar Anton, mizar tovarne Izolit v Radečah, Koritnik Leopold, kurjač cementarne Trbovlje, Malovrh Karel, knjigovodja cementarne Trbovlje ter tovariši Ostanek Jože, Voje Ivan in Strumelj Ivan iz cementarne Trbovlje. Po izvolitvi delavskega sveta in upravnega odbora so bili sprejeti razni sklepi, izmed katerih je najvažnejši, da bo Industrija cementa in apna ob Savi izvršila letošnji plan do 15. decembra. — Zaključno besedo je imel član OK KPS Trbovlje, ki je naglasil važnost zgodovinskega trenutka, ko prevzema delovni kolektiv vodstvo podjetja v svoje roke ter podčrtal haloge delavskega sveta in celotnega kolektiva v zvezi z upravljanjem tovarne in z doseganjem planskih nalog. Popoldne se je ob 16. uri vršilo prvo zasedanje upravnega odbora, ki si je izvolil za predsednika tovariša Vojeta Ivana. Prepričani smo lahko, da se bo kolektiv cementarne Trbovlje in njenih stranskih obratov pokazal vreden velikega zaupanja našega partijskega in državnega vodstva, ki je uresničilo veliko socialistično načelo: »Tovarne delavcem!« boveljske cementarne ter izročil pred. sedniku delavskega sveta tovarišu Ro-žaju Jožetu ključe tovarne. Ta slavnostni trenutek so pozdravili delegati iz tovarne Izolit in Radeč, apnenic iz Zidanega mosta in Kresnic, ki so v svojih resolucijah obljubili, da bo. VI, KI IMATE V SBGU MLADOST IN V PESTI MOČ, VI GLEJTE! — OB VAŠIH PLEČIH BO SLONELO ŽIVLJENJE (Ivan Cankar) Ozka trboveljska dolina, po kateri se vali sivi cementni prah, je bila te dni pozorišče zgodovinskih trenutkov, ko se je po 74 letih obstoja trbovelj. ske cementarne uresničilo revolucionarno geslo Marxa, Engelsa in Lenina: »Tovarne delavcem!« — Od železniških hiš pa do trboveljske posta, je so vihrale v pozdrav zastave, ki soj oznanjale, da so delavci Industrije cementa in apna ob Savi postali lastniki svoje tovarne. Po slavnostni prvi seji novoizvoljenega sveta se je kolektiv trboveljske cementarne slovesno pripravil na svoj zgodovinski dan prevzema tovar. ne. Ta praznik je Jul združen s kulturnimi in lizkulturnimi prireditvami. Na predvečer predaje tovarne delavcem se je vršila v novo odprtem Domu kulture v Trbovljah v počastitev terga prazničnega 'dne slovesna piro. slava z uprizoritvijo Kreftove drame »Celjski grofje«. , Sedemnajsti september letošnjega letošnjega leta bo zapisan v zgodovini trboveljske cementne tovarne. Že v zgodnjih jutranjih urah je godba trboveljskih rudarjev oznanjala pomembni dan kolektiva cementarne. Delavstvo tovarne je napravilo ta dan še posebno lepo gesto: s položitvijo venca na skupni grob padlih borcev V narodnoosvobodilni borbi so se od. dolžili tovarišem, Iki so dali svoje življenje za lepšo prihodnost našega naroda. Na prostoru pred vhodom v tovarno so se zbrali minuito nedeljo vsi delavci in delavke*! povabljeni gostje pa na tribuni, ki je bila okrašena s slikami naših Voditeljev. Slovesnost je začel tovariš Strumelj, ki je pozdravil pomočnika ministra za gradnje LRS tovariša Gosaka Tineta ter predstavnike političnih organizacij. Godba je zaigrala Internacionalo, nakar je spre. govoril zbrani množici pomočnik mi. nistra tov. Gosak, ki je poudaril važnost zgodovinskega dne kolektiva tr- besede je spregovoril direktor tovar. ne tov. Miklavčič, ki je orisal zgodovino trboveljske cementne tovarne. Pričela je obratovati leta 1876, Kvaliteta cementa trboveljske tovarne je znana že od početka obratovanja te cementarne. Po prevzemu tovarne po bivši Trboveljski premogokopnl družbi se je obrat tovarne tja do leta 1930 močno razširil in spopolnil. Kolektiv cementarne je danes lahko ponosen na svoje najstarejše tovariše, ki delajo v tovarni že po 50 let in so vz-gojili že mnogo novih kadrov, tako n. pr. tov. Miklavčič starejši, Strumelj Alojz in še drugi. Narodnoosvobodilne borbe se je kolektiv tovarne udeležil s 180 tovariši. Šestdeset tovarišev je dalo svoje življenje za našo svobodo. — Po osvoboditvi je kolektiv tovarne izpolnjeval vestno in požrtvovalno vse pred njega postavljene naloge in jih izvršil častno. Po govoru direktorja je čestital kolektivu k prevzemu tovarne tovariš fes,. -■ Ganziti Rudolf, predsednik rejiubU-škegal sindikata gradenj. Posebno nav. dušenje pa je izzvala tovarišica Be>-nedezič Olga (Zmaga), ki je pozdravila trboveljski kdlektiv v imenu kolektiva) cementarne v j^jthovu ob Soči. V svojem pozdravu in gov«ru je izrazila povezavo Trboveljčanov in kie lektiva tovarne Anhovo bi danes z vztrajnim deloma dokazuje Vidalije-vim fašistom in informfoirojevskim obrekovalcem, da je edino pravilna pot tista pot, ki jo hodi naša Partija, jx> kateri stopa tudi kolektiv tovarne v Anhovem in vsi ostali koldklivi širom po naši domovini. — Kolektivu cementne tovarne je čestitali k zgodo, vinskemu dnevu tudi pomočnik direktorja rudnika Trbovlje tov Slerniša Anion. Ob zaključku slovesnosti so bile i>dposlane resolucije CK KPJ, CK KPS in glavnemu odboru sindikatov Slovenije. — Ob koncu je spregovoril še tov. Jesenšek Janez, organizacijski sekretar KPS, ki je prav tako naglasil važnost današnjega dne in čestital ko. lektivu k prevzemu tovarne. S himno »Hej Slovani« je bila slo. vesnost v trboveljski cementarni zaključena. Obiščimo zagrebški velesejem Miklavčič Vinko, sedanji direktor, dela že 36 let v tovarni do vestno izvrševali vse pred nje postavljene naloge. Ob tem slovesnem trenutku se, je oglasila v pozdrav tovarniška sirena, prav tako tudi rudniška sirena. Predsednik delavskega sveta se je zahvalil pomočniku mini. stra za zaupanje in dejal: »Naše trde in žuljave pesti bodo svetu dokazale, da znamo upravljali svoje podjetje, ker se zavedamo, da gradimo sebit in svojim potomcem Jep.šo bodočnost!« »V težki borbi revirskega proletariata je bil tudi delovni kolektiv cementarne tisti, ki je vzporedno z rudarskimi revirji bojeval bitko proti kapitalističnemu Izkoriščanju!« Te Zagrebški velesejem bo l«V:»s od 23. septembra do 8. oktobra. Ze pred časom so pričeli s pripravami. Proizvodi naših tovarn, ki bodo razstavljeni, so že vsi prispeli. Od skupnega razstavnega prostora je več kot polovica namenjenega domačim proizvodom. Ostali prostor pa je predviden za 250 inozemskih jrodjetij iz 15 držav. Letošnji velesejem je v glavnem namenjen za poživitev naše zunanje trgovine. Zato bodib razstavljeni večinoma predmeti, ki pridejo v poštev za izvoz. Izmed teh jih bo mnogo, ki jih doslej nismo izvažali in jih v inozemstvu še ne poznajo. Zadoščeno pa bo tudi obiskovalcem, ki bodo prišli gledat napredek in rast naše industrije. Skupina delavcev iz tovarne Djuro Djakovič v Slavonskem Brodu je že pričela graditi pred vhodom v jugoslovanski razstavni prostor 44 m visok vrtalni stolp za nafto. Take vrtalne stolpe namreč že serijsko proizvajamo. Najbolj zanimiv del razstave bo v paviljonu Generalne direkcije za strojegradnjo, Centralne uprave ladjedelslva in Sveta za energetiko ln elcstraktivno industrijo. Obiskovalci bodo tu lahko spoznali, koliko smo od lanskega leta pri •gradnji strojev, predvsem poljedelskih strojev, napredovali. Traktorji »Udarnik« in »Prvenec«, ki so jih izdelali v tovarni motorjev v Rakovici, bodo v središču pozornosti. Druge tovarne bodo razstavile tudi mlatilnice, sejalne stroje, kultivatorje in druge poljedelske stroje. Občudovali bomo lahko (udi avtomobil domače proizvodnje »Pionir«, ki je proizvod tovarne avtomobilov v Mariboru, vagone, težke orodne stroje in turbogeneratorje, vse domače proizvodnje. Razstava ladjedelstva nam bo pokazala, koliko smo v zadnjem letu napredovali tudi ria tem področju. Največja zanimivost na letošnjem ve lesejmu pa bo z lastnimi sredstvi in surovinami doma izdelan tank. Pomembna za povečanje zunanje trgovine bo razstava proizvodov, namenjenih za izvoz. Poleg ostalega bodo razstavljeni zelo iskani proizvodi našega rudarstva: baker, svinec, cink, aluminij, železo sadra, op^ks Ud. Kemična industrija pa bo razstavila sredstva za zaščito rastlin, proizvode za suho destilacijo lesa. Prvič bo razstavljen tako zvoni suhi led, ki je proizvod Kemičnega kombinata v Zemunu. Ta led razvija temperaturo do 80C izpod ničle in je zelo primeren za prevoz sadja, mesa in drugih živil. Ko se bo proizvodnja tega ledu povečala, ga bomo uporabljali lahko tudi v gospodinjstvu. Velesejem bo pokazal tudi napredek naše industrije stekla, ki je v zadnjih treh letih začela proizvajati ognjevarno steklo, termos steklenice, električne žarnice, stekleno volno to raz- ne inštrumente. Velik je napredek tudi v proizvodnji kristalnega slekla, pri kateri se je naša država uvrstila med prve na svetu. Poleg Italije in Belgije je Jugoslavija poslala najmočnejši pridelovalec konoplje, jute in drugih industrijskih rastlin. Inozemski obiskovalci pa bedo gotovo presenečeni nad izredno dobro kakovostjo cementa in druigega gradbenega materiala, cigaretnega papirja, proizvodov usnjene galanterije, predvsem pa proizvodov lesne industrije od oblovine do rezanega lesa, tehničnega lesa, vezanih plošč, lesonita, lesne galanterije in opreme. Letošnji velesejem v Zagrebu si morajo brezpogojno ogledati številne delegacije vseh frontnih organizacij predvsem iz vasi. Zaradi tega naj v osnovnih organizacijah že sedaj pričnejo z zbiranjem prijav za udeležbo pri obisku velesejma. Te prijave naj pošiljajo preko okrajnih odborov OF poslovalnicam »Potnika«, ki so prevzele organizacijo prevoza obiskov!*!-cev velesejma. Povzdignimo proizvod siju mila Na terenu se dogaja, da lastniki večino poginulih prašičev sami zakopljejo, s čimer uničijo znatne količine maščob in drugih za industrijsko predela, vo potrebnih surovin. V takih primerih lastniki prašičev največkrat n ima .jo uradnega potrdila, ki ga potrebujejo kot dokazilo, da jim je žival poginila. Da odpravimo to prakso, je podpisano poverjeništvo v sporazumu s poverjeništvom za obrt in industrijo pri OLO Trbovlje uredilo oddajo jjoginur 1 ih svinj- Vse poginule prašiče bodo sprejemala dnevno Okrajna proizvodna podjetja — klejarna v Zagorju, ki bodo ob pravočasnem obvestilu prišla iskat poginule živali na dom. Lastniku se nudi za oddanega prašiča ugodna stimulacija In sicer dobi za poginulo žival pralno milo v količini, ki je enaka 5'/. teže oddanega prašiča. Tako bo dobil lastnik za oddanega, 80 kg težkega prašiča 4 kg pralnega mila. Vsak lastnik mora pri oddaji prašiča klejarni v Zagorju zahtevali nd nje potrdilo o prevzemu poginule živali. Ta listina bo služila lastniku kot doks»-žilo pri njegovih obremenitvah. Z oddajo poginulih prašičev v nuve. deno podjetje bomo dvignili proizvodnjo pralnega mila, hkrati pa nudili kmetom za občutno škodo vsaj delno odškodnino. Poverjeništvo za državne nabave pri OLO Trbovl je. PREKLIC Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla proti tovarišici Flis Fani. Zakšek Kati, Trbovlje. Pred Jesensko setvijo Kmetie si bodo odslej sami sestavljali setvene plane Smo' na pragu jesenske setve In s tem novega gospodarskega leta. Kmetovalci upravičeno sprašujejo, kdaj bodo dobili letošnje setvene plane in kako bodo ugledali. Zato jim že takoj v začetku povemo, da kmetje odslej ne bodo več prejemali ob setvi setvenih planov, ob žetvi pa odkupnih odločb, temveč bodo pred pričetkom novega gospodarskega leta, to je zdaj pred jesensko setvijo, prejeli samo odkupne plane za tržne presežke vseh gospodarskih pridelkov za prihodnje leto. S tem oblast ne bo več določevala kmetom setvenih planov, temveč le količine in vrsto pridelkov, ki jih država v dotič-nem letu hoče Imeti pd gospodarstva. Setvene plane pa si bo vsak kmet sestavil sam. Oglejmo sl to spremembo nekoliko pobliže: Dosedanje načrtovanje v kmetijstvu je rodilo že precejšnje uspehe pri razvoju kmetijske proizvodnje in naše preskrbe sploh. Kmetje so se tako že precej navadili gospodariti po setvenih planih in vzrejnih planih, ki jih je dajal vsak krajevni ljudski odbor. Ta način planiranja v preteklih letih je navadil kmete sodelovati z državo in jim dal možnosti, da so sejali rastline, ki so jih potem lahko ' oddali državi. Seveda pa bi bilo napačno, če bi pri dosedanjem delu videli le dobro stran, ne pa tudi slabih, ki so se pojavljale obenem z določanjem setvenih planov. Ena taka slaba stran je bila — lahko rečemo -r— da kmetje večkrat niso dobili pravočasno v roke setvenili planov, kar so hote ali nehote zagrešili krajevni odbori ter s tem povzročili škodljive posledice. Poleg tega so nekateri krajevni ljudski odbori določali setvene in druge plane zelo malomarno in šablonsko. Kmetovalci so večkrat dobili setvene plane po zmogljivosti ‘svojega gospodarstva In zemlje, kar je dalo potem samo dve možnosti: ali je kmet delal po planu v svojo in splošno gospodarsko škodo ali pa plana sploh ni upošteval. Tudi se je dogajalo, da je bila na tem področju mnogokrat neskladnost setvenih in odkupnih planov, kar se je posebno rado izražalo pri delu okrajnih ljudskih odborov. Vse navedene slabosti pa so preko mere pospeševale birokracijo zaradi umestnih in neumestnih pritožb posameznih kmetov, pa tudi zaradi tega, ker jc bilo treba Izpolnjevanje setvenega plana pregledati po dvakrat, trikrat ali še večkrat. Na osnovi izkušenj je naša ljudska oblast, ki je videla vse dobre in slabe lastnosti dosedanjega dela, sklenila spremeniti oziroma v osnovi izpopolniti dosedanji način načrtovanja. Da bi dobre lastnosti naši kmetje obdržali, slabe pa opustili, je oblast odločila, da si bodo kmetje pred setvijo lahko sami postavljali plane, kajti vsak kmet sam najbolje ve, koliko in kaj bo lahko posejal na svojih njivah. Ker bo našim kmetom ta sprememba nudila možnost, da bodo svobodneje sejali, smo prepričani, da bodo vsi pošteni kmetje to spremembo gotovo tudi z veseljem sprejeli. V preteklih letih so oblasti izračunale, kakšne tržne presežke poljskih pridelkov lahko pričakujejo od našega kmetijstva na podlagi odkupov ln ugotovljenih odnosov. Na podlagi tega so vsi okraji sedaj dobili sezname količin posameznih pridelkov, ki jih morajo prihodnje leto odkupiti. Naloga okrajnih, posebno pa še krajevnih ljudskih odborov je, da bodo te količine sedaj razdelili na vsa tista posestva, ki so imela v preteklih letih tržne presežke. Pri razdeljevanju pa se bo seveda treba še naprej boriti za odkrivanje zatajenih površin. Pri ugotavljanju tržnih presežkov je vsem odborom naročeno, da upoštevajo donose preteklih let in za izračunanje tržnega presežka vzamejo sredino med večletnim slabim donosom in najboljšim donosom. Ker so, oziroma bi vsaj morala biti vsa kmečka gospodarstva, pri katerih je ugotovljen tržni presežek, že obveščena, koliko bodo prihodnje leto morala prodati državi, lahko zdaj vsaj kmet seje po svoji volji. Na podlagi prejetega odkupnega plana bodo odslej kmetje sami odločali, kako in koliko bodo posejali posameznih vrst pridelkv. Ker bo kmetovalec na podlagi odkupnega plana, ki ga bo prejel še pred jesensko setvijo, vedel, koliko žita, krompirja ali mesa mora oddati v prihodnjem letu. bo to že sedaj lahko upošteval pri setvi oziroma vzreji živine ali z drugo besedo, kmetovalec bo sam usmerjal delo na svojem gospodarstvu. Ce se bo boril za večji hektarski donos in bo zaradi pridnosti in dobrega gospodarjenja pridelal na 1 hektarju dovolj zase in, za državo, mu ne bo nihče predpisoval, da mora posejati n. pr. 1 in pol hektarja te ali one rastline. Najvažnejše je, da bo posejal tiste tržne površine, ki jih bo moral prodati državi, vse drugo pa je njegova stvar in bo sejal na posestvu karkoli bo hotel, bodisi za svoje lastne potrebe ali za prosto prodajo. 7. vsem povedanim pa seveda ne mislimo reči, da ne bomo več govorili o tem, kaj In koliko bi bilo treba sejati v posameznih krajih. Prav sedaj, ob izdaji odkupnih planov za prihodnje leto, so okrajni in krajevni ljudski odbori dolžni bolj kot kdajkoli pregledati, kaj že in kaj še lahko dobro uspeva v gotovih predelih. Tako so oziroma bodo krajevni odbori še dobili okvirne setvene plane, ki jih bodo uporabili pri svoji gospodarski evidenci in dajali tudi osnovno linijo kmetovalcem, Kulturno in prosvetno delovanje se bo v Trbovljah z otvoritvijo Doma kulture nedvomno še bolj poživilo. Vsa leta po osvoboditvi je v Trbovljah kul. turno življenje trpelo, ker ni bilo na razpolago primernih prostorov in je bila v la namen na razpolago edino dvorana v Delavskem domu, ki pa služi tudi za kinematografske predstave. Pred vojno smo imeli v Trbovljah tri večje dvorane, manjše pa pri For-teju in Kukembegu. V času okupacije pa se je bivši Sokolski dom prezidal v pisarne, kjer so še danes, nekdanji Društveni dom je bil med vojno bombardiran, dvorano pri Forteju pa so v času okupacije prav tako prezidali v druge svrhe. Tako je po osvoboditvi ostala na razpolago edino dvorana v Delavskem domu, ki pa se uporablja, kot smo že rekli, za kino dvorano. Ze leta 1946 je bil storjen sklep, da se bivši Društveni dom obnovi. Z deli so pričeli takoj in so člani množičnih organizacij vložili mnogo truda pri od-stranjevanjai ruševin, vendar je delo naito zastalo, ker ni bilo denarnih kreditov- Minulo leto pa so se dela na tem domu zopet poživiia in so letos v glavnem končana. Dograjena in dovršena je velika dvorana, ki ima prostora za 450 oseb ter zelo lepo urejen gledališki oder s stranskimi prostori itd. V načrtu je še ureditev kavarne in vrla ter namera, vajo potrebna dela opraviti prihodnje leto, nekaj pa še letos- V soboto 16, septembra t. 1. se je vršila slovesna otvoritev bivšega Društvenega doma, ki se sedaj Imenuje Dom kulture. Otvoritev je bila združena s slavnostno predstavo Kreftovih »Celjskih grofov«, ki so jo uprizorili člani dramske družine SKUD »Lojze Hohkraut« v Trbovljah. — Po odigra-nju državne himne je spregovoril tajnik MLO Trbovlje tov. Jože Škrinjar, ne bodo pa več odbori izdelovali setvenih planov, ampak samo določili odkupne plane za posamezna gospodarstva. Zato morajo že okrajni odbori dobro proučiti plane, preden jih odstopijo krajevnim odborom. Birokratsko in šablonsko razdeljevanje samih številk bi namreč več škodovalo kot pa koristilo naši skupnosti. Gre namreč za to, da ne bi kmetom predpisovali oddajo za tiste pridelke, ki jih kmetje zaradi slabih pogojev na noben način ne morejo pridelati in seveda še manj' oddati. Zato naj okrajni in krajevni ljudski odbori store vse, da bodo le na ta način lahko poskrbeli za pravočasno izvršitev jesenske setve ki Je v svojem govoru naglasil velik pomen otvoritve novega doma, nato pa predal gledališki oder in dvorano v upravljanje trboveljskemu SKUD »I-oj-ze Hohkraut«. Oder je prevzel član domačega SKUD tovariš Milko Rak, ki se je zahvalil za izročitev gledališke dvorane v imenu celotnega kolektiva. — Za njim je spregovoril član. IO I .PS okraja Trbovlje, ki je prav tako podčrtal važnost otvoritve tega kulturnega doma, kjer se je prva gledališka predstava priredila v počastitev prevzema tovarne cementa v Trbovljah po delavcih- Ob tej priliki je član IO LPS Trbovlje čestital članom trboveljske dramske družine k njihovim uspehom v minuli sezoni ter jim izročil nagrade, ki jim jih je podaril OLO Trbovlje za uspešno delo na področju kulture in prosvete Preimenovanje koče na Kumu V nedeljo 10. t. m. se je zbralo mnogo ljudi iz Trbovelj, Hrastnika, Litije in Zagorja na Kumu k slovesnemu preimenovanju planinske koče. Ze ob 8 zjutraj so prispeli na vrh Kuma člani kolesarske sekcije iz Trbovelj s kolesi ter pevci moškega zbora »Zarje« SKUD »Lojze Hohkraut« iz Trbovelj. Vsi izletniki so se zbrali pred kočo, kjer so pevci zapeli več planinskih pesnih Član PD Kum Trbovlje je pozdravil vse zbrane ljubitelje naših planin, nakar so med petjem namestili na kočo tablo z napisom »Kešetova koča« na Kiunu. Ob tej priliki so na Kumu udarniško žagali drva za planinsko kočo. Veliko dela je potrebno še za izkop jam za električno napeljavo. Naša iskrena želja je, da ta dela opravimo še lelos in nudimo našemu delovnemu človeku tudi na planinski postojanki Kum čim udobnejše bivanje. A. J. Mm Divontev JONI KULTORE* v Miah Ivom Kosec (+ Ivan Keše): Trbovlje v času kapitalistične dobe Socialni prerez (Nadaljevanje) Kako Je preskrbljeno za njihovo vzgojo in izobrazbo? Do štiri ure na dani so natrpani po 50 do 60 v eni učilnici, v kateri je, zaradi pomanjkanju prostorov, menjaje zjutraj in popoldne pouk- In ostalih 20 ur na dan? Med odraslimi brezposelnimi v temnih tai vlažnih sobah ter ulicah je njihovo vzgajal išče. Ko dokončajo šolsko ob-vezamet. ko si hočejo njihove roke služiti kruh. da bi se ob delu gradili in rastti v samostojne ljudi, stopajo zopet na ulico — v življenjsko negotovost. Nekaj desetin jih je, ki so po končani šolski obveznosti (od 14. do 16. leta) dobili zaposlenje v steklarni v Hrastniku. Za 15 din na dan jim zastruplja tekoče steklo njihova mlada življenja. Ob drugi uri zjutraj jih srečuješ, ko gredo s svetilkami v rokah preko hri. bo v poldrugo uro oddaljeno steklarno. Spredaj smo videli, da je samo 14. do 18. leta 600 takih, ki še nikdar niso bili zaposleni in živijo izključno od miloščine. Kam naj se denejo? Kje naj zaposlijo svoje mlade sile in energije? Od časa do časa dobijo delo pri gradnji cest in podobnem, kar pa njihovega socialnega stanja bistveno ne spremeni. Kdo naj skrbi za njihovo nadaljnjo izobrazbo in vzgojo? Saj jim je šola dala le splošno osnovno znanje in še to na način, ki nikakor ne ustreza njihovim življenjskim razrednim najogam. To vrzel bi morala izpolniti delavska mladinska organizacija. Njena naloga je, da zbere okoli sebe vso rudarsko mladino, jo vzgaja in izobražuje v duhu sodobne družbene zakonitosti; ji odkriva poglede na pravo in resnično sodobno družbeno stanje, odgrne zaveso kapitalistične družbe z vsemi njenimi protislovji in nasprotji, pokaže zakone kapitalistične proizvodnje, iz katere je ta mladina Izobčena in kljub svoji delavoljnosti vržena med brezposelne, kjer ie njen delež: miloščina in glad ter brezupen rJogled na bodočnost- 3. Rudarji v borbi za svoj obstoj. V prvem poglavju smo videli kako gospodarsko in politično silo ima ru- darsko delavstvo napram sebi, kadar se bori za svoje pravice in za zboljšanje svojega življenjskega položaja. Skupna življenjska usoda jim je krepila skupno razredno zavest, enotno hotenje in enotno stremljenje. Združeni v strokovni organizaciji »Savezu rudarskih radnika za Slovenijo« so predstavljali silo in moč. pred katerima je morala kloniti še tako mogočna delniška družba. Njihov odločni, enotni in disciplinirani nastop takoj po vojni je imel za posledico kolektivno pogodbo s podjetjem (leta 1921), s katero so si priborili znosnejši položaj, kakor smo vi. deli v drugem poglavju. Družba pa v takem primeru nima na razpolago le materialnih sredstev, dobrih političnih zvez, dobro izvežba-nega uradniškega in zaupniškega aparata, tiska itd., temveč v polni meri uporablja stoletne skušnje, ki si jih je pridobil kapitalistični razred v svoji praksi. Kakor dober vojskovodja ne vrže takoj vseh razpoložljivih sil na sovražnika, tako tudi, družba uporablja najprej »kulturnejša« sredstva za dosego svojega smotra. To je občutilo rudarsko delavstvo že leta 1923, ko je družba s svojim manevrom — izzivanju in provokacijami (dinamitna eksplozija na električni centrali v Trbov. ljah. s čimer organizirano delavstvo ni imelo nič skupnega, kakor se jc pozneje izkazalo) — strla enoten in solidaren nastop 10.000 rudarjev i>o šestiedenski stavki, kar je bil povod, da je družba odpustila delavske zaupnike in voditelje strokovnih organizacij. S tem je bila moč strokovne organizacije zrahljana, enotnost zlomljena. Smoter je bil dosežen! Manevriranje z delavstvom je bilo sedaj lažje in ponavljala se je kaj preprosto in splošno uveljavljena igra: družba je napovedala redukcije plač, odpust delavstva (1926) itd.; napovedala je pa več, kakor je dejansko nameravala izvesti. V delavskih vrstah je nastalo razburjenje, njihovi zaupniki so šli na pogajanja z družbo. Pri pogajanjih je ta opustita polovico objavljenih zahtev. Zaupniki so »uspeli«! Ko se je razburjenje med delavstvom poleglo in je bil ugoden trenutek, je družba znova napovedala redu-ketje in novo znižanje mezd in zopet več, kakor je bil njen namen. Med delavstvom je naši ato zopet razburjenje, zaupniki so šli na pogajanja; kakor prvič, tako je tudi sedaj odstopila družba polovico svojih napovedanih zahtev. Tako doseže družba svoj prvotni namen brez kakega večjega odpora delavstva. Ona triumfirn, opeharjeno je pa delavstvo. Manevri uspevajo, dokler je razcepljeno delavstvo in dokler beda v revirjih ne poraste do vrhunca. (Se nadaljuje.), Fizkultura in šport Presenečenje v Črni gori SUTJESKA (NIKSlO) : RUDAR 2:2 (1:2) Trboveljska nogometna publika je bila prijetno iznenadena, ko je zvedela. da te rezultat tekme v 111 zvezni ligi med našim Rudarjem in Sutjesko iz Nikšiča ostal neodločen. Po nedeljskem porazu našega moštva proti Železničarju iz Ljubljane ni skoraj nihče pričakoval uspeha Rudarja Žoga je pač okrogla — so pa še druge reči. V nedeljo je Rudar zaigral prav dobro in je v prvem polčasu celo vodil z 2:1, v drugem polčasu pa je dobil še 1 gol, tako da je bil krmčnl rezultat igre 2:2. Ostali rezultati: Borac (Banja Luka) : Zelzničar 2:0. Zagreb : Velež 2:0. Povcrjenšitvo za trgovino in preskrbo pri OLO Trbovlje sporoča vsem po tročnikam da ostanejo nakazila za popravilo obutve, izdana v 1. trome sečju, še nadalje v veljavi. Popravilo obutve (templanje) je mogoče samo s predložitvijo tega nakazila z istočus-IV) oddajo vrednostnih denarnih kuponov (00 dinj ali točk za moško in žensko obutev. Za otroško ati deško obutev št. 18- 35, 40 din vrednostnih denarnih kuponov ali točk (pri če. mer se računa 1 točka 12 din). Izdelava prednikov se vrši na pod l»gi posebnih nakazil, ki jih izdajejn sa MLO Trbovlje, KLO Gabersko Ut Dobovec poverjeništvo za trg. in preskrbo MLO Trbovlje; zn KLO Zagorje, Senožeti, Loke-Klsovec, Izlake^ Mlinše, Trojane, Cern. šeni k. Kotredež, Podkum poverjeništvo sa trgovino KLO Zagorje; za KLO Hrastnik. Čeče. Marno, Turje, Dol pri Hrastniku, poverjeništvo za trg. in preskrbo KLO Hrastnik; za KLO Radeče, Vrhovo, loka prt Zidanem mostu, Razbor, Jagnjenica. Dole pri Litiji, Breg, Zidani most, poverjeništvo za trg. in preskrbo KLO Radeče- Pri izdaji nakazil odvzamejo pooblaščena poverjeništva istočasno 15o dinarjev vrednosti denarnih kuponov Vse storitve se plačajo poleg denar, nih kuponov tudi v gotovini. — Hkra ti opozarjamo potrošnike ter poprav-ljaloice, da ni nikakega omejevanju V našem zasavskem listu smo že brali, kako poteka v trboveljskem okraju odkup žita. Odkar se je odkup pričel, je že minilo mesec dni in pol. Zal ne moremo reči, da smo v tem razdobju dosegli zaželen uspeh. Se daleč ne Že v prvih dneh odkupa smo naleteli v mnogih krajih na nerazumevanje važnosti tega odkupa Saj je od odkupa žil »dvisna prehrana naših industrijskih krajev in mest. Naleteli smo še na razne druge napake. ki nismo z njimi računali Da smo te pogreške odstranili, gre zahval odkupnemu aparatu, ki se je ves čas vztrajno trudil in delal. Grajati pa moramo zastopnika »Zitofon-da«, ki ni pokazal nobenega razumevanja in zanimanja za odkup Čeprav je bila prvenstvena naloga tega delegata, da je pri odkupih navzoč, ni tega storil razen v samem centru Trbovlje. Kako je potekal odkup, Je razvidno iz spodnjih navedb o posameznih zbirnih centrih Iz navedenilt številk bomo lahko ocenjeval) zavednost posameznih KLO. kajti samo od teh je odvisen uspeh odkupa. Največ razumevanja za važnost odkupa žit je pokazal KLO Zagorje. V tem krajevnem ljudskem odboru vidimo, da izvršni odbor med prebivalci res intenzivno dela. Na drugi strani pa lahko opazimo celo vrsto KLO. ki niso ali pa nočejo razumeti važnosti te akcije. Po Šibenik ; Proleter 1:1. Dinamo ; Radnički 0:0-Rabotnički : Miiicioner 2:2. V nedeljo se bo moštvo Rudarja srečalo doma z Zagrebom. SLOVENSKO PRVENSTVO Krim (Ljubljana) : Proletarec 3:1 (1:1) Moštvo Proletarca iz Zagorja je v svoji prvenstveni nogometni tekmi proti Krimu iz Ljubljane doživelo poraz. V igri je moštvo Krima zmagalo zasluženo, vendar ne moremo reči, da so nogometaši Proletarca igrali slabo, saj so bili v prvem polčasu igralcem Krima enakovredni. popravil, kot je bilo to pri zadnji izdaji nakazil za popravilo. Zaradi tega naročamo popravljalnicam, da vzame, jo obutev v popravilo ne glede na to, ali je potrošnik vpisan pri njih ali ne, seveda v kolikor imajo na razpolago material za popravilo obutve. Da ne bo nepotrebnih potov, sporočamo vsem upravičencem do ortoped, ske obutve, da sl preskrbe od okrajnega zdravnika zdravniško potrdilo o upravičenosti do obutve, zakar jim bo tukajšnje poverjeništvo za trgovino in preskrbo izdalo posebno nakazilo proti odvzemu: za moško ortopedsko obutev 800 din vred. den. kuponov oz. ustrezno število izid. točk, za žensko, iantovsko in dekliško or. topedsko obutev 400 din vred. den. kuponov oz ustrezno število ind. točk, za fantovsko in dekliško ortopedsko obutev 400 din vreden kuponov ozi-romaa ustrezno število Industrij, točk, za deško ortopedsko obutev od štev. 27—35 250 din vred. den. kuponov oz. ustrezno število fnd. točk, otroška ortopedska obutev št. 18—27 150 din vred. den. kuponov oz. ustrezno število Ind. točk. Vse storitve se plačajo poleg denarnih kuponov, ki jih odvzame poverjeništvo trg. in preskrbe pri OLO, tudi v gotovini, ki jo je oddati pri prevzemu obutve. Poverjeništvo za trg. in preskrbo OLO Trbovlje. nepopolnih podatkih, ki smo jih prejeli do 14 septembra, je stanje z odkupi žit v našem okraju sledeče: KLO Zagorje je plan realiziral s 106%. Tukaj je odkup poteka) v najlepšem redu. Da je bil plan dosežen in celo prekoračen, se moramo zahvaliti predvsem izvršnemu odboru tega KLO- — Na drugem mestu stoji trenutno KLO Kotredež s 101%. Sledijo Trojane s 100«/», Zidani most 99«/«, Loka pri Zidanem mostu 99%, Hrastnik 98«/o. Razbor 97«/«, Dole pri Litiji 96%, Breg 96«/». Mlinše 95»/o, Radeče 94%. Trbovlje-mesto 93»/», Dol pri Hrasniku 92%, Vrhovo 92«/o, Marno 91«/*. Gabersko 91«/o, Cemšenik 90%, Loke - Kisovec 87"/«, Senožeti 87«/», Izlake 84%, Čeče 83«/», Turje 75«/„, Jagnjenica 73«/», Podkum 64"/» in Dobovec 53%. Prednje številke nam jasno kažejo, kateri naših KLO so razumeli važnost odkupa in res storili svooj dolžnost, na drugi strani pa vidimo nedelavnost in mlačnost v KLO Podkum, Turje, Jagnjenica in Dobovec. Pri slednjeriava-denem je odkup opravičljiv v toliko, da je na dan odkupa deževalo. Žalostna slika, ki smo ji bili priča v KLO Podkum, nam dokazuje, da so v naših krajevnih in ljudskih odborih še vedno izvršni odbori, ki ne razumejo ali pa nočejo razumeti velikega pomena (<• nadvse važne akcije. V KLO Jag-njenici naletimo na podoben primor, vendar za razliko, da v tem krajevnem ljudskem odboru le posamezni člani izvršnega odbora niso pokazali razumevanja za svojo nalogo. V zadnjem času se je stanje odkupa zelo zboljšalo v KLO Dole pri I.itiji. Krajevni ljudski odbori, ki stoje še danes nekako ob strani ali pa gledajo na to pomembno akcijo kot neko postransko stvar, naj pomislijo, da so izvršni odbori v prvi vrsli odgovorni za uspeh, prav tako odgovarjajo ti odbori za vse druge morebitne nepravilnosti v KLO, ki bi škodovale skupnosti in garantiranemu fondu. Uspehi, ki jih je dosegla organizacija Ljudske mladine v štirih letih vodstva Zveze pionirjev Jugoslavaje, so vsekakor velikega pomena za vzgojo bodočih graditeljev socializma v naši državi- Vse izkušnje iz dosedanjega dela pa so pokazale, da je treba vzgoj naših najmlajših posvečati še večjo pozornost in skrb. Zaradi tega smo namesto omladin-skih voditeljev pionirskih organizacij, ki niso imeli dovolj pedagoškega znanja, potrebnega za delo s pionirji, pristopili k ustvarjanju svetov pri pionirskih organizacijah. V zvezi s tem bo tu