Govor tov. Kardelja v Črnomlju
V soboto, f8. mkrca t. 1., j« ˇ Črnomlta na velikem predvolivnem zboravaoju go-voril podpredsednik Zveznc vlade tovariš Edvard Kardelj. Uvodoma je izročil zbo-rov&lcem pozdrave tov. Tita, ki kandidira za doticni volivnri okraj. Za tcm j« pri-kazal prispevek Bele jKraiifne v osvobo-dilni borbi in prešel tta težko in naporno bitko, ki jo bijefo narodi Jugoslavije pod vodstvom tov. Tita za socializem, za po-ložitcv gospodarskih temeljev vsestran-skega napredka in za efeonomsko ncod-visnost ^naše države.
Udeležencc zborovanja je sponmil, da je govoril pred šestimi in pol leti v sep-tembru 1943 v asvoboj enem Črnomlju, ki je kljub mnogim ofenzivam ostal svobo-den. To je, kar se narodov Jugoslavije tiče, zcJo poučno za nekatere, ki hočejo delati račun brez krčmarja, namreč brez jugoslovanskih narodov. To dejstvo je zelo poačno tudi za Kominform., ki se, kot izgleda, ne zaveda odločitve ogromnc večinc našega delovnega ljudstva že v času osvobodiln« borbe, da bo vzelo uso-do svoje domovine v svoje lastne roke in jo zgradik) po svoji laistni volji. Tov. Kar-delj   je  o tem deial:
Toda, če se Je v fcasu vojke IJudstvo s takim junaštvom borilo za pravico, da samo odloča na svojih tleh, *a pravico, da si sarao zgradi lepšo domovina, v kateri ne bo izkorišča**ia človeka po človeko in n* zatiranja naroda po na-roda, — ali ima kdo pravico misHti in pričadkovati, da bo sedaj po voini naše ljudstvo, bolj kafeoor v času vojne, voljno sprejetj kakršne koH tuje jerobe in g«-vernerje — naj si že bodo s katerega koli kraja sveta in s kakršnimi koli po-litičnlmi opravičevanji? Ce je kdo tafco mislil, se je seveda moral prepiicati, da se je rootil. Naše ljudstvo brani danes pravico, da samo odloča fca svojih tleh prav tako odločno, kakor jo }e braoilo v času vojne; in šicer ne zalo, ker naj bi biio nari^nalist^.-o. kakor pišejo raz-ni klevetniki, pač y« aato, ker hoče biti svobodno tn enakopTavno. A svobotfa in   samoodločanje   narodov   |e   neogibni
pogoj vsake resndčne deraokradje in v današnfih časih tudi vsakega aapred-ka socializma in človeštva sploh. Nacio-nalist fent antidemokrat je tisti, ki ta prln-cip  gazi,  tte  pa  tisti;  ki  ga brani.
Govorcč o naši dTtižbeni stvornosti ter o težavah v naši graditvi  )e dejal:
Nova Jugoslavija, nova Slovenjja ral vet, kafcoi je bila stara — domovlna za
nekaj desetifsofev Izbranih, a ^la ma-čeha za delovno ljudstvo, marveč Je postala domovina za delovne ljudi in strog sodnjk za vse tiste, ki se no-čejo pobo4tati z dejstvom, da je v njej za vselej odzvonilo vsake vrste izkorl-ščevalcem, špekulantom fn mnogoterim reakcionaTniin mračnjakoro ter sovražni-kom ena.kopravnosti narodov In napred-ka človeStva. — Naše * ljudstvo si res danes pa^e nsodo samo in to morafo vzeti na znanje tudi vsi tisti, ki jim to ni všeč, bodlsi da sc nahajajo znotraj ali pa zunaj meje naše države!
Sedaj pa velja za nas vse, za na§e delovno Ijudstvo star ljudski pregovor: »Kakor si boš postlal, tako boš spal.«
Vi sami dobro vesie, da ljudska re-volucija sama po sebi še ne rešuje vseh težav za delovno Ijudstvo. S tem, da je delovno ljudstvo vzelo oblast v svoie ro-ke, so ustvarjeni šele politični pogoji za to, da bodo vsa bogastva naše domovitie in vse delovne roke našega ljuds!va de-jansko uporabljene samo za korist IJud-ske skupnosti, ae pa tega ali onega iz-koriščevaJskega razreda. Toda obenera }e takoj potrebno krenko zavihati roka-ve, da ?4 ustvarimo. feidi cro^^darske pogoje za dostojnejše in lepše življenje slehemega državliana. Če se ne bi z vso odlofnostjo Ln z vsemi šVojimi silami lo-tili *e narfoge, potem nam ne bi nič dru-gega ostalo, kot da životarimo v zaosta-lostf in prepuščeni na milost fn neml-k>st ekonomskemu izkoriščanju s strani inozemstva. Za tako žalostoo usodo pa se n*i v času vojne nismo borili in pre-pričan sem, da bi nlbče od vas za no-beno ceno ne pristal, da se zadovolii-mo § tako usodo. Cas je že, d.a narodi Jugoslavije vržejo s svojih pleč breme stoletne gospodarske in kulturne zaosta-losti, ki so }tm ga nadell n*»kdanji t«|l gospodarjl, in da tndl otii postanejo last-niki nainapTednejSih sodobnih kulturpih in tobnicnih prld-obitev Moveštva. Brez tega bi bllo vsako besedičenje o lepSI bodočfKMfti našeqa liudstva mlatenje prazne slame. Brez tega je n«roogoč resničen Tazcvet sociallziM in sociali-stifne demokrafcite. bre7 tega je nemo-goč vsak resen naDredek v razvoja na-še narod"ne, socialistične kulture.
VHiite, tovariži in tovarižlcc, zato Je Ljudska skupščina, ki ste }o vsi sknpaj z ©stalimi delovnimi ltudnri v Sloveniji in v vsei Juqtjslavi|i izvaHli 1945. leta, pred tremi  leti  enodušno  sprejela pred-
log rvezne vlade o petletnem nafttn to» dustrializaciie in gospodarskega napred-ka Jngoslavije sploh. Kakor vodstvo Ko-munistifne partije in Ljudske fronte, s tovarišem Titom na čeln, tako so tiidl izvoljeni ljudski poslanci takoj eno-dušno sklenili, da ne smemo hi ne mo-remo ostati na pol poti, ampak da )e potrebno nemudoma iti dalje, to se pravl dalje k izgraditvi gospodarske osnove našega napredka. In tako smo se totfll velike naloge — uresničenja našega pet-Letnega načrta, ki predstavlja odločilni in najtežji korak v premagovanju zaosta-lostL
TovariSi fn tovarišice! Vi vsi Teste, da vam našc paTtijsko in državno vod-stvo in posebej še tovarlš Tito »ikoH niso skrivali, da bo to težka naloga ln da bo potreben marsikak težak napor in tudi marsikatera žrtev. Nam ta naloga nikakor ne more blti lahka. Razen svo-Jih lastnih delovnih rok rai namreč ni-mamo nič, na kar bi se lahko naslonftL Toda to ni tako malo. Mi namref dobro vemo, da so delovne roke našega lfitd-stva zlata vredne in le se one združifo v enolneTTj naporn, so one sposobne tudl gore premikati. In zato nas ni prav vič strah, ko pravimo, da se lahko zancse-mo  samo  na svoje  lastne  sile.
Tot. Kardelj je nato nadaljeval o prir*-cipih gospodarske pomoči indnstrijsko razvi-tih držav manj razvitim in o so-dobni resničnosti v tcm pogledu. Ttfdi odnosi med socialisticnitrri drzavami s»c ne razvjjajo v smeri in v duhn princi-pov enak(^>ravnosti in vzajemne pomočL Prav odnos sovjetskcga vodstva do Jugoslavije je najzgovornejši primer, kakršni bi ti odnosi ne smeli bi'ti. Vodstva komtinistič-nih partij v drugih deželah scstaTHajo ljudje, ki ?o izgubili stik s svojim ljud-stvom. Postalj so poslu§ni birokrati. ki vestno izvršujejo postavljene nalogc, n« vprašajo sc pa, če so te t skladu z inr teresi napredka človežtva ter krepitvc stl miru, demokracije in socializma Našc vodstro pa scstavljajo drugačm Ijndje. To so Ijudje. ki imajo za scbo^ dolgo-trajno in trdo šolo rcTolucionarnc borbc za pravice delavskega razreda in dcloT^-nega ljudstva sploh. za strmoglavljenie kapitalizma, prvoborci za socialističnd prcqbrazbo naše domovine. To so sinori našega delovnega ljudstva, ki so se na čehi svojcga ljudstva boriii za svobodo tn  lcpšo bodočnost.
fNadaljevgnfe na 2. stramn.