NASELITEV GORENJSKE V RANEM SREDNJEM VEKU
MILKO KOS
Slovenska akadem ija znanosti in um etnosti, Ljubljana
N am en te razp rav e je pok azati kje in kako se je na Gorenjskem , 
na ozem lju od K ra n ja navzgor, širila starejša slovenska naseljenost. Pod 
to razum em razdobje še z v k ljučenim 11. stoletjem . P ra v do tega časa 
segajo najdbe, ki jih arheolog šteje še v zgodnjesrednjeveške. Zgodovi­
n a rju so podatki o n jih pom em ben v ir in opora za njegova izvajanja. 
Po sv oji stra n i je pa zgodovinar zgodnjesrednjeveške kolonizacije n a vi­
sokem G orenjskem v srečnem položaju, da so m u za 11. stoletje n a raz­
polago pisani viri, k ak ršn ih za ta čas in v taki m nožini nim a skoraj 
n ik jer n a Slovenskem .
Skušajm o si n ajp rej o črtati obseg starejšega slovenskega naselitve­
nega obm očja na G orenjskem , n a ozem lju od K ra n ja navzgor. N a seve­
rozahodu se je začelo nekako pod današnjim i Jesenicam i, se odtod v 
jugovzhodni sm eri tesno držalo podnožja visokih planin, vse do pod 
dan ašn ji Tržič. K rajev n a im en a kot Sava p ri Jesenicah in B istrica p ri 
T ržiču so nazivi po tekočih vodah; take naletim o n a Slovenskem m nogo­
k ra t tam , k je r reka vstopa v obm očje večjega v starejši dobi kolonizi­
ran eg a in za k u ltu ro ta l p ridobljenega ozem lja. D olina Bistrice, ki p ri­
tek a od Tržiča, je staro naselitveno območje, ki ga n a vzhodno stran 
obm ejuje in deli od ostalega gorenjskega obsežen gozdnati kom pleks, 
katereg a del je znan pod im enom U den boršt. Na zahodno stran so pod­
nožja velikih gozdov in gozdnatih planot, Jelovce, P okljuke in M ežaklje, 
v glavnem tudi m eje starejšega, kolikor toliko strn jen eg a slovenskega 
naselitvenega obm očja. M anj izrazita je m eja starejše slovenske nase­
ljenosti v južnem obrobju blejsko-radovljiške pokrajine. Po času je tukaj 
kolonizacija delom a kasnejša. O sojni in gozdnati položaji so bili za n a ­
seljevanje m anj vabljivi ko t prisojni in odprti sv et pod K aravankam i. 
V gozdnati svet, ki se na desni stran i Save razteza od sotočja obeh Sav 
p ri R adovljici pa do Besnice n ad K ranjem , je v d irala sorazm erno k asn ej­
ša in redkejša kolonizacija.
Izven glavnega strn jen eg a starejšega slovenskega naselitvenega 
ozem lja n a visokem G orenjskem sta otoka starejše slovenske naseljenosti 
B ohinj in Dovje v dolini Save.
N a m nogih k rajih znotraj tega ozem lja m orem o slediti arheološkim 
najdbam , ki starejšo slovensko naselitev p o trju jejo in dokazujejo.

N ajdišča: Bled (Pristava, na Sedlu, Brdo, O tok na Blejskem jezeru, 
Želeče, Mlino).
Spodnje G ornje, Zasip, Žirovnica, Smokuč.
B ohinj: S rednja vas, Studor, D unaj pri Je re k i.1
N aselitev blejsko-radovljiške in bohinjske pokrajine po Slovencih 
se prostorninsko tesno veže na naselitev teg a ozem lja že v dobi pred 
Slovenci. Ob svojem prih o d u so Slovenci brez dvom a naleteli še na sta­
roselce. Nanje, m orali so b iti sorazm erno številni, kažejo ne le arheo­
loške najdbe, m arveč tu d i m noga im ena naselij, voda in gora, ki se iz 
slovenskega jezika razložiti ne dajo.
G lavna pot, ki je prom etno — ne naselitveno in politično — vezala 
gorenjski naselitveni p ro sto r s severom , je šla prek L jubelja. Tod je 
vodila pot že v starem veku. Napisi iz rim ske dobe govorijo za njen 
obstoj; njen potek v tem času je baje še zaznaven.1 2 Mogoče se je že v 
starem veku od glavnega ljubeljskega pota odcepila tik pod Tržičem 
stran sk a pot v sm eri p ro ti B egunjam in B ledu.3
T udi v ranem srednjem veku je šel potu p rek L jubelja velik pomen, 
v en d a r ni bil odločilen za sm eri in stike p rvotne slovenske kolonizacije. 
Nič ne kaže, da b i bila p re k L jubelja obstojala neka povezava med slo­
venskim naselitvenim obm očjem , ki je zajelo G orenjsko in tistim , ki je 
obseglo Koroško. Pač p a je šel L jubelju velik pom en kot prehodu za 
p ro d iran je in politično osvajanje teh, ki so p rih a ja li od severa na go­
re n jsk a tla. V ljubeljskem potu m oram o gledati glavno dohodno sm er 
za vse tiste, ki so u re ja li v gorenjskem območju, po priključitvi zgornje­
ga P osavja v okvir srednjeveškega im perija, zem ljiško posest in gospo­
stva, dovajali sem kaj svoje ljudi, organizirali tu k aj svetno in cerkveno 
upravo, uvajali nove načine družbenega in gospodarskega značaja. L ju ­
belj je bil glavna pot s severa na jug, postavim za ljudi škofov iz F rei- 
singa in B riksna in raznih k ranjskih krajišnikov, za člane in ljudi rodu 
•starobavarske Heme, za razne fevdalne gospode, ki so se že pred Go­
ren jsk im naselili na K oroškem , na prim er za Spanheim e, pa za razne 
koroške cerkve, ki so pridobivale posest na K ranjskem , na prim er K rko 
in pozneje V etrinj.
R azum ljivo je, da so si ti gostje s severa skušali že zgodaj zagotovi­
ti posest prav ob poteh, ki n a kranjski stran i peljejo na L jubelj ozirom a 
se od njega spuščajo navzdol. Pod današnjim Tržičem se je ljubeljska
1 Glavna literatura. Za Bled: W. Šmid, Altslovenische Gräber Krains, 
Carniola 1, 1908, 17 d.; J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu, Slov. akad. 
znanosti in umetnosti, razred za zgod. in družbene vede, Dela 2 (1950); A. 
Valič, v Varstvu spomenikov 8, 1962, 79—82 in Staroslovensko grobišče na 
Blejskem gradu (izkopavanja 1960), Situla 7, 1964; V. Šribar, Arheološka raz- 
iskavanja na blejskem Otoku, v Varstvu spomenikov 10, 1966, 154—159; R. 
Ložar v Glasniku Muzejskega društva, 10, 1929, 58—60 (Mlino). — • J. Kastelic, 
v Varstvu spomenikov 2, 1949, 87 (Spodnje Gorje); P. Petru, v Varstvu spo­
menikov 7, 1960, 309 (Žirovnica); A. Valič, v Varstvu spomenikov 8 (1962), 257, 
258 in v Arheološkem vestniku 13/14, 1962/1963, 565—569 (Smokuč). — Bohinj. 
W. Šmid, kot zgoraj (Srednja vas); S. Gabrovec, v Arheološkem vestniku 6, 
1955, 137 (Dunaj pri Jereki), v Varstvu spomenikov 7, I960, 321 (Srednja vas).
2 W. Šmid, Der Loibelpass, Carniola 2, 1909, 156 d. — B. Saria, Antike 
Inschriften aus Jugoslawen, 1, 94.
3 B. Saria, Antike Inschriften, 4.

pot razcepila, ena g re niz B istrico, druga pod pobočjem Dobrče v sm eri 
proti B egunjam in B ledu. T a po t je bila zlasti važna za briksensko ško­
fijo, ko si je km alu po letu 1000 u red ila v blejsko-radovljiški p o krajini 
bogato zem ljiško posest in gospostvo. Iz sorazm erno bogatega o h ran je­
nega briksenskega listin sk eg a g rad iv a p ra v za 11. stoletje je razvidno, 
da so m orali b iti p ra v ti k ra ji ob dohodnih in odhodnih poteh n a ali z 
L jubelja v tistih časih že gosto naseljeni. B riksenski škof je ondod v 
starejši dobi glavni zem ljišk i gospod. E den n a jsta re jših gradov v tem 
okolišu, G utenberg n a d B istrico p ri T ržiču je b il spočetka briksenski; 
kasneje so ga B riksnu osporavali.4 Sorazm erno zgodaj (v drugi polovici
11. stoletja), se v tem okolišu om enjajo vasi (Leše, Visoče, Vadiče, B istri­
ca, K ovor).5 P rid o b iv an je z zam enjavanjem in zaokroževanjem posesti 
po B rik sn u kaže, kako velik pom en je tirolska škofija dajala tem u oko­
lišu, p re k katerega je z L ju b e lja vodila glavna p o t v središče njene go­
ren jsk e posesti okoli B leda.
Niz tržiško B istrico je šla glavna pot v osrčje K ranjske, zlasti v 
glavni k ra j stare K ranjske, v K ran j. P ot sp rem lja zgodaj in intenzivno 
obljuden pas, ki m u zlasti n a spodnjem koncu dajejo varnost u trje n i 
gradovi in gradišča: p ri D upljah, blizu izliva B istrice v Savo, m ed vasm i 
S tra h in j in Žeje in n ad P ivko blizu N aklega.6
O poro za določevanje starejšeg a slovenskega naselitvenega ozem lja 
n a visokem G orenjskem n a m dajejo podatki o kosezih ali edlingih, kakor 
jih navadno im enujejo v iri nap isan i v nem škem jeziku. K raji in okoliši, 
v k a te rih se kosezi ali ed lingi om enjajo in kraji, k i im ajo po n jih ime, 
so brez dvom a starejša slovenska naselitvena obm očja, k ajti kosezi so 
staroslovenski d ružbeni sloj, ki sega po svojem izvoru in obstoju nazaj 
v p rv a sto letja p reb iv an ja S lovencev v novi dom ovini.
N a visokem G orenjskem , vključno z B ohinjem , se om enjajo kosezi 
in n jih o v a im etja koseščine (edling, edlingtum , edlinggut, edeltum , lju d je 
s pridevkom dinstm an) v k ra jih :
O koli Bleda: Z gornje G orje, Poljšica, V išelnica, Podhom, D obrava, 
Žirovnica.
O koli K am ne gorice: B rda, Lipnica, D obrava, Češnjica.
O koli K ovorja in v dolini tržiške B istrice: K ovor, Hudo, Popovo, 
B rezje, K riže, Ž iganja vas.
V B ohinju: S red n ja vas, Češnjica, S tudor, N om enj.7
4 Moja izvajanja v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo, 10, 1929, 38.
5 Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev 3, 106, 143, 158.
6 I. Vrhovnik — A. Koblar, Zgodovina Nâkelske fare, 19. — J. Žontar, 
Zgodovina mesta Kranja, 12, 19, 21 (zemljevid), 432 op. 27.
7 Literatura z dokumentacijo: J. Žontar, K zgodovini prevedbe koseščin v 
kupna zemljišča, Slovenski pravnik 54 (1940), 286—288. — B. Grafenauer, 
Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev (1952), 330 d.; 
Hrvati u Karantaniji, Historijski zbornik 11/12 (1958/1959), 216, z zemljevidom; 
Zgodovina slovenskega naroda 1 (1964), 356—360. Lj. Hauptmann, Razvoj dru­
žabnih razmer v radovljiškem kotu do krize petnajstega stoletja, Zgodovinski 
časopis 6/7, 1952/53, 270 d.; Staroslovenska družba in obred na knežjem kamnu, 
SAZU, Razred za zgodovinske in družbene vede, Dela 10, 1954, 111, op. 20. 
— J. Mal, Ist das Edlingerproblem wirklich unlösbar? Südost-Forschungen 
22, 1963, 160. — M. Kos, Doneski k historični topografiji Kranjske v srednjem 
veku, Zgodovinski časopis 19/20, 1965—1966, 141—143. — Fr. Gornik, Bled v

P a ne le kosezi, po kosezih im enovana im etja in ljudje s priim kom 
dinstm an, tudi tisti, ki se v bogatem listinskem g radivu briksenske ško­
fijske cerkve za Bled in okolico ter Bohinj v dru g i polovici 11. stoletja 
im enujejo plem eniti, svobodni in podobno (nobilis, nobilitatem oziroma 
lib ertatem sortitus, lib ertate potitus, libertus, ingenuus) so po svojem 
izvoru in stanu kosezi. To je pokazal in dokazal Lj. H auptm ann.7
V drugi polovici 11. sto letja se om enjajo plem eniti in svobodni v 
k rajih :
B led z okolico: Bled (164, 166, 236, 239, 240, 241, 341, 269), Želeče 
(311), M lino (368), G rim šče (168), Zasip (312, 316, 372), Sebenje (306), 
M užje (166), P oljane (306, 378), K oritno (237, 314), Peče (302).
N a vzhodno stran od B leda je v zvezi s tem i svobodnim i in plem e­
nitim i navesti k ra ja B egunje (164) in Zgoša (307, 368, 377).
B ohinj (234, 372).8
K raji, v k aterih se v dru g i polovici 11. stoletja om enjajo okoli B leda 
in v B ohinju svobodni in plem eniti, sovpadajo v m nogih prim erih s k raji 
in okoliši, v k aterih se n av ajajo kosezi in koseščine. Poleg tega smo pa 
m noge te h k rajev spoznali za take, v k aterih so našli arheologi najdbe 
iz staroslovenskih časov: Bled, G orje p ri Bledu, Žirovnica, S rednja vas 
v B ohinju. Kosezi pod Tržičem pa so naseljeni v obm očju pom em bnega 
pota z L jubelja, ki se pod današnjim Tržičem cepi proti K ranju in proti 
Bledu.
Vse navedeno, arheološke najdbe iz staroslovanske dobe, kosezi in 
koseščine, svobodni in p lem eniti Slovenci v drugi polovici 11. stoletja, 
kaže, da je bil blejsko-radovljiški okoliš z B ohinjem in dolino tržiške 
B istrice sorazm erno staro in gosto naseljeno slovensko naselitveno ob­
močje n a Gorenjskem .
V ta od Slovencev že od starine naseljeni svet, ki je brez dvom a 
prevzel in pretopil dokaj številen predslovenski živelj, pa začenja potem, 
ko so n a podlagi velikih darovnic krone in tu d i na drugačne načine po­
stali ondod razni fevdalni rodovi veliki posestniki zem lje — ki jim pa 
ta zem lja pod K aravankam i, Mežakljo, P okljuko in Jelovico ni bila 
p rv o tn a dom ovina — p ro d irati in širiti svoj v pliv tu d i tu ji živelj. V pra­
šanje je, kako in v kakšnem obsegu je do tega prišlo.
Škofija, ki je im ela svoj sedež v B riksnu na današnjih južnotirol- 
skih tleh, si je z vrsto v lad arsk ih darovnic iz le t 1004, 1011, 1040 in 1073 
in s postopnim večanjem u stv arila obsežno zem ljiško gospostvo, ki je 
imelo svoje jedro okoli B leda in med obem a Savam a, segalo na zahodno 
stran še v Bohinj, na vzhodno stran pa v m anj sklenjenem obsegu na
fevdalni dobi, 1967, na nekaterih mestih. Velik del v radovljiškem urbarju iz 
leta 1498 v Bohinju omenjenih kosezov se po imenih in priimkih ter po hišnih 
imenih dà lepo porazdeliti na kmetijska posestva v Studorju in Srednji vasi; 
to je dokazal F. Ceklin.
8 Briksensko listinsko gradivo: Die Traditionsbücher des Hochstifts Brixen 
(Acta Tirolensia 1), objavü. O. Redlich (1886). — Regesti v tretji knjigi Fr. 
Kosa Gradiva za zgodovino Slovencev (1911).
Obe v opombi 7 navedeni razpravi Lj. Hauptmanna.
Številke v oklepajih pomenijo število zadevnega regesta v Gradivu za 
zgodovino Slovencev, tretja knjiga.

* ^ ^
^Vvn/î^iVn^ q U n\ff
< k€€i £ vv»Vw <$\vvV
— ^ 5 ^ v n ^ v v v > ^ ---------- ■ L jj
Vi»i
^ » « ^ K prt" |V .nS?^V v»rtv> |rt^t- 
CVxXNwo ;Ty>« t^v>w r5 /f"'‘ie $<\€ Awv>v9
^ W v , ^ ^ l r p» l^ f t’ cvy,, p , f5rv«
^N,->C»»'> £ v < * ,% % > . ( » i* 0 /\> > - » y ^ ° v h v j j ^ ^ < « , n
0 .$ c v N v x r\> ^ ipc ^ y ^ V v v l ^ < v « « ^ t - p
f i \ . < ^ V ' 6 » 6 c M v » £ v v v v > 6 < 2 j
H V * > f
-^dfmtfvr M H 0 6 w r t )0 /v9
€ < 'V » '< '^ >^ : o j i ( f î 0 v * > < --->(tOV> dVWVftYVt ■^t9ft<Ç»vv >*(?
- ’-— ........- ............." '?£'•>! fj
y ___
- $ t > v t XXW> « W t W l - ^ ß ü f v y y n ß
— '--------------------------- - .. <>*W fj
jjvt? y < w y n n
p S v*tïh£- j
] t**£f C ^ V h4 » y> ^jvt jW,»*i$cm4 S>> p « p
C<\xcQ 3vxe fy‘ prm ft^ C S u j j tcxcj-'^vv y v > U K S t> i o><rt
ć7Wv> Vrv^-^\w«^>vcrrvi'N vH> vvS-Cytw^rw'
■ ^> •> 1 ','"*fj -oöfrx'V» V-»>ö«»Ytpr $vî\\>iSç.\' ! i c[ V
$ < !.* jV v v i f i h n m v f \ h >v ,& i> v > v ÿ (k -^
| \ w a it»\vi t ‘\vT"'^vv >»£C<tc»-^V)>>vvS
j H\£Jr~i|V^’'V cr^
Stran iz radovljiškega urbarja iz leta 1498 (v Arhivu Slovenije v Ljubljani), 
na kateri se omenjajo kosezi v Višelnici in Dobravi
Seite aus dem Urbar von Radovljica (1498), auf der die Edlinge in Višelnica 
und Dobrava erwähnt sind (Arhiv Slovenije in Ljubljana)

levo stra n Save in še p rek tržiške Bistrice.9 To svojo posest je briksen- 
ska cerkev na razne načine širila, m nožila in zaokroževala. V tek u časa 
jo je p a tu d i nekaj izgubila. Za 11. stoletje so glavni vir posestnih spre­
m em b v območju briksenske posesti na G orenjskem briksenske tako im e­
novane tradicijske listine, to so listine, ki govore o predaji ali tradiciji 
posesti n a ta k ali drugačen način (darovanje, kupovanje, zam enjava) v 
korist ali v zvezi z briksensko cerkvijo. Po številu jih je ohranjenih 46. 
O dpirajo nam vpogled v naselitveno in družbeno zgodovino briksenske 
posesti n a visokem G orenjskem v 11. stoletju, torej še v času, do k ate­
rega računa arheolog zgodnjesrednjeveške najdbe.
Zgodovinarja kolonizacije priteguje vprašanje, ali ni prehod veli­
kega dela G orenjske na zem ljiške gospode, ki so bili dom a izven G orenj­
ske — glede na o hranjenost gradiva v konkretnem prim eru B riksna - — 
v p lival n a naselitveno in etnično podobo tega dela naše zemlje.
Z osebami, om enjenim i v briksenskih listinah, se je u k v arjal Lj. 
H auptm ann, neodvisno od njega pa pisec te razprave.1 0 1 1 P rišla sva do 
n ek aterih enakih izsledkov. So pa Lj. H auptm anna zanim ale predvsem 
družbene sprem em be, ki so v zvezi z osebami, om enjenim i v briksenskih 
trad icijsk ih listinah, dočim je m ene zanim al bolj izvor teh oseb. To je, 
ob predelavi na stotine im en oseb sem skušal dognati, odkod so bili ti 
ljudje, ali so bili dom ačini ali prišleki od drugod, ali so se prišleki od 
drugod n a briksensko-gorenjskih tleh za stalno naselili ali ne.
N a ozemlju, ki je na visokem G orenjskem pripadalo Briksnu, nam je 
razlikovati m ed dom ačim in nedom ačim prebivalstvom . Domači so vsi 
tisti plem iči in svobodni, om enjeni v briksenskih tradicijskih listinah iz
11. stoletja, v k aterih smo spoznali sloj staroslovenskih kosezov. Im ena 
teh lju d i so po večini dom ača, slovenska, na p rim er Nepokor, Prisnoslav, 
Dobrogoj, Trebina, Bom islav, Godislav, Radegoj, Domoslav, Večegoj, Bo- 
digoj, Dobrisko in še druga. So pa nek atera tu d i krščanskega in g er­
m anskega izvora, n a p rim er Georgius, Paulus, W inrih, Tunzo, H adem ar, 
A d alfrit (toda ta im a dva sinova, eden je bil Ivan, drugi pa Preslav, k a r 
kaže, da je bil tud i oče dom ačin). Se pa p ri n ek aterih im enih krščanskega 
in germ anskega izvora n a podlagi razporeditve v v rsti in skupinah prič 
v listinah, pa tu d i zategadelj, k er se dotični v listinah iz predelov izven 
G orenjske v listinah n ik d a r ne om enjajo, m ore reči, da so bili nosilci 
tak ih in teh im en dom ačini. Ti se drže dom a n a G orenjskem , so sicer v 
sprem stvu briksenskega škofa in se navajajo v njegovih listinah kot 
priče, toda le če se je škof m udil na G orenjskem , se om enjajo skupaj in 
ob im enih prič in trad en to v dom ačinov; prav n i ak ti pa, p ri k aterih so 
udeleženi, se tičejo zgolj G orenjske.1 1
9 Gradivo za zgodovino Slovencev 3, 17, 28, 106, 107, 274.
1 0 Obe v opombi 7 navedeni razpravi Lj. Hauptmanna: Razvoj družabnih 
razm er..., 272; Staroslovenska družba-..., 110-—115, pa njegove Mariborske 
studije v Radu Jugoslavenske akademije, knjiga 260, 1938, 93 d.
1 1 Kratice: Acta Tirolensia 1, AT; F. Kos, Gradivo za zgodovino Sloven­
cev 3. Gr. 3. — Gr. 3, 214, 316, 377 (Ivan); 236, 237 (Adalfrit, Preslav); 214 
(Wekewoi); 372 (Večegoj); 305—308 (Albger). Gr. 3, 164, 165, 168, 169 (Nepokor); 
164, 165, 168 (Winrih).

D rugače je z nedom ačim . R azpoznati jih je predvsem po tem , da se 
m im o listin izdanih na G orenjskem in za G orenjsko, navajajo kot priče 
ali tra d e n ti tudi v briksenskih listinah, izdanih na T irolskem in K oroškem , 
v tiro lsk ih in koroških zadevah; da na m nogotere n jih naletim o n a Go­
renjskem , v družbi in kot sprem ljevalce briksenskega škofa, če se je 
podal ali m udil na G orenjskem , da pa s škofom deželo zopet zapuščajo, 
da se v v rsti prič pogostokrat om enjajo v skupinah takih, za k atere 
vemo, da so bili nedom ačim . N ekateri teh nedom ačinov so pa vendar 
pridobili ozirom a im eli posest n a G orenjskem , bodisi od briksenske 
cerkve, bodisi od dom ačinov. Za n ek atere se m ore dognati odkod so bili 
dom a.
N eki Ozi, ki je n a G orenjskem zam enjaval in p re d a ja l posest, pod­
ložne osebe in drugo, je pač isti ko t oseba tega im ena, ki nanjo naletim o 
v razn ih zadevah in ko t pričo v P u stertalu na T irolskem .1 2 1 3
B ra ta F rid erik in H enrik, k i im ata posest n a G orenjskem , sta bila 
plem enitega rodu, ki se im en u je po Rodenecku blizu M ühlbacha severno 
od B rik sn a.1 8 * Ta rod je im el v 11. stoletju v svoji lasti obsežno posest 
na T irolskem , K oroškem , F u rlan sk em in Goriškem , ki je okoli le ta 1100 
p rešla delom a na koroške Spanheim e, delom a na grofe Goriške. H en ri­
kovi ženi je bilo im e W ezala.1 4
Z a neko plem enito Elizabeto, ki je z listino izdano v P rem ersdorfu 
pri S achsenburgu na K oroškem briksenski škofiji prep u stila vinograd 
na B ledu, vemo, da je im ela dedno posest v k ra ju Leins p ri S terzingu 
na T irolskem .1 5 T u jk a je b ila tu d i neka vdova N iucòt po im enu, ki je 
po svojem sinu A nthochu podelila B riksnu z listino izdano v R asenu na 
V zhodnem Tirolskem neki tra v n ik n a D ovjem .1 6
B riksenski vazal, O rendil po im enu, ki je zam enjaval posest na Go­
ren jsk em ,1 7 je v ečk rat za pričo, bodisi na T irolskem in Koroškem , bodisi 
v K ra n ju in okoli B leda.1 8
P lem en iti P erh to lt, ki je p rep u stil B riksnu neko posest v B ohinju,1 ’ 
je v erjetn o isti kot p lem eniti teg a im ena, k i je ob istem času im el, p ri­
dobival, oddajal ozirom a posredoval v zadevah posesti na Tirolskem in 
K oroškem , za pričo pa je b il v B riksnu, K ran ju in Tolm inu.2 0 V B ohinju 
od d veh dom ačinov B lagosoda in P reslava prid o b ljen a posest m u je kot 
tu jc u b ila pač neprikladna, zato jo je p repustil B riksnu.2 1
1 2 Gorenjsko: Gr. 3, 158 (AT 120), 159 (AT 126), 161 (AT 128), 214 (AT 175). 
— Tirolsko: AT 115, 191, 229.
1 3 Gr. 3, 167 (AT 140), 244 (AT 228), 258 (AT 236), 259 (AT 237), 299 (AT 
282), 300 (AT 285).
1 4 Lj. Hauptmann, Mariborske studije, Rad Jugoslav, akademije 260, 1938, 
101—105.
1 5 Gr. 3, 210; AT 168, 371.
1 6 Gr. 3, 371 (AT 357).
1 7 Gr. 3, 169, 235; AT 146, 217.
1 8 Gr. 3, 158; AT 107, 120, 131. — Gr. 3, 164 (AT 137), 168 (AT 145), 214 
(AT 175). 235 (AT 217). 236 (AT 218), 237 (AT 219), 239 (AT 221), 240 (AT 222), 
241 (AT 223), 300 (AT 285).
1 8 Gr 3, 234 (AT 211).
2 0 AT 121, 123, 125, 132, 134, 148, 211, 213, 304, 327, 349, 355, 371, 374. — Gr. 
3, 164 (AT 137), 165 (AT 138), 166 (AT 139), 227 (AT 183).
2 1 Gr. 3, 234 (AT 211).

P lem eniti K arling p re d a ja posest in je v ečk rat za pričo na G orenj­
skem .2 2 Ob istem času pa p red aja posest in je za pričo tud i na K oro­
škem .2 3 V tej deželi in n a G orenjskem se om enja in sprem lja pogostokrat 
briksenskega škofa kot njegov odvetnik.2 4 K arlingovem u sinu je bilo ime 
G rifo.2 5 Tudi ta p red aja posest na G orenjskem ,2 6 sprem lja — večkrat 
v dru žb i svojega očeta K arlinga, pa b ra ta E ppa in zeta K acilija — svo­
jega fevdnega gospoda-škofa po G orenjskem in K oroškem in je večkrat 
naveden kot priča v njegovih listinah.2 7 G rifov rod je im el posest na 
zgornjem K oroškem in vzhodnem Tirolskem .2 8
N eki M azili prepušča B riksnu vinograd n a B ledu, toda kaže se, da ni 
bil dom ačin, k ajti v listin ah ga najdem o v v rsta h prič med tistim i, za 
k atere vemo, da niso bile dom ačega rodu.2 9
Z aključek o nedom ačinih v pravnih poslih in o njihovem pričevanju 
v listin ah briksenske cerkve na G orenjskem in za njeno gorenjsko po­
sest bi bil ta, da so ti nedom ačim na G orenjsko p rih ajali v družbi svo­
jega fevdnega gospoda briksenskega škofa, da so bili za pričo ali posre­
dovalca v njegovih p rav n ih zadevah in aktih, da pa so s škofom zopet 
odhajali in se — kot vse kaže —• niso n a G orenjskem za stalno naselili. 
R azen n ekateri posam ezniki oziroma ti ali dru g i tem podrejeni, k ar pa 
občo etnično podobo starejše naselitve na briksenskem G orenjskem ni 
sprem enilo in ni moglo sprem eniti.
M ed take prišleke-naseljence od zunaj je šteti M antvina in A lbgera, 
dva m ala fevdnika iz kroga briksenske cerkve.3 0 V razdobju 1070 — ok. 
1080 ju je podaril briksenski cerkvi plem eniti H enrik.3 1 Bila sta njegova 
m inisteriala. Vse pa kaže, da je za tega H enrika, ki je bil tu d i m ini­
sterial briksenske cerkve, iskati domovino n a zgornjem K oroškem ali 
vzhodnem Tirolskem , ondod pa tudi dom ovino H enrikovih in nato b rik - 
senskih m inisterialov M antvina in A lbgera. V zadnji četrtini 11. stoletja 
se im enujeta kot priči v briksenskih listinah, ki so bile izdane na Go­
ren jsk em in v gorenjskih zadevah; e n k rat pa se pojavlja M antvin, član 
škofove družine, kot tra d e n t km etije, ki m u jo je prepustil svobodni 
P reslav .3 2
M antvin in A lbger sta prim er, kako so se od zunaj prišedši na Go­
ren jsk em ustalili in kako je eden n jiju pridobil od slovenskega koseza
2 2 Gr. 3, 237 (AT 219), 234 (AT 211), 238 (AT 220), 261 (AT 244).
2 3 Gr. 3, 156 (AT 109), 160 (AT 127), 177 (AT 164), 178 (AT 165). — AT 
255, 286.
2 4 Na Gorenjskem: Gr. 3, 159 (AT 126), 164 (AT 137), 166 (AT 139), 167 
(AT 140), 168 (AT 145), 169 (AT 146), 236 (AT 218).
2 5 Gr. 3, 156 (AT 109).
2 6 Gr. 3. 309 (AT 311). 311 (AT 321 b).
2 7 Gorenjske listine: Gr. 3, 158 (AT 120), 214 (AT 175), 300 (AT 285), 307 
(AT 307), 310 (AT 320). 311 (AT 321 a), 314 (AT 324), 370 (AT 353).
2 8 Gr. 3, 156 (AT 109); AT 206, 293.
2 9 Gr. 3, 214 (AT 175), 236 (AT 218), 237 (AT 219), 241 (AT 223), 311 (AT 
321), 306 (AT 306), 307 (AT 307).
3 0 Lj. Hauptmann, Mariborske studije, Rad Jugoslov. akademije 260, 1938, 
96; Razvoj družabnih razmer..., Zgodovinski časopis 1952/3, 274.
3 1 Gr. 3, 260 (AT 240 b).
3 2 Gr. 3, 300 (AT 285), 305—314 (AT 305—308, 311, 320—324), 370 (AT 353), 
372 (AT 359), 377 (AT 379).

P re sla v a km etijo.3 3 T akih prim ero v je bilo brez dvom a še več. Zlasti 
če pom islim o, da je družbeno in gospodarsko p ro p ad an je slovenskih ko- 
sezov m oglo pripom oči, da je m noge n jih mogel izrin iti prišlek od zunaj.3 4 3 5
N ek ateri n ad aljn ji p rim eri tak ih prišlekov pridobitnikov zem lje na 
briksenskem G orenjskem . — Že smo om enili P erh to lta, ki smo ga spo­
znali ko t nedom ačina, ki p a je pridobil v B ohinju zem ljo od dveh dom a­
činov Blagosoda in P reslava.3 3 —• N edom ačin C harilinc je p rejel od G un- 
dram a, k i ga im am za dom ačina, zem ljo v K oritnem p ri B ledu.3 6 — Mazili, 
o k aterem upravičeno sodim, da je bil nedom ačin, je pridobil p ri Bledu 
vinograd od nekega G odeslava.3 7 — F riderik, ki smo ga spoznali za ne­
dom ačina, im a na B lejskem m inisteriala z im enom H adolt.3 8
Našo razpravo m orem o povzeti z naslednjim i glavnim i ugotovitvam i:
1. Sorazm erno gosta srednjeveška naseljenost visoke G orenjske, v 
p ro sto ru od Jesenic in Tržiča do K ranja; pod K aravankam i, Pokljuko in 
Jelovico. S tarejši naselitv en i oazi izven sorazm erno strnjenega naselitve­
nega ozem lja sta Bohinj in Dovje.
2. P o tu p rek L ju b elja g re velik pomen, toda ne v zvezi naselitvenih 
tokov Slovencev, m arveč ko t dohodnem u potu srednjeveških fevdalcev 
in n jih o v ih ljudi od severa. R ana in gosta je srednjeveška naseljenost 
doline T ržiške B istrice od Tržiča navzdol.
3. P riča zgodnje slovenske naseljenosti so k ra ji s staroslovenskim i 
arheološkim i najdbam i do vključno 11. stoletja (naštete na stran i 8).
4. D elom a p rav v teh k ra jih (Bled, Gorje, Žirovnica, S rednja vas 
v B ohinju) se om enjajo kosezi (edlingi). Kosezi so po večini tu d i plem e­
n iti in svobodni, om enjeni v briksenskih tradicijskih listinah iz druge 
polovice 11. stoletja. N ekdanji kosezi so tu d i dinstm ani 15.—17. stoletja, 
om enjeni v k rajih k je r se im enujejo kosezi.
5. A naliza im en trad en to v in prič v 46 briksenskih tradicijskih li­
stinah, ki se nanašajo na visoko G orenjsko, je pokazala etnično podobo 
teg a ozem lja v 11. stoletju. Po veliki večini so prebivalci Slovenci, p red ­
vsem lju d je s slovenskim i im eni in pa številni plem eniti in svobodni — 
kosezi. Za nekatere, po štev ilu sorazm erno redke prišleke od zunaj, ki 
so to d pridobili im etje in posest, se m ore dokazati, da so bili po izvoru 
s K oroškega in Tirolskega. Po večini so v listin ah navedene priče na 
G orenjsko prih ajale pa zopet iz dežele odhajale.
3 3 Gr. 3, 377 (AT 379).
3 4 O propadanju gorenjskih kosezov L. Hauptmann, Staroslovenska druž­
ba, 114.
3 5 Gr. 3, 234 (AT 211).
3 6 Gr. 3, 237 (AT 219).
3 7 Gr. 3, 241 (AT 223).
3 8 Gr. 3, 167 (AT 140).

ZUSAMMENFASSUNG
Die Besiedlung Oberkrains im frühen Mittelalter 
Ergebnisse
1. Eine verhältnismässig dichte frühmittelalterliche Besiedlung füllt in 
Oberkrain den Raum von Jesenice und Tržič abwärts bis gegen Kranj aus. 
Ältere Siedlungsoasen ausserhalb dieses verhältnismässig kompakten ober- 
krainischen Siedlungsgebietes sind Bohinj und Dovje.
2. Eine grosse Bedeutung hat der Weg über den Ljubelj-Pass, nicht je­
doch als Siedlungsverbindung zwischen Oberkrain und Kärnten, sondern als 
Zugangsweg der von Norden nach Krain kommenden feudalen Herren. 
Der Zeit nach früh und dicht ist die Besiedlung des Tales der Tržiška Bi­
strica von Tržič abwärts in der Richtung gegen Kranj.
3. Zeugen einer frühzeitigen slowenischen Besiedlung sind Ortschaften 
mit frühmittelalterlichen (bis einschliesslich des 11. Jahrhunderts) archäolo­
gischen Funden (Verzeichnis S. 8).
4. Teilweise ebendort werden Edlinge erwähnt. Eidlinge sind der Mehr­
zahl nach auch die in den Brixner Traditionsurkunden aus der zweiten Hälfte 
des 11. Jahrhunderts erwähnten Edlen und Freien. Nachkommen solcher 
Edlinge, vielfach ebendort erwähnt wie diese, sind die Dienstleute des 15.— 
17. Jahrhunderts.
5. Die Analyse der Namen von Tradenten und Zeugen in 46 Brixner 
Traditionsurkunden, die sich auf Oberkrain beziehen, ergab das ethnische Bild 
dieses Gebietes im 11. Jahrhundert. Der grossen Mehrheit nach sind die 
Bewohner Slowenen, namentlich solche mit slowenischen Namen, weiters 
Edelinge und die Edlen und Freien in den Brixner Urkunden. Für einige — 
der Zahl nach sind es nicht viele — die in Oberkrain liegendes Gut erwarben, 
liess sich nachweisen, dass sie aus Kärnten oder Tirol stammten. Die Mehrzahl 
der in den Oberkrainer-Brixner Traditionsurkunden den Namen nach erwähn­
ten Zeugen kam mit ihren Herren nach Oberkrain und verliess wieder mit 
diesen das Land.