Za poduk in kratek čas. Iz Konjice v Jablanico. II. Pri Gorajem Paprešku za^ila je Narenta okolo hriba Vraaca, mi pa smo jo mahnili po njegovib stimib in ledeaih rebrih. Dospe^aim 7rh briba odprl ae aam je krasea razgled po bližaih 7išavab in aižavab, aa reko Nareato, ki je med tim obkolila goro Vranac, in aa Jablaaico, ki se je pokazovala izza bribo7, kakor dežela skozi perspekti^. Od8lej je alo 7edao aiže ia aiže ia Baatajal je ao7 87et. Hoho ! hehe! 7iaograd! rsklikail je aeaadoma Slavoaec, radostno kazaje aa solaeai holmec, ki je bil obraščea 8 sladko 7iasko trto. Sedaj si pa bočemo privoščiti čraega Neretvečaaa, ki 86 todi prideluje. Bila je pr7a viaska gorica, ob kojo smo zadeli aa svojem poto^aBJi po HercegO7iai. Trte niso 7isoke, aego prav aizke, pri deblu ali koreaiai zelo tolste. Kolje ae posta^ljajo k trsja. Ker je zemlja prepeskovita, se ae more 7 viaogradu kopati, ampak zemlja se le aekoliko zrahlja. Trte rast6 po deset let, poteai pak ae izkopajo ia ao7e aasadijo. Pogled aa ^iaski grič, cesar 7 Boaai ni aajti, razveselil je aioja spremlievalca tako, da sta jela glaaao popevati, aa kar njima je iz bližajega loga krepek odme7 odgo^arjal. Solace se je bilo že globoko aa zahod pomekailo, ko smo potrkali 7 Jablaaici pri oadaaajem poveljaiku nadčastaiku Gioessel-u, rojenem Ljubijaačaaa, da aam oakrbi preaočiača in še 7ozaika za jutraaaji daa. Jablaaica šteje kacih 30 koč brez 7sakoriae cerkve. Kristijaai morajo po 7eč ur k službi bo/.ji hoditi. V precej prostorni pa revni biši aam je bilo odločeao poči^ati, eamo da smo aiorali vedao ali sedeti ali pa ležati, ker je polo^ica sobe bila z dimom napolnjeaa, ki ne je 7lekel 6ez odprte duri. Ogajišče je bilo aamreč za zidom pri vratib, a dimaika ai imelo, ampak je moralo aopub ia dim skozi 7rata odpoailjati v soaedoi koajski ble7. Bilo aaa je 6 potaikov, dva iz Moatara, ki srao prebedeli akoro celo noč med razaimi pogo^ori, ker oi bilo raogoče očeaa zatisniti vsled vedaega brupa ia 7sled mrzlega staaovaaja ia slabe postelje. Tri podobe iz slovanske zgodovine. Dr. Rupert Precehtel aa Dunaji izdal je tri lepe podobe iz alo^aaske zgodo^ine z aapisi 7 českem, ruskem in alovenskem jeziku. Te podobe bodo goto7o maisiktereaiu aarodajaku prav 7Šeč, da si ž ajimi ozaljša steae avojih 8ob, ter s pogledom na nje povzdiga 7 8ebi ia 7 drugib toliko potrebai aarodai poaos. Ker pa 86 na alavansko zgodoviao 7 aaših šolah tako malo ozir jemlje, da celo izšolaai Sloveaci čez starejšo slovaasko zgodoviao niti občaega pregleda aimajo, ako si ga po laataem prizadevaaji ae pridobijo, bode moiebiti marsikomu, ki ima ali si misli kupiti te podobe, ljubo in po godu, če ma podamo kratko pojaanilo teh podob. Vae tri podobe predstavljajo prizore iz zgodo7ine Velike Mora^ije, ki je obstajala od leta 855—907 in bila aajniogočaejsa slovao8ka dižava. Od začetka so bili ajeai kaezi odviaai od aemškib cesarjev, ki so si tadi aa 780 moč prizadcvali, Velikomora^ako si 7 tej od^iaoosti ohraaiti. Zato jim je bilo 7sako aredatvo dobro, zlaati pa križ ia meč. Neaiški zgodoviaar Gfrorer sam pravi, da je za nemškitni dnbovaiki atopala vojska, ia kder ao dabo^aiki zasadili križ, tam so cesarski vojvodi zabili meč, prisvojili si vlado, ter izterjevali davke, desetiae ia druga plačila. Kaez Raatisla? je srčao želel, reaiti ae te aeiaške nadvlade ia odvisnosti, ter Velikomoravsko povzdigaiti 7 8amo8talao svobodno državo. Tudi oa se je 7 ta aanaea hotel poslaže7ati aajprej 87. križa, zato je poslal k grškemu ceaarju Mibalu III. po grške blago^estaike, da bi se pred vseai 7 cerk^eaem obziru odtrgal od nemških škofo7. Graki cesar je rad usliaal prošajo Rautialavovib poslaacev, ter poslal aa Minavsko brata Cirila ia Metoda, rekai: ,,Vid7a 8ta Soluačaaa, in Soluačaai go7ori.jo aajbolj čiato slovea ski." Brata Ciril ia Metod ata se takoj pndala na pot s seboj 7zemši 08taake 87. Klemcuta, kteie je bil Ciril aašel 7 Kersoaa, ter sta srečao priala 1. 863. 7 Velebrad, glavao mesto Veliko Mora^ije, kder ja je sara RastiHlav nlovesao aprejel. Ta prizor predata^lja pr^a podoba z aapisoai: rPrihod 8 7. Cirila ia Metoda 7 Velebrad aa Moravskem za Rastislava, kralja Velike Mora^ije I. 863. (Dalje prih.) Smešnica 10. Neki gospod po/.ove kmeta, kojema je posest^o prodal ter ma reče: rŽe dve leti je raiaulo, kar 8te nieai še ostali kupai denar dolžai. Če mi iz dobia ue platite, — bom mogel pri aodaiji pomoči iakati." Kmet: nmoj Gospod, potolažite se ; kajti tako ae stoji 7 aajiai pogodbi, mid^a 87a napia^ila, da jaz Vam 1000 gold. platim, kar se je zgodilo, kar pa je črez, dolžeu 08taaem; ee bi jaz Vaai tedaj platil, tako Vam aič 7eč dolžea ne bi ostal, ia to — je proti najiai pogodbi." F. Mariaič.