Naša pot ostaja zvesta sporočilom OF
Pred nami je 27. april. Dan, ko nas spomin na preteklost sili v razmišljanje o sedanjem druž-benem trenutku in o poteh na-daljnjega družbenega razvoja. Ko nezadovoljstvo z obstoječim sta-njem hoče najti nove napredne poti, odpirati nove perspektive in ohraniti dosežene temelje družbe-nih odnosov. Temelje, na katerih je nastala SFRJ, temelje, ki dajejo možnosti za nenehno utrjevanje in razvijanje njenih vrednot.
Danes, ko velike dneve naše preteklosti: 27. april, 1. maj, 9. maj, praznujemo v času družbe-noekonomskih težav in zaostro-vanja gospodarske krize, je prav, da se v mislih vrnemo k izvirom naše revolucije in ostajamo zvesti iyenim sporočilom.
27. april 1941! Dan ustanovitve OF. Ko so bili v dneh najtežjih preizkušenj položeni politični in organizacijski temelji najširšemu, revolucionarnemu, vseljudskemu gibanju v zgodovini slovenskega naroda.
Praznik nas vseh. Praznik ude-
ležencev in sodobnikov tega po-membnega dogodka.
Praznik rojenih in odraslih v novi Jugoslaviji. In praznik vseh tistih, ki bodo prišli za nami in bodo čutili trajnost iri zgodo-vinsko vrednost pridobitev naše revolucije.
27. april je simbol našega trplje-nja in kljubovanja, naše zmage, svobode in ponosa, bratstva in neločljive povezanosti z narodi in narodnostmi, s katerimi smo sku-paj ustvarili socialistično Jugo-slavijo. Prvič v svoji dolgoletni zgodovini, si je slovensko ljud-stvo, skupaj z drugimi jugoslo-vanskimi narodi, zarisalo svojo lastno usodo, si izbralo svojo last-no pot.
To nam je uspelo, ker smo se odzvali klicu ustanovnega kon-gresa KP Slovenije na Cebinah, katerega temeljna sporočila so se odražala v vsej zgodovini naše na-cionalne in razredne zavesti. KP je znala, v enotni želji po svobod-ni, naprednejši in pravičnejši družbi, povezati vse svobodomi-
selne in napredno misleče ljudi v Ijudsko fronto, ki je v najbolj čmih dneh naše zgodovine, 27. aprila 1941, prerasla v legendarno OF slovenskega naroda.
Prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo, da je predstavljala OF šredi največje vojne vihre pri nas ljudsko oblast kot dejansko drža-vo v državi, da je uresničila dolgo-letne težnje po narodovem zdru-ženju, osebni in politični svobodi, lastni državnosti, socialni pravič-nosti in družbenem napredku, da je odprla pot za socialistično pre-obrazbo dežele. In prav je, da se spomnimo zlasti vseh tistih šte-vilnih, brezimnih aktivistov OF in njihovega lika, ki so si sredi oku-pirane domovine upali in zmogli nad okupatorja. Mnogi so na svoji revolucionarni poti žrtvovali svo-ja življenja ali so izžareli v požr-tvovalnem delu za družbeni in go-spodarski napredek naše dežele. Prav je, da se tega spomnimo tudi zato, ker smo tudi danes izpostav-ljeni raznim oblikam odkritih in prikritih odporov tistih, ki ne spo-
štujejo načel socialističnega sa-moupravljenja.
Danes nam samo spomin in po-nos na ta veliki dan pred 47 leti, ne zadošča. Iščemo več kot spo-min in samozaupanje. Pot, ki jo imamo začrtano, ostaja zvesta sporočilom OF, to je naša varnost. Zaupanje in podpora napredno mislečih ljudi, je tudi danes naj-močnejše orožje vsakogar, ki se poda na to pot.
In, če tradicije OF nadaljuje da-našnja SZDL pomeni, da delo in aktivnosti aktivistov Osvobodil-ne fronte nadaljujejo aktivisti SZDL, pomeni, da se je lik aktivi-sta OF uveljavil in ohranil v zave-sti naših ljudi in v naši javnosti, kot lik človeka velikega ugleda, kot pomemben člen političnega aktiva naše samoupravne družbe.
Brez številnih aktivistov, ki kot delegati v krajevni samoupravi, v OZD, SIS in drugih samouprav-nih skupnostih, v borčevskih, mladinskih, sindikalnih in drugih organizacijah organizirajo delov-ne Ijudi, brez njih, si danes ne moremo predstavljati socialistič-nega samoupravljanja, ne po-membnih družbenih akcij in ne uspešnega odločanja delegatskih skupščin na vseh ravneh.
Danes postaja SZDL kot na-slednica zgodovinske OF množič-na javna tribuna socialistične po-litike in misli, organizacijska obli-ka svobodnega boja mneiy na splošni socialistični podlagi. Po svoji politični podlagi je in mora biti dovolj široka, da omogoča so-delovanje vsakemu občanu, ki se pošteno obnaša do dru?bene skupnosti in, ki se je opredelil za socialistični razvoj naše družbe.
Brez SZDL kot mobilizatorke vseh delovnih ljudi in občanov, si ni mogoče zamisliti polnega akti-viranja delovnih množic, vseh nji-hovih umskih, delovnih, organi-zacijskih in drugih možnosti, ki temelje na rezultatih njihovega dela. Zato se sleherni izmed nas, ki na ta ali oni način ustvarjalno sodeluje pri našem družbenem razvoju in napredku in se na tej poti spopada s problemi in teža-vami, mora spomniti vseh tistih aktivistov OF, ki se pred štiride-setimi in več leti niso ustrašili do-sti večjih in hujših nevarnosti ter tveganj, pa vseh tistih, ki so pred več kot 30 leti zaorali ledino v de-lavskem samoupravljanju
Ob teh splošnih dejstvih ne mo-remo mimo konkretnih vprašanj in razvojnih perspektiv naše te-meljne družbenopolitične skup-nosti in delovanja SZDL v njej. Sedaiye objektivne družbene okoliščine vsekakor niso naklo-njene političnemu delu. Nenehni administrativni posegi, intervent-no reševanje gospodarskih in drugih težav, na nek način omeju-jejo možnosti za učinkovito samo-upravno odločanje. Te okollščine zahtevajo več znanja, subtilnejše metode, predvsem pa izostren po-sluh do odprtih vprašaiy.
Eno od vprašanj v tem trenutku je tudi vprašanje razvoja in raz-vojhih perspektiv občine kot ce-lote in v okviru mesta Ljubljane.
Občina Center je bila vedno od-prta družbenopolitična skupnost, ki se je kljub svojim specifično-stim in antagonizmom na svojem prostoru trudila uveljaviti ustav-no vlogo občine in hkrati zagoto-viti tudi uresničevanje tistih na-log, ki so za vse občane skupne v mestu. Vendar pa bodo, za us-klajevanje interesov občine in mesta, ter oblikovanje skupnih interesov mesta kot urbane celo-te, potrebni nadaljnji napori in prizadevanja. Vsekakor bo, kot doslej, potrebno izhajati iz global-ne razvojne strategije mesta in se zavzemati za ustrezno ravnotežje med razvojem posameznih občin ter za motiviranje občin v njiho-vih realnih ambicijah.
Položaj občine Center je y okvi-ru mesta Ljubljane, specifičen, daleč najbolj občutljiv. Dosegli smo zgornjo mejo razvoja mest-nega središča in presegli rgegove klasične okvire. Ljubljana ima sa-mo eno mestno središče, samo eno mestno jedro, ki tudi v sve-tovnem merilu nekaj pomeni. Tu-di zato moramo (ne samo s strani občine) nameniti staremu mest-nemu jedru več posluha in pro-stora v sistemu revitalizacije in prenove.
Drugo je gospodarski razvoj ob-čine. Rezultati kažejo, da je po-trebno uvesti spremembe v struk-turo gospodarstva y občini, ki jih narekujejo razvoj in tudi pogoji gospodarjenja. Naj omenim samo gostinstvo, turizem in drobno go-spodarstvo, kot sestavni in speci-fični del samoupravnega združe-nega dela.
Ugotavljali smo že, da se vrsta prednosti, ki jih ima občina, kot središče Ljubljane s posebnostmi starega mestnega jedra ter drugi-mi naravnimi danostmi tega pro-stora, ne izrabljajo zadovoljivo, zato je tudi v tem del razvojnih možnosti te dejavnosti, ko jo še vedno ne sprejemamo kot po-membnega dejavnika gospodar-skega razvoja.
Preseči je potrebno zaprtost v posamezne subjekte in povečati ofenzivnost načrtovanja in skup-nega vlaganja v zmogljivosti in razvoj občine. Le z jasnim kon-ceptom razvoja gospodarskih de-jaynosti v občini, jasno določeni-mi prostorskimi potrebami in možnostmi ter usmeritvami, ki bodo podrejene poslovni uspeš-nosti ter dohodkovni vključitvi vseh dejavnosti, ki s svojo ponud-bo doprinašajo k učinkovitosti gospodarstva v občini, bo tudi združeno delo začutilo pravi inte-res za to občino in čutilo z njo.
SZDL mora prisluhniti tudi po-zivom o poenostavitvi delegat-skega sistema, sistema, ki je toli-ko razvejan, da se v veliko prime-rih pri odločitvah izgubi identični interes delovnega človeka in ob-
čana. Tudi vprašanja posodobitve volilnega sistema, ne smejo biti več stvar akademijskih diskusij, ampak živ problem, kjer mora bi-ti SZDL še posebej zavzeta in mo-ra prisluhniti pobudam, ki terjajo demokratičnost in odprtost tega najpomembnejšega državljanske-ga akta.
Ne bo prvič rečeno, da se mora SZDL osredotočiti na življenjske probleme, ki tiščijo ljudi, prisluh-niti neposrednemu utripu življe-nja, da se mora osredotočiti na reševanje tekočih problemov in protislovij, kar pomeni tudi reše-vanje strateških usmeritev naše-ga gospodarskega in družbenega razvoja.
Tudi nova družbena gibanja predstavljajo izziv za ZK in SZDL, ki ga ne sme prezreti. Tre-ba se je soočiti z njimi v demokra-tični, argumentirani razpravi in v njih podpreti vse tisto, kar je resnično pozitivno, kar pomeni vračanje k izviru idej, ki so v os-novi naše družbene ureditve in tej drugačnosti najti pravo, odgovar-jajočo vsebino. V našem bogatem političnem in družbenem življe-nju, kjer se izražajo vsi mogoči tokovi in vplivi, mora ravno SZDL stalno ugotavljati, katera so tista družbena dogajanja in po-javi, na katera moramo osredoto-čiti naše delo, da bi poglobili soci-alistično samoupravno vsebino naše demokracije.
In jutri? ZK se je obvezala, da nas bo vodila k napredku in de-mokraciji, da se bo pri tem opira-la na vse delovne ljudi, na lastne sile.
Zato so oči oprte vanjo. Tako oči, v katerih še ni splahnelo za-upanje, kot oči, iz katerih je raz-brati kritiko. Stališča, ki so jih slovenski komunisti, v soboto sprejeli na konferenci, odpirajo nove razvojne vizije socialistične-ga samoupravljanja, y »socializ-mu po meri ljudi« kot je bilo zapi-sano v tezah za konferenco. Izziv, ki vliva zaupanje in daje moči.
V vsakem pogledu, pred nami je težka naloga. Vendar utrditi za-upanje z delom, doslednostjo, kjer besede in dejanja ne gredo navzkriž, ne bo težje, kot je bilo v času naše revolucionarne prete-klosti. Ob problemih, s katerimi se spopadamo, smo spoznali, da naša pozornost ne sme biti usmeijena na obrobne, čeprav družbeno in politično relevantne pojave, pač pa je potrebno moči usmeriti v razvoj temeljnih druž-benoekonomskih, političnih in občekultumih razmerij, ki so od-ločujoča za določanje socialistič-ne smeri razvoja in za prihodnost slovenske in jugoslovanske družbe.
Ne bi bilo dobro, da bi nas posa-mezne sile potisnile na rob doga-janja, da bi se ukvarjali sami s se-boj. Aktivnost SZDL mora biti usmerjena v to, da postane soci-alistično samoupravljanje bolj učinkovito. Ta težnja se je kazala tudi v zavzeti, široki razpravi ob spremembah zakona o združe-nem delu ter ob številnih razpra-vah v zvezi s spremembami usta-
ve SFRJ in SRS, ki še potekajo. Težnja, da bi ustavne spremembe prispevale k temu, da bodo člove-kova svoboda, delo in ustvarjal-nost prišli do polnega izraza in to v razmerah tržne ekonomije, da bo svobodna družba obvladovala njej podrejeno državo in, da se bo nacionalna skupnost potrjevala in razvijala kot enakopravni sub-jekt v socialistični federativni skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije in kot aktivni dejav-nik v mednarodni skupnosti.
Vse to smo doslej premalo po-udarjali in dejansko uresničevali, zato pa smo bolj razvijali delav-čev interes za delitev kot pa za ustvarjanje dohodka, kar je često imelo za posledico, da smo trošili preko svojih možnosti in kar je tudi eno od žarišč gospodarske nestabilnosti.
Boriti se za stabilnost pa pome-ni, začasno se čemu odreči, da bi kasneje preudarneje bolje živeli. Doseganje teh družbenih ciljev je sicer odvisno od številnih drugih, tudi zunanjih činiteljev, kar pa nas toliko bolj sili na oslonitev na lastne sile, na krepitev naše druž-beno ekonomske učinkovitosti, politične stabilnosti in obrambne sposobnosti.
Zadnja leta smo priča stopnje-vanim napadom na delo in oseb-nost tovariša Tita, na Jugoslovan-sko ljudsko armado, na varnostno službo in njene pripadnike. Odgo-voriti na te napade ni težko. Vsem tistim, ki tako blatijo osebnost in lik tovariša Tita odgovaijam: Spomnimo se majskih dni leta 1980, prikličimo si v spomin tre-nutke, ko se je Jugoslavija po-slavljala od svojega Maršala, spomnimo se neme groze in bole-čine v srcih in očeh milijonov sta-rih in mladih, otrok in žena, fan-tov in deklet, spomnimo se izra-zov spoštovanja in žalosti tujih predstavnikov celega sveta in ve-deli bomo, s čim si je naš voditelj zaslužil toliko Ijubezni. Odgovor je le eden. Jugoslaviji je dal cele-ga sebe in ves njegov trud in delo sta bili posvečeni blaginji, razvo-ju in varnosti njegovega Ijudstva in njegove domovine.
In da bi zagotovili svojo varnost in ozemeljsko nedotakjjivost, mo-ramo imeti armado, ki je enotna, pripravljena in sposobna zmeraj in povsod to potrjevati, kar pa je odvisno od nenehnega razvoja njene tehnike in znanosti, kakor tudi od ohranjanja pridobitev re-volucije in l.e tako bo naša Arma-da trajen temelj neodvisnosti in enotnosti naših narodov.
Sedanji čas mogoče ni lahek. A resnica je, da smo prav iz naj-težjih časov v naši zgodovini vse-lej izšli še močnejši, še bolj strje-ni. In vemo tudi, da ni mogoče novih odnosov vselej graditi brez nasprotij in zapletov. Pesnik je dejal: »Deželo, v kateri živiš in jo imaš rad, najmočneje občutiš, ko te potrebuje!«
Danes ko praznujemo ustanovi-tev OF, naj bo misel na naš jutri tudi misel in želja na neminljivost sporočil tega velikega dne pred 47. leti.