Tehniški in administra- tivni razvoj ,,Učit. Tov." v dobi 60 let. . V ppsebnem članku pišemp 0 u r e d nikih ,,Učit. Tpv." Urejall so na§ list pd leta 1861—1873 Andrej Praprotnik, nato od leta 1873—1882 Matej Mpčnik, za njim zppet od 1882—1890 Praprotnik, za njim od 1. 1S90—1894 Andrej Žumer, za njim pd 1894—1898 Jakpb Dimnik in od 1898—1903 kpt sourednik z njim Engelbert GaBgl, kateri ga je od 1903—1919 urejal in vpdil zopet sam. V času, kp Je bila treba urednika nadomeščati, je to izvrševal, vkljub svpjemu obilnemu drugemu ppslu, predsednik ,,Zaveze", tov. Luka Jelenc sam. Iz svpjih skrpmnih razmer se je razvilp uredništvp v toliko, da ima danes v Ljubljani svpj urad. Vendar administrativnp še ne mprerao reči, da je uredništvo doseglo svojo popolnpst in bp v bližnji bodočnosti pptrebna nujna izpppolnitev. Pp v s e b i n i se je razvil ,,Učitelj- ski Tpvariš" iz pedagpško-didaktiškega lista v prvi dpbi Praprptnika v šolsko-pedagoški list v Mpčnikovi, drugi Praprptnikpvi in Žumrovi dobi, v katerih je prinašal tudi vesti o društvenem gibanju; do leta 1896. je bil tak tudi v Dimnikpvi dpbi, in pd tega leta je bil po vsebini stanovskp-pplitiški list za Slovenijp, a od leta 1900. naprej je v tej smeri zastopal tedanji avstrijski slpvanski jug. Ponotranji ureditvi je imel sprva pbliko strpkovne revije, dpkler se ni izpremenila tudi notranja ureditev po pptrebi razvpja in časa v popolen tednik strokovno-politiškega značaja. Rubrike so se menjavale in označevale po potrebi časa in razmer. Največ sp se pa izpreminjale -po psebnem pkusu in nazorih urednikpv. N a s 1 p v 1 i s t a je dpživel več izpememb Z letom 1%1 je pričel izhajati kot ,,Učiteljski Tovarš". list za šolo in dom, dokler se z novim letom ni jzprernenil v ,,Učiteljski Tovariš", list za solo in dom, o čemer piše Marn v ..Knjigi slov. v XIX. vekti" nastopno: ,,Ker se ie tedaj pomišljal Praprotnik. postal je listu za šolo in dom z 1. 1873. odgovorni vreunik Matej Močnik, učenik na I. m. š. v Ljubljani, ter mu je dal po razpravi Jezičnika (IV., 2) v naslovu obliko ..Učiteljski TovarK« in !. 1880 v št. 12 se je prekrstil iz vrednika v urednika." Z letom 1^90 opazimo izpremcmbn, da se je ppd naslovom označil kot ..glasilo Slovenskega učiteljskega dru^tva v Ljubljani«, z letoni 1900 kot glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". z letom 1905 stoji nad naslovom označba ..Tednik". ki Je pa pri povečani obliki 1. 1908 zopet odoadla. Ob prevratu, sredi leta 1918 ima pa sedanjo označbo kot slasilo jusroslovanskega učiteljstva«. Vnanjo oblikoje imel prvotnn male osmerke ene tiskovne pole od letn 1861 do 1882. kar nani že v zadnjem zvezku 1881. 1. naznanja uprava v ,JNaznanilu in vabilu na raročbo": ,,Tovariševa" oblika bo v novem Ietu nekoliko večja in lepša, naročnina pa ostane enaka dosedanji." Izhajal je v celi poli v obliki velike osmerke od novega leta 1882 do riovega leta 1894, kjer naznania uredništvo: ,,Vzrok, da se je premenila oblika lista,- je ta, da je bila dosedanja oblika prevelika za ponatiske, kateri so se težko uvrščali med druge knjige v knjižnicah." Takp je izhajal ,,Tpvariš'* zopet Pd leta 1894 dp 1898 na 1V4 POli v obliki male osmerke. Z npvim letom 1898. je pa kot tednik prišel izhajati v pbliki četverke na celi poli ali več dp leta 1908. In z novim 'etom 1908 je pričel izhajati v obliki cclc pole ter s tem dosegel višek razvoja v vnanji obliki. Poleg vnanje oblike naj bp omenjena tudi izpreniemba n p t r a n j e 0 b 1 i k e od novega leta 1891. naprej; uredništva piše o tem: ;,V glavp smo triu vtisnili v znak pravega slovenskega žnačaja ppdobo najpdličnejšega slovenskega pedagoga, neppzabnega SlpmŠeka." — ,,Učit. Tovariš" je imel v svoji glavi podobo Slomška do !eta 1898. Ob kritičnem letu 1896. in 1897. so pričeli kričati klerikalni listi, da se prpfomira Slomška, ako ga ima ,,Toy." v svoji glavi, ker se pisava lista ne strinja z duhom Slomška. Ko pa je znovim letpm 1898. izšel ,,Tpv." brez Slotnška, jim zopet ni bilo všeč, češ, sedaj so pokazali svojo pravo barvo. Sptrudnikpv je imel ,,Učiteljski Tpvariš" sprva jako malo. Spisovati ga je monal ppvečini Praprotnik sam. Oglašali so se- dopisniki ppzneje v večjem §tevilu, toda niti strpkovnih prispevkov niso podpispvali in jih priobčevali ali brez podpisa, ali s psevdonimpm, ali samp s šifro označenp, Leta 1864. pa že uredništvo samp pmenja v vabilu na naročbo, da je pridobilo svoje stalne sotrudnike. od katerih se posebno sklicuje na prispevke prpf. J. Marna in M. Močnika. Zanimanje za list je raslp, razmere so postajale manj napete. in leta 1866. dp 1871. vidimo vedno več različnih ppdpispv sptrudnikpv ..Učit. Tov." Letnik 1890. pa prinaša celo imenik sotrudnikov .,Uč. Tpy." Našteje jih v tem letu 84, med katerimi najdemo odlična imetia slovenskih pedagogpv, katerih nekatera so postala znamenita v zgodpvini slpvenske pedagogike in razvoja slovenskega šolstva splph. L. 1891. priobčuje list že 103 sotrudnike, 1. 1892. ie naraslo število na 133 in leta 1893. na 152. Naraščalo je še nadalje, toda z novim letom 1$94. uredništvo ni prinašalo več imenika, pač pa so se dopistiiki ppdpisovali. Preobrat se čuti tudi v tem oziru z letom 1896.. Ko Je list postal stanpvskppolitiški, so tudi sotrudniki pričeli zopet uporabljati anonimnost, ker je pri tedanjih ; razmerah bilo razumljivo in za stanovj skp-pplitiško glasilo principialnp pppolnoma pravilnp. Anonitnnpst je pri politiških g 1 asi 1 ih g 1 avna nevidna sila, kidajestem vso moč — listu in zveča njega vpliv, kerstemnipoudarjenomnenje osebe, temveč se okrepi smer lista in gibanja, kateremu sIuž i. O s e b e s t o p a j o v o z a d j e. Tako je bilo do prevrata! Ob prevratu se je ukoreninila navada, da se podpisujejo dopisniki tudi pod nekritične dopise, katerih pdgovornost bi laliko prevzelo uredništvo in so pisani pppolnoma v smislu uredništva. Zanimanje za žurnalistiko je naraslo, tovariši so pridno prijeli za pero in ni ga skoro kraja v Sloveniji, da bi ne imfeli po enega ali celo več zmožnih zastopnikpv za časnikarska ppročila. V tem tiči še velika moč in sila našega stanu, ki je do danes še nismo dovolj cenili in izrabili. Odgpvorni uredniki prvim številkam ,,Učit. Tov." so bili faktični uredniki sami. Tako je bil odgovprni urednik od Jeta 1861—1872 Andrej Praprotnik, od 1873—1881 Matej Mpčnik, od 1882—1889 zopet A. Praprptnik, nato od 1890—1893 Andrej Žumer in od 1894— 1899 Jakpb Dimnik. Leta 1899. se pa glasi v poročilu Zaveze tozadevni sklep: ,,Pri ,,Uč. Tov.'% ki je postal z novitn letom (1900) šolskopolitiški list, se je pridržala dosedanja oblika, le papir se je izbral slabeji in zato ceneji. V redakcijskem odboru so člani vodstva in faktična urednika lista. — Odgpvorni urednik je neučitelj in ga mora brezplačno preskrbeti tiskar Rud. MiHc." Tako se je za stanovsko-politiški list odpbril princip, da bodi odgovomi urednik neučitelj, da si list ohrani tem svobodnejše roke, tudi kar se šplskih oblasti tiče, in se izogne vsem morebitnim poizkusom pritiska. Od npvega leta 1900 je bil odgovorni urednik neučitelj Jožef Pance do 13. Št. leta 1901., nakar je bil od 13.«do 15. štev. neki Jož. Longika in nato Radivpj Korene od 15. št. 1902 in dp novega leta 1919., ko je prevzel odgovorno uredništvo zopet učitelj Fran Marolt. V vsej dobi nima ,,Uč. Tov." zaznamovati npbenega slučaja preganjanja, razven v zadnji — po prevratu, o čemer pa bomo pozneje objavili svoje spomme. Upravništvo ,,Uč. Tpv.", je bilo v prvih letih od 1. 1861.—1889. v rokah tiskarnarja in založnika Rud. Milica. Z novim letoin 1890. ga je pa prevzel učitelj Fran Kokalj, ki ga je opravljal do leta 1894. Lastno upravništvo se je osnovalo šele tedaj, ko je list prevzelp SIpv. učit. društvo. Zato je onp vedno imenpvalb upravnika. Od novega leta 1895.—1896. je opravljal upravništvo Alpjzij Kecelj; od novega leta 1897—1907 Fran Črnagoj; nato od novega leta 1908—1909 Andre} Rape: od novega leta'1910 dp sredi leta 1913 Jakob Pretner insredi'lčta 1913. ,do danes Fran Marolt. Kdortii imelopravka z. upravniškimi deli, ta ne ve presoditi dela in zaslug, ki jih imajo upravniki za razvpj lista. še tako dobro uredništvo lista ne more imeti uspehov z listom, če odpove uprava in ni točna. ¦ . ' Iz skromiiih razmer se je razvilo upravnistvo v ogromno delo. Ni pa še doseglo svojega viška, dokler ne doseže svpjega urada in se delo vseh naših stanovskih upravništev ne koncentrira v tem uradu. ¦ Naročniki še vzdržujejp tudi z agilnostjo in tpčnostjo upravnistva. Prvp' leto je ,,Toy." prinašal imena riaročnikov. V prvi številki jih izkazuje 23, a že do 12. številke leta 1861 je narastlo število na 504. V nadaljnjih letnikih ni bilo več iraeh narotnikpv do leta 1866, v katerem jih izkazuje 300. Število je padlp, ker ]e list zastopal kpnservativno smerMn se je učitelj- . stvo s tem odvrnilo od njega. Tudi v nadaljnjili letnikih ni razvidno, koliko naročnikov je imel list. List je medtem postal društveno glasilo Sl. uč. dr. in se nekoliko dvignil z ozirpm na naročnike, a vkljub temu beremo v poročilu o občnem zboru društva leta 1892: ,,Na Kranjskem je §e polovica tovarišey in 9/10 učiteljic, ki še nisp naši narpčniki." A že leta 1892 čitamp v ppročilu občnega zbpra, da se je list dvignil na 700 iztiskov in leta 1895 že na 800 iztiskov. Po letu 1896 je število naročnikov padlo na 600, ker ]e odpadla duhovščina, ažev naslednjem letu (1897) je pridpbil list naročnikov med učiteljstvpm in se dvignil na 700 ter nadalje pd leta dp leta pridobival narpčnikov med učiteljstvpm. Danes se tiska v 2300 iztiskih, a tudi to šteI vilo ima še bpdočnost pred sebpj — da bo raslp! I z h a j a 1 je ,.Tpvariš" sprva v letii 1861 vsak mesec, a že v zadnji številki prvega letnika naznanja uredništvp: «— ker se jih je dpsihmal tpliko narpčtiikov priglasilp, da smo mpgli shajati in ker se trdno nadejamo, da nam bodo dosedanji naročniki zvesti ostali in bodo še drugi pristopili in nas podpirali, in iz potrebe, ker si žele vsi bralci, bp list dvakrat na mesec izhajal." Z letotn 1862 }e pričel izhajati vsake:ga 1. m 15. v mesecu do leta 1891, od .1892 pa vsakega 1. in 16. v mesecu do leta 1897. Z letom 1898 je izhajal po trikrat na mesec, vsakega 1., 10. in 20. v mesecu do leta 1904, dokler ni ppstal z letpm 1905 tednik in izhajal vsak petek v tednu in pozneje vsakp sredo. Zvezkpv ali izdai je izšlp nprmalno število do vojne dobe, v kateri jih je izšlo leta 1914 le 43 številk, leta 1915 le 19 številk, leta 1916 le 26 številk, enako leta 1917. Vzroki so bili najrazličnejši in jih tu ne moremo posebe opisati. V letu 1918 se je pa posebno po prevratu povzdignil in doživel tudi mnogo posebnih izdaj. V letu 1919 je manj izdaj zaradi tiskarske stavke. Cena lista je naraščala z razvojem lista in naraščanjem draginje papirja in tiska. Leta 1861 je stal list 1 gl 50 kr, a z drugim letom 1862—1871 je stal zaradi dvojnega izdajanja v mesecu 2 gl 50 kr, od 1877 do 1889 je stal 3 gl, in pd 1890 dp 1897 za ude Slov. uč. dr. 2 gl in za neude društva 3 gl. Leta 1898 se je zvišala naročnina za ude na 3 gl in neude na 4 gl do leta 1899. Z letpm 1900 se je naročnina izenačila za vse enako na 8 K do leta 1910, ko se je naročnina zopet zvišala na 10 K do leta 1917,1. 1918 je stal t2 K, PPZneje pa 12 K za org. člane in 20 K za neorganizirane naročnike. ,,uciteljski Tpvariš" }e bil sprva i a s 1 Miličeve tiskarne v Ljubljani od leta 1861 —1889, s katerim letom ga v 24. številki izroča Milic v last Slovenskemu učiteljskemu društvu v Ljubljani. Z novim letom 1900 je prišel ..Učiteljski Tpvariš" v last Zaveze. O t i s k u ,,Učit. Tpv." čitamp v sppmenici ob 25-letnici Zaveze to-le: »Učiteljski Tovariš" se je tiskal v Miličevi tiskarni, s katero je imela Zaveza ppsebnp pogodbo. Pri sestavljanju dotične pogodbe smo bili toli previdni — dobro vedoč, da naši nasprotniki vednp preže, kje bi mogli prizadeti Zavezi kako občutno škodo — da smo se zavarovali napram poželjivim nakanom svojih ,.prijateljev". In ko je prešla Miličeva tiskarna v last neke klerikalne tiskovne zadruge, jo je pobral naš ,,Tovariš" iz svojega 40 in pol leta starega domovja in se preselil dne 20. maja 1901 v ..Narodno tiskarno". Ko smo. ustanovili ,,Učiteljsko tiskarno" in-jc začela dne 1. julija 1906 leta delovati, se je preselil ,,Učiteljski Tovariš" dne 6. julija 1906 pod domačo ,,strehp". Tu je dobil svoj stalni dom in v zadnjem letu mu je dala tiskarna tudi lastno pisarno v svoji hiši in od tedaj se nahaja tudi uredništvp ppd lastnp strehp. FRAN MAROLT: »Ueiteljski Tovariš" — v vojni dobi. Od 31. julija 1914 — 28. ol- "brn 1918. (Osebni spornini in doživljaji.) Ko je Avstro-Ogrska leta 1914. napovedala mali, pa iunaški Srbiji vpjnp, hpteč jo popolnoma vdušiti, zavedali smo se vsi, ki smo že pred vojno čutili jugpslovansko in pbčutili dan za dnem trdo, neusmiljeno in brezobzirno pest starega avstrijskega režima, da mpra sedaj ali nikdar priti to, kar nas in naše brate reši stp in stpletnega jarma. 2e pred vpjno srao si bili svesti svpje moralne in fizične moči, kljub ogromni premoči svojih zatiralcev, Nemcev in Madžarov, in kljub silni pomoči, ki jo je bivši monarhiji nudila njena zaveznica Nemčija. Se so mi živo v spominu oni prekrasni julijski dnevi leta 1911., kp sem se pridružil na izletu v Bepgrad bratskemu pevskemu društvu ,,Ljubljanski Zvpn". Bratje Srbi so nas sprejeli z odprtimi rokami in v bratskem objemu smp prepevali naš ,,Naprej!" in ..Odnihala nas mati jedna". — Takrat sem prvič sezal y krepke roke bratov Srbov, vžival čar njihove prave slovanske gostoljubnosti in občudoval srbsko demokratskp dušo. Leto ppzneje je napočil dan osvobojenja Kosovega in — po balkanski vojni je prišla in morala priti ona grozna vojna, ono klanje in morenje, ki je pretresalo nele evrppsko celino, ampak celi svet. Ob napovedi bratske morije nas je vse Jugoslovane zaskelelo v dno duše. Starejši smo se tolažili, da nas nikdar ne vpokličejo, a mlajši tovariši so odhajali kakpr poje pesera: Ppjp lepp, pcio glasnč, Pri srci pa jim je hudp! Mnpgo, zelo mnogo slovenskih učiteUev iz vseh slpvenskih pokrajin, se je moralo pdzvati vojnemu klicu in je odhi- telo — pustivši domove in rodbino, — pod orožje. Vojne »vire MUčit Torariša". Mene, kot upravnika, je najbplj skrbelp, kaj bo z našim listpm. Komaj je preteklp leto kar sem prevzel upravo lista, pregieaal gmotno stanje in številp narpčnikov ter si napravil načrt, pp katerera sem hptel urediti vse razmere, privabiti čimveč novih naročnikov in učvrstiti listu pot — kar izbruhne vojna, kakor strela r. jasrrega neba. Zaradi mobilizacije je odppvedalo posredno ali neposredno mnogp tovarišev list, vsled česar smo že prvo leto vojne izgubiii nad 5000 K tekpče in zaostale naročnine, ki bi se bila sicer plačala. Vmes je posegla še skrb za obstanek naraščajoča draginja in vse muke vojnega stanja, ki so marsikaterega naročnika ob novem letu odvrnile od stanovskega lista. Naš list, ki je hnel še meseca decembra 1914 — 1251 naročnikov, je padel koncem leta 1915 na 889, koncem leta 1916. na 873, in leta 1917. na 846 naročnikov, v katerem številu pa so všteti tudi brezplačni ali v zameno oddani izvodi. Leta 1918. je število narpčnikov vsled srečno izvedene misli, naročnike organizirati po okrajnih učiteljskih društvih poskočilo zopet na 1347 organiziranih in črez 300 drugih, skupaj okroglo na 1700 naročnikov. Uppštevati se mpra tudi, da sp se poleg vpoklicev, smrtnih slučajev, bede in skrbi za obstanek in zaraditega odpadlih naročnikov, pojavile še druge težkoče, ki so neugodno vplivale na izhajanje lista. Ne-le, da so vojaški nabori pobraH, in da so v vojaško suknjo vtaknili malpne vse tiskarniško osobje, ampak vojaška oblast je tudi kratkomalp narekovala, ko_iiko stavnega materijala (svinca, medi, bakra) mora tiskarrra oddati v vpjne naniene. V Učiteljski tiskarni so takega materijala rekvirirali nekaj stotov. Ker je ves vladno-policijski aparat komaj čakal, da uduši tiskarno, kot naprcdno in neodvisno in zbog tega državi novarno obrtiio podjetje, ki je tiskalo prejkpslej neodvisne liste, je trebalo največje previdnosti pri pisanju in ureievanju Iistov, ki so v nji izhajali. hi med temi je l)il tudi naš ..Učit. Tovariš", ki ie bil vedno na indeksu. Saj }e policija napravila pri prcdsed.liku Zaveze strogo hišno preiskavo, pričakujoč, da bo našla obtežilnega gradiva, ker je bil neustrašen mož, stpječ na Celu naprL\i::i učiteljski organizaciji in ker je imel sina, ki je odšel v službovanje k bratoui Srbom. Pozneje sem zvedel, da }e bil tudi uprsvnik s celo rndbino v tistein zloelasnem zapisniku. Radoveden setn, kaj bi se bilo meni zgodilp. ob hišni preiskavi. ker — našli bi bili ob steni pri oknu sliko sv. Save in v predalu, pisalne mize nekaj -!ik kralia Petra I. in razglednic Bepgrada, 1 i si:iij iih bil noslal leta 1911. v spomin svoji rodbini. Bržkone bi se bil moral seliti na Ljubljanski grad in od tam v vojašnico že leta 1914! Kaj pa je bilo s ,,Tovarišem"? Deželna vlada ga je hotela kar nakratko ustaviti in le pr^vidnemu in pretnetenemu posrcdovanju predsednika naše ,,Zaveze" se je posrečilo to zlp odvrniti. Visel pa je nad njim neprestano Damoklejev meč, zlasti mu je sedla na vrat policijska cenzura. Ker se je število naročnikov zaradi že navedenih razmer tako opasno krčilo, so nastale težkoče glede plačil za tisk, urednika, upravnika in odpravo lista. Zatp je bilo vodstvo ,,Zaveze" primorano odrediti, da je list — mesto tedensko — izhajal le vsakih 14 dni. S tem se je mnogo prihranilo, obstanek listu ni bil več tako hudo ogrožen in — jadrali smo srečno dalje. Izhajali smo kljub vsem hudim zaprekam z največjo previdnostjo. A tudi naročniki so se, sluteč nevarnost.ki je pretila, lista tem trdneje oklepali. Vsak je storil svpjp dplžnost: naročniki so plačevali točno svoje prispevke, upravnik je lahko opominjal in plačeval račune tiskarni in kar je trebalo druzega poravnati. Prav nič se ne sramujemo povedati, da smo pdplačali tiskarni ves predvojni dolg, ki je znašal do 6000 K in poleg tega poravnali še vse račune od leta 1914 do 1918. Kako je torej list izhajal? Prva — vojna številka — ki je naznanjala utesnitev tiskovne svobode, kolikor jo je še preostalo — je izšla 31. julija 1914. Do 14. avgusta tega leta je izhajal list redno, pd tega dne dalje pa — kakor naznanja uredništvp — ,,zaradi nastalih razmer za nedoločen čas vsakih 14 dni." Zaradi te Pdredbe je leta 1914 izšlp le 43 številk. Se hujše in opasnejše ppsledice sp se pojavile 1. 1915 pp izbruhu vojne z Italijo. Ker je bilo vedno več naročnikpv mobiliziranih in je bilo zaradi sovražnosti skoro vse goriško — pozneje i istrsko in tržaškp šolstvo prekinjenp ali popolnoma ustavljeno, učitelji dp 50 leta pa mpbilizirani ali evakuirani, odpado Je zopet nad 300 naročnikov. To je bil za list nov. še hujši udarec! Ioda obupali nismo, niti ne vrgli puške v koruzo. Meseca junija, julija, avgusta in septembra 1915 je list zaradi »nastalih razmer" izhajal le enkrat na mesec, od 8. oktpbra i. 1. pa zppet vsakih 14 dni. Skupaj je izšlo to leto le 19 številk. Od leu 1916 dalje do konca 1. 1918 pa je list izhajal redno vsakih 14 dni. Izšlo je: 1. 1916 — 26, 1. 1917 — 26 in 1. 1918 — 29 številk. Le na ta način smo prejadrali nevarno dobo 1914—1918 in rešili list pogubnih vojnih vplivov in morda — propada. Navcdena dejstva izpričujejo, koliko je hst trpel gmotno. A glejte — tpvarišice in tovariši: Vaša nepmajna zveštoba dp stanovskega lista, vaša požrtovalnost, ki je presegala vse, k^r smp pričakovali pd vas, je ohranila list v najtežjih časih v dolgih šestdesetih letih. Znani sp mi slučaji, — pisma. ki jih še hranim, so živa priča stanovske zvestobe in kolegijalne ljubezni ter zvestobe do lista — ko je tovarišica, plačujoča list mesečnp s krono, ki si jp je v težkih časih prehrane takorekoč od ust odtrgala, vztrajala kot naročnica. V oni zloglasni dobi politične hinavščine, ko so odpadale pd nas neznačajne, s podporami kupljene duše, ko so nas in naš list preganjali ne le avstrijski policaji in zbesneli, po odlikovanju m avancementu hrepeneči cenzorji, ki so vphall v vsaki črki in vsaki besedi, naslovljeni naši tiskarni ali našemu stanovskemu glasilu, kri in lzdajstvo. vžtrajali smo z železno disciplino stanovske zavednpsti in bratpvske ljubezni vsi kot en mož: naročnice in naročniki kolikor jih je §e prepstalo, urednik in upravnik. Konfiskacije ,,Učit. Tov." v vofni dobi. Znano nam je bilo, da cenzurirajp vse vojujoče se. države precej strogo svoje listc. Vendar ne smemo zgpdovini dplžni pstati in pribiti dejstvo, da je odnesla rekord vsej svetovni cenzuri bivša avstrijska politična (ali policijska) in vojaška cenzura. In kako tudi ne — saj je bila Avstro-Ogrska najpobožnejša in najbolj policijska država! Neverjctno ]e, kaj vse je prestal že naš ubogi, ponižni in patriotični ,,Tovarii". Leta 1914 nam je državna cenzura še nekoHko prizanašala, ker so bile zasežene le 3 notice v 41. številki in v 43. štfcvilki del uvodnika ter ves po ,,Edinosti" posnet clanek . Zvestoba za zvestobo". — To je biia !e tišina pred viharjem! Od leta 1915 pa je začel avstrijski poiicijski cenzor proti našemu listu kar divjati; zasegel je v 15 številkah nebroi notic, člankov, celo nedolžne pesmice' je sraatral kot državi nevarne. Oglejmo si to divjanje av. polic. aparata nekoliko natančneje, prvič: ker bo to nečedno, literarno-rabeljsko početje marsikoga — morda celo bivše urednike, — izmed naših čitateljev v prvi vrsti dopisnike saine zanimalo, in pa, da ohranimp to hterarno justificiranje literarni zgodovini. Ako smo prav poučeni, ima največ teh grehov na vesti bivši višji komisar avstr. drž. policije Mihael Skubl. Naj mu iih odpušča sedaj Nemška Avstrija! V 1. št. 1. 1915 nam je zasegel notico o talcih v Dalmaciji (državna sramota!) in del dopisa o nekem dalmatinskem denunciantu (denioralizujoča državlj. vzgoja!) V 2. št. je zasežen članek o sporazumu med Slovenci in Italijani — del notice o lex Kolisko notico o ustavlienem pouku na srednjih šolah v Gradcu — notici p otvorjenju laškega raoškega učtteljišča v Gradiški ob Soči (koncesija bpdočemu spvražniku) in o nemški ,,Jugendwehr** v Gorici. Vladp je bilo sram, da je tik pred izbruhom vojne z najpodlejšim sovražnikpm nudila pripadnikom te narodnpsti kulturne koncesije. V 4. št. je zasežen uvpdnik ,,Ruska vlada v Galiciji s posebnim ozirom na šolstvo" — članek »Poljaki na pruski državni zbor" — in 5 bridkih resnic podlistka ,,Iz zivljenja za življenje". V 6. št. nam je zasegla pdlomek iz dr. roersterjevega predavanja v Monakovem ,,Država in nravstveni zakon" — in članek ,,Rusko špjstvo v Galiciji". — Umevno, da se je policijska vlada bala, če bi Slovenci, zlasti še učitelji, kaj izvedeli, kako so Rusi preosnavljali zanemarjeno gališko šolstvo. V 7. št. je zasegla člančič ,,Koliko stane svetovna vojna", ker jo je bilo strah, če bi javnost o tem kaj izvedela. V 8. št. je zasegla člančič ,,Proti slovanski Adriii" — in v 9. št. Erjavčev ppdlistek ,,Odšli so!" V 10. št. je zasegla Ganglovo pesem ,,Vran", notici ,,Z bojnega polja" in JRusko šolstvo v Galiciji". Celo nedolžni stavek »ZabajaHe samo v lokale, kjer imaio na razpolago naš HstM je dobil belo krike, da ga ni bilo več videti. V 15. št. nam }€ av. polica} zasegrf članekj,Nemška moč", ker je razpravljal o nemških pplitičnih bpjnih društvih ,,Sudmarki" in ,,Schulvereinu". Dalje članek ^Govor pameti srca" in notico iz sežanskega okraja, ki govori p šolah pb spškj fronti. ki sp jih zaprll Še hujše je avstr. pol. ceonzor divjal v letniku 1916., ker nam je v njem kar v 18. številkah ppbelil razne nptice, članke m pesmi. Čujmp! V l. št. je zasegel odstavek nptice o grofu Tiszi in narodnostih na Ogerskem. V 3. št. del članka JVlisH in čustva ves čas od pocetka vojne", ker je bilo nevarno državi, tako misli radovednim čitateljem razkladati. V 4. št. del članka MV dvorih slave! Donesek h kulturni zgodovini" — iiTcel članek ,,Za avtonomijo narodov". V 6. št. je bila zasežera Ganglova pesem ,,Oltar" in del notice »Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos". V 8. št. odstavek članka »Pot k živijenfti" in del Erjačevega plsma v podlistku. V 10. št. kratek, iskren pozdrav V. Mazijev z bojišča. V 11. št. zadnji odstavek članka ,,Nemški program" in Hstnica uredništva, v kateri se brani neppravičenim zaplembam. Vse zaman! Sila cenz. §. je bila tedaj močnejša od pravice in resnice! V 12. št. notica o oprostitvl ravnateUa dr. Alavpovlča v Sarajevera — dalje notica p zloglasnem vpjnem poročevalcu (recte: denunciantu) prof. Peerzu — in opazka o štajerskem naredbenim listo. V 13. št. notica glede odloka in zaplembe napisa na škatHcah vžlgalice C. JW. družbe. V 14. št. članek ,,Odprava čl. 19. drž. os. zaRona" - in konec notice JKonvIkt za ital. otroke na Dunaju". Zlasti zaplemba zadnje notice je znav čilna za brezvestno in neusmiljeno početje avstrijskih mogotcev. Ko je na§ narod umiral na saški fronti, ko mu je špvražnik in domačin rušil domove in kp je naša begunska deca stradala in umirala v zloglasnih taboriščih v Lipnici, Wagni in Strnišču p. Ptuju, prav tisti čas ie avstr. vlada ustanovila za dijake ital. narpdnpsti na Dunaju poseben konvikt ter opozarjala na 120 še prostih mest. Ironično Je uredništvo pripomnilo: ,,Hrano zastonj Itnajo veckrat tudi slovenski drjaki, ko kibicirajo dobrosrčnim Tirolcem, Dalmatincem in našitn Janezom pri tnenaži v postojankah za soško fronto. Skoraj vselej ka] odpad^: enim na Dunaju, drugitn donia... kar je bilo seveda zaplenjeno. V 15. št. je bil zasežen uvodnik «Neraško učiteljstvo v Avstriji" — članek ,,Položaj predsednika av. poslanske zbornice" in uvod notice ,,Za skupno delo". V 16. št. krasno pesem, ki jp je ppesnil Nedin Sterad, in sklep pisma v podlistktr, ki v njem uredništvo prosi cenzprja obvestila, ako za naš list veljajo kake posebne izjemne določbe glede zaplemb. Ona zasežena pesem se glasi: Mati. O, mati, mati, tolaži me nocoj spomin tvoj zlati, kp strašna smrt me kliče v boj! Gl«& smrt se bliža... Za strelotn križa strel se ognjeni toppv — usode klic in sklep bogov. O, mati, moja, naj duša tvoja ppzdrav mi zadnji da, ko zame luč umre sveta!... V 17. št. je bil uradnp skrajšan članek ,,Nova Avstrija" (Jim ni bila všeč, — zatp imajo sedaj tako, kakršno so si zaslužili.) V 18. št. je bila zaplenjena zppet prekrasna pesem Nedin Steradpva: Ranjenec. Umiram!... bridka smrt na čelo me je poljubila. Že čutim hladno groba npč... O, kje si, moja mlada moč, da nate se oprt, ubranim smrtnega vabila? Težko je pač slovo pd mladih cvetnih let življenja, ko čistp sreče je nebp! Ah, gledalo te več ne bo leppte žejnp tp pkp — že bliža kpnec se trpljenja! Srce mi krvavi — pod hrastom tam je že pripravljen med drugimi moj rani grob, kjer mlad nesreče spal bom rob... Pomoči za me ni — ah, kmalu bom vseh ran pzdrav- ljen! V isti št. je bil zaplenjen tudi članek »Reforma uprave v Avstriji". V 19. št. je bil zasežen podlistek ,,To In ono izza preteklih let", bičajoč birokraške razmere pri šplstvu bivše Avstrije — in prelepa Ganglova Napitnica. Žena kpščena stoji, stoji in čašo pgromno v rokah drži — čašo brez dna, čašo brez vrha... V čaši puhti rdeči spk, namaka tla, brizga v neba obok! In žena stoji, stoji in z glasom prečudnim gpvori: ,,Na tvojp slavo in tvoje zdravje, velika človeška družina! Praznuješ človečanstva slavje, ki ga ne pomni zgodpvina!" V 21. št. je bil zasežen del uvodnika ,,Dolžnost in pravica", ki je vsem bivšim rabljem šole in učiteljstva odkrito jn pikro vrgla v obraz njih nemoralno in brezvestno ppčetje. V 23. št. deloma ves uvodni članek z naslovom vred ,,AH smo še avstrijski državljani?" kateri opisuje škandalozno ppstopanje bivšegac. kr. dež. š. sv. kranjskega pri oddaji razpisanih služb učiteljem. Poiitična strast in hudobija tedanjih mogočnjakpv je protežirala mlade, brezznačajne prpsilce klerikalnega mišljenja. Delali so krjvico celo onim starejšim tovarišem prpsilcem, ki so bili v vojni ranjeni in odlikovani, a so imeli na sebi greh, ker so bili značaji našega mišljenja! — V isti št. je bila zasežena i nptica ,,SIo\cnski iredentizetn". V 24. št. ]e bila pobeljena kratka notica,,Slovenski Irendetizem — kakšen je," ker je povedala — Slovence opravljajoči tirolski ..Soldatenzeitung"-i, da je slovensko učitelistvo ob vsem svojem mizernem gospodarskem ppložaju nabiralp denar za vojne sirote. Torej niti tega nismo smeli javnosti ppvedati! V letu 1917. se je av. ,,furor censores" nekoliko umiril — zasegel nam je le v 7 številkah razne notice in članke. V 5. št. je zaplenjen članek ..Najsrečnejšl stan". V 6. §1 del čl. ,,Tvoj je vstajenja dan!" —'odlomek članka ,,Rešenje" in članek »Dvojna mera", ki z ostrim sarkazmom biča politično strast bivšega c. kr. dež. š. sveta kranjskega, da je imeticval začasnim voditeljem v Sp. Šiški najrnlajšega ondotnega uči+elia. a na Jesenicah na Gorenjskem učiteljico mesto učitelja — vsploSem vestniku pa notici ^Pa drugod" in ..Prlstno madjarsko". V 9. št. pdstavek članka ,,Revija". V 10. št. pretežni del članka ,,Parlament Je sklicao". V 11. §t. notica med kranjskimi vestmi ,,Nekje na Kranisketn". V \2. št. v splošnem vestniku neka notica. V 13. št. notica ,.Eden izmed najvrlejšib okr. š. nadzornikov" — kritikuloče postopanje bivšega ljubljanskega šol. nadzorriika prgti yčiteljem, da nekateri zanikrn! učenci niso znali fta pamet vseh 5 kitic bivše cesarske pesmi. V 24. št. odstavek članka »Morituri vos salutant". V zadnjem letu vojne dobe 1918 nas je av. cerizor še v 8. številkah ošvrkal. V 12. štev. nam je zasegel odstavek članka ..Obletnica zeod. dne troimenskega lucoslovanskega naroda" — kakor veleva odlok c. kr. polic. ravnateljstva ,,zaradi vnanjepolitičnih interespv". V 13. št. iz članka ,,Perspektiva mlad!h", pdstavek ,,.Iugoslovanstvo". ki pogumno izjavlja, da deželnih in državnih meja v tedanji obliki ne ppznamo. V 15. št. iz članka ,,Perspektiva mladih" pdstavek ,,Socialno vprašanje, govoreč o potrebi razlastitve in odpravi predpravic, ki se opiraio jia nedemokratične temeHe in nedemokratično pravo. V 17. št. dva odstavka članka ,.S1pvensko učlteljstvo za Jucpslovanstvo". V 18. št. odstavek v poročilu ,.Slpvanskl drevl v Ljubljani" in del kritike o Skalernetovem prevodu knjižice ,,Cesar Karel I." . V onih dneh je prikipeia beda našega stanu do viška, prioravlialn se je nekaj, česar tedanji mosrotci v deželnem dvnrcu in v vladni palači niso nič kai radi slišali — splošna stavka učiteljstva. Zato nam ie av. policija nrepovedaia prntestni shod in zase?la kratko notico v tej št., elasečo se: Od ust do nst vceca kn»p}skeea iičitelistva pre sedai spipo ena be?e<ia. Kratka je in iedrnafa. Gla«i se — štrajk! V 19. št. ODomba k članku ..Shod kr?»tijskih učiteilev — nreoovedan". eovoreč o preppvedi učiteliskeca nrntestneofa zborovanja. z ozirom na neznosni položaj in .1ra?injske dokiade. ki jo je izdalp c. kr. policnsko ravnateijstvo. Meri avstriiskim n?itelistvom \e. že vrelo. Učileiistvn ie bilo tako rocnmnn, da se ie postavilo kliub vsetn nniiciiskim odredbam v bran tedanjim nasilnikpm. Tp kaže dejstvo, da je i primorskp učiteljstvp nastopilo pot stavke. Tako vest širiti med itak razburjeno in na vse pripravljenp kranjsko učiteljstvo je smatral cenzor za skrajno nevarno, zato nam je zaplenil ves v 20. št. priobčeni, takrat aktualni članek ,,Stavka primorskega učiteljstva". V 21. št. je bil pobeljen članek ,,Poziv narodnega sveta" in zasežena notica »Persekucija srednješolskih ravnateljev", ki je poročala o poslednjem divjanju Kalteneggrovim prpti bivšima ravnateljema realk v Ljubljani — Cprra — in dr. Lpnčarju v Idriji. Ako ob sklepu še omenjam, da je vsebovalo prvo pp c. kr. av. policijskem ravnateljstvu odprto in cenzuriranp, na naslov upravništva došlo pismo, v katerem je vohala bivša av. policija bogve kako izdajstvo, le izkaz prispevkov neke štajerske šole za — ,,Rdeči križ" — sem pdvalil precej težek kamen, ki mi je pet let težil srce. »Tovariša" ni ugonobila ne pplitična neznačajnost odpadlih tovarišev in tpvarišic, ki v novejšem času s skesanim ,,peccavi" prihajajo zopet pod okrilje Zaveze, in ki so za skledico politične leče s Šušteršič-Lampetove inize zatajili svoj moški in ženski značaj in najdragocenejše, kar krasi stan učiteljski: značajnost; ni ga potrlo prebrisano in hinavsko-zahrbtno rpvarenje naših stalnih in starih prijateljev — klerikalcev in ne moč vseh bivših avstrijskih policajev in cenzorjev — stal je kot hrast šestdeset let — in bode stal i v bpdočnosti neomajen in nevstrašen — na braniku za čast in svobodo narodne šole in našega stanu. Navedena dejstva izpričujejp, da je cenzpr v preteklih letih mnpgokrat mrcvaril naš list.objektivno, nikdar pa y dolgi dobi 60 let, in tudi v dobi najhujših persekucij ne — subjektivno. Sanjalo se nam je, da smo prijadrali v novp državo, kjer bodo naše besede in sodbe resno upoštevali, saj smp vednp hrepeneli le po resnici. A varali smo se! Kakose gpdi ,,Tov." v obljubjeni deželi. Naš list roma celo tja v ,,Obljubljenp deželp", kjer imajp razni pplicaji in pvaduhi 2d. stoletja pudne navade. Pripovedujejo javno in bijejo se na prsi, češ: mi smo največji demokratje v npvo in težko pribojeni demokraški državi! A glejte — nek paša ,,Obljubljene dežele" in pristaš tiste stranke, ki je šplstvu in učiteljstvu toliko naklonjena kolikor pes — česnju, ukaže tik pred neprostovoljnira slovesom in preden je še pospravil šila in kopita, naj zgrabi sodnik tiste dežele odgovornega urednika našega lista pošteno za ušesa, ker se je ,,Tov." predrznil natančneje opisati zaradi malpmarnosti obnošeno in zastarelo suknjo nekega pokrajinskega ppglavarja ,,Obljubljene dežele". In, mislite, da se je oni sodnik kaj obotavljal naprtiti našemu odgovornemu uredniku vso težo kaz. § 103. zakona ,,Obljubljene dežele", ki je bilpo zloglasnem vzorcu prirejen recimo za roparje Albanije in Makedonije, in ki je pred tremi meseci ,,vestnQ" prebral pni dopis, ki krtači umazanp suknjp pnega ppglavarja, pa v njem ni našel prav nič pregrešnega? Prav nič! Izvršil je vso justifikacijo prav po vzorcu kakega kadija. To pa je le pravljica iz juristarske prakse 20. stpletja in uganka, ki jo hoče ..Tovariš" ob pravem času in na pravem mestu pojasniti. Vojaški vpoklici in ,,Učit. Tov." Rekli smo že", da je bil ,,Tpv." pbstanek pgrpžen tudi zaradi upoklicev naročnikpv. Že leta 1917. je naš list v 7. in nadaljnih številkah objavljal članek o mobiliziranih tovariših, ki pa ni bil pppplen. V letnem pprpčilu o kranjskem špIstvu za 1. 1915. čitamo, da je bilo do zadnjega prebiranja istega leta mobiliziranih le na Kranjskem 206 učiteljev, t. J. 41.4%. Pozneje so prišli do prebiranja še starejši letniki do vštetega 1. 1865. tprej 50. letnik. Zato lahko trdimp, da je bilo pkrpg 350 kranjskih učiteljev mobiliziranih. In niti v tem slučaju, ko je šlo za življenje narpdnih pijonirjev in za obstanek njih rpdbin, ni poznala krivična in brezsrčna avstrijska uprava usmiljenja. Ko je meseca julija 1916 mestni šolski svet ljubljanski predložil c. kr. dež. šol. svetu izkaz in prošnjo za bproščenje nekaterih starejših učiteljev, se je tedanji poročevalec d. š. sv. Kaltenegger, prejcmši akt v rešitev, baje izrazil: ,,Was, die Lehrers, die jetzt rein nichts zu tun hahen und nur herumfaulenzen, sollte man befreien? Die ganze Lehrerschaft Krains gehort in die Schiitzengraben!" ZatP mu je prijalp, da je odhajalo vedno več učiteljev v vojaško službovanje, in da so se šple zapirale. Toda, ko bi se vsaj v tem preresnem slučaju merilo vsem z enakim merilom! Ne! tudi tu se je pojayil zli duh in upliv Šušteršič-Lampetove dobe. Ko so morali odhajati 50 let in starejši učitulji Zavezarji k vpjakom, pasli so mlajši tovariši in pristaši S. L. S., ppd pretvezp nepbhpdne potrebe doraa, le.nobo in se norčevali iz nas starejših, češ: ,,Mi klerikalci smo ,,frej", vi liberalci pa delajte in garajte!" Dobesedno tako se je izrazil p piscu teh spominpv mlajši tovariš Slomškar, čvrst, mlad in zdrav fant, ki sem ga, prišedši od vpjakov, 1. 1917. moral nadomeščati.1 Ko je bila zaukazana mpbilizacija, je šlo takoj mnpgo naših vrlih tovarišev v vojno službo. Zapustili so kar črez noč svoj ljubljeni dpm, starše, ženo in otroke. Kmalu za temi sp odšli novi tovariši že pri prvih, mnogo zppet pri naslednjih ypjaških prebiranjih pod orožje. Mnogi izmed teh je dal cvet svojega življenja — svojo srčno kri z_a naše osvobojenje. Noben stan ni dal odstotno toliko mož pod orožje, kakor učiteljski stan! V teh učiteljskih vojnih vrstah si videl marsikaj nepojmljivega. Tu mlad nejzkušen tovariš v cvetju življenja v svetli častniški uniformi, tam zopet star in častitljiv učitelj pod pezo let v navadni prostaški obleki! Strašne so bile žrtve, ki jih je zahtevala ta bratomorna vojna od vseh stanov, ali z mirno vestjo lahko trdimo, da je prispevalo učiteljstvo relativno največji kontigent vseh žrtev, bodisi v strelskem jarku, bodisi v zaledju. Vsaka akcija v prid vpjne. ali kar je bilo z njo v zvezi, se je naprtila najprej na rame učitelja in šple. Padli tovariši v vojnl. Ni |e natančno dognano, kateri in koliko učiteljev je padlo na bpjnih poljanah ali umrlo zaradi ran in bolezni v teh letih strahote, vendar Iahko trdimb, da znaša njih število črez 30% vsega mobiliziranega slovenskega učiteljstva. Da ohranimo imena padlih tpvarišev, ki sp se borili neposredno za naše osvobojenje, v castnem spominu, jih navajam tu, kolikor sem mogel njih imena posneti po našein listu od 1. 1914. do 1918.: 1. P a v e 1 K u r a 11, učitelj v Štnarju in rez. kadet, padel v bitki pri Grodeku. 2. Jakob Hrnko, učitelj v Drarnljah in rez. poročnik, umrl vsled bolezni v vojni bolnici y Gradcu. 3. S e b a s t i j a n K r o t k y, učitelj v Poljčanah, iitpnil 9. septembra 1904 v Drini pri umiku avstrijske armade. 4. H e r m a ii R u d e ž, nadučitelj v Dekanih, podlegel 10. pkt. 1915 koleri, ki jo je nalezel na sev/bojišču, v Kremsu. 5. Valentin Zavbič, pom. učitelj v Trbovljah in enol. prostovoljec, padel 18. okt. 1915 na sev. bojišču. 6. Valentin Sinkovic, začasni učitelj v Pobrežju pri Mariboru, padel meseca decembra 1915 na sev. bojišču. 7. Ivan L i č a r, učitelj v Brežicah, umrl meseca dec. 1915 v vpj. bplnici v Zaplati vsled legarja, ki ga je nalezel na južnem bojišču. 8. Josip Kranland, nadučitelj v Belipeči, umrl 16. dec. 1915 v rezervni bplnici v Miškovcu. 9. Franc Kuhar, učitelj v Pirničah in rez. ppročnik, padel 27. nov. 1915 pri Valjevu v Srbiji. 10. M a k s F u r 1 a n, učitelj v Šmihelu pri Postojni, umrl tn. dec. v Srbiji. 1. RudolfTeršič, učitelj y Voglarjih pri Gorici, padel na juž. bojišču. 12. Josip Moharčič, učitelj v Sežani, umrl 25. aprila 1915. 13. A 1 o j z i j K P p r i v e c, nadučitelj iz Selc, padel na sev. bojišču. 14. Stefan Kacijan, učitelj v Gorjah pri Beljaku in enol. prostpv., padel 25. maja 1915 kpt prva žrtev vojne z Italijo. 15. Karel Hlebec,- nadučitelj v Vel. Ubeljskem, umrl 4. aprila 1915 v ruskem ujetništvu. 16. Va 1 entin Terčon, učitelj v Volčji Dragi, padel na ital. bpjišču. 17. V o j e s 1 a v K r i ž, učitelj v Zavrčah pri Ptuju, umrl 20. marca 1915 v vpjaški bolnici v Pržemislu. ¦ 18. Mirko .Šiškovič, učitelj y Lovinjaku v Istri, umrl v ruskem ujetništvu v Bugučaru. 19. Franc Horvat, učitelj v Št. Ulrihu na Koroškem, padel 16. avg. 1915 na italijanskem bojišču. 20. G u s t a v S v e 11 i n, učitelj v Kpnjicah, umrl v ruskem ujetništvu. 21. Vekoslav Brojan, učitclj v Istri, padel na sev. bojišču pb Dnjestru. 22. Emil Zeilfofer, učitelj v Poljčanah, padel na ital. bojišču. 23. Jakob Meršek, učitelj na C. M. šoli v Trstu, padel 11. julija 1915 na italijanskern bojišču. 24. M i r k o K o v a č i č, učitelj v Selnici ob Dravi. padel na ital. bojišču 19. pktpbra 1915. 25. A n t o n T u r k, učitelj C. M. šole na Blanči v Gorici, padel 25. pkt. na Doberdobski planoti. 26. L e o p o 1 d A ž m a n, nadučitelj v Žabnici pri Škpfji Lpki, umrl vsled ran. 1 Da nihče o tem ne dvomi, hranim uradnl akt, ki to dejstvo izpričuje, iii ga po potrebi objavim. dobljenih na soški fronti, 19. npv. 1915; v vpj. bolnjci v Kranju. , : 27. R a j k o N o v a k, učitelj na rudniški šoli v Idriji, padel 7. pkt. 1915 na rus. bpjišču. 28. J u 1 i j a n G e r d o 1, učitelj v Trstu in rez. praporščak, umrl vsled rafi, dobljenih na italijanskem bojišču. 29. S r e č k o V i 1 f a n, učitelj v Knežaku, padel 10. dec. 1915 na Dpberdobski planoti. 30. Andrej Suhadolnik, učitelj v Kranju in rez. praporščak, padel na Dpberdobski planoti mes. dečembra 1915. 31. Maks Križman, učitelj v Št. Vidu pri Planini, umrl 22. dec. 1915 v Sevnici vsled bolezni, ki si jo je nakopal v voj. službi. 32. E m i I 2 a n, učitelj na Viču, padel na južnem bpjišču. 33. R u d o 1 f D e 1 a k p r d a, učitelj v Teharjih, utonil kpt vojak v Savinji 3. januarja 1916. 34. F r a n c S u š n ik, učitelj in enoletni prostPVPljec, umrl kpt vPjak v Rotenmanu. 35. I v a n S e d m a k, učitelj v Iloku v Istri, padel na braniku naše slpvenske Gprice. 36. F r a n c P i r c, učitelj v Žužemberku, umrl vsled bplezni, ki si jo je nakppal v vpjaški službi. 37. F r a n c Č a t e r, učitelj v Ponikvi ob juž. žel., padel 4. maja 1916 na tirolski frpnti. 38. Stanko Terdan, učitel] v Otaležu, umrl v vojaški bolnici y Folzovikozu na Ogrskem vsled bolezni, ki si Jo je nakppal v vojaški službi. 39. Julij Friedl, učitelj v Slivnici pri Mariboru, padel kpt pprpčnik na ital. bojišču. 40. 2 i g a K a s t n e r, učitelj na Kproškem, zaveden Slovenec, padel v bitkl pri Černelici na sev. bojišču 10. avgusta 1916. . . 41. Jurij Šumnik, učitelj in porpčnik, padel na ital. bojišču. 42. R u d o 1 f Č u k, učitelj v Prpseku, padel 5. jul. 1916 na ital. bojišču. 43. K a r e 1 V a n i č, učitelj v Krškem in enol. prostovoljec, padel 22. jul. 1916 na tirolski frpnti. 44. A 1 o j z i j I v a n e t i č, učitelj in rez. praporšč., padel 13. avg. 1916 na sev. bpjišču. 45. M a k s V i h e r, pom. učitelj v Mariboru in rezervni poročnik, padel 10. sept. 1916 na italijanskem bojišču. 46. F r a n V o n č i n a, učitelj v Žireh in enol. prostovoljec, padel 7. avgusta 1916 na ruskem bojišču. 47. I v o V a 11 r ič, učitelj na Jezerskem in rez. poročnik, padel na italijanskem bojišču. 48. A1 o i z i j H a n i n, učitelj v Kotljah in rez. praporščak, padel na tirolskr fronti. 49. M a r t i n G o s a k, učitelj v Gorici, padel na ital. bojišču. 50. F r a n K o m e 1, učitelj v Temeljinah na Tolminskem, umrl v ypj. bplnici na Dunaju vsled ran, dobljenih na sev. bojišču. 51. Srečko Kavčič, učitelj v Rakitni in rez. por., padel pri Komnu 18. jan. 1917. 52. K a r e 1 W i d e r, učitelj v Ljubljani in rez. praporščak, umrl 5. sept. 1917 v Ppdgprici v Črni Gpri. 53. J a n k p M u h a, učitelj in rez. ppročnik, padel na Sv. Gabrijelu 11. sepl 1917. 54. M i h a e 1 D o 1 e n c, učitelj, padel na Sv. Gabrijelu, 11. sept. 1917. 55. EngelbertPodgornik,učitel], padel na Sv. Gabrijelu, 11. sept. 1917. 56. Radp Svete, učitelj v Ljubljani in rez. nadporpčnik, padel na Sv. Gabriielu, 11. sept. 1917. 57. J o s i p Z e m 1 j i č, učitelj v Selnici ob Dravi in rez. porpčnik, umrl v Rptenmanu. 58. V i k t p r S o s i č, učitelj na Opčinah, umrl 24. okt. 1917 vsled bolezni, ki si jo je nakopal v vojaški službi. 59. J p ž e f R o s i, učitelj pri Sv. Jur3u ob Ščavnici, in rez. praporščak, padel 18. pkt. na korpški frpnti. 60. Egon Jezeršek, učitelj na C. M. šoli v Trstu in rez. porpčnik, padel 15. nov. 1917 ob Piavi. 61. Leopold Marn, nadučitelj v Grosupljem in rez. prap., bil mes. decembra 1917 zahrbtnp ustreljen v Crni gori. 62. A 1 o i z i j Oraher, učitelj v Ljubljani in enol. prostovoljec, umrl v garnizijski bolnici v Ljubljani 6. februarja 1918. Koliko naših mladih tovariSev, ki spr komaj prihajajoč iz učilnic, ki tu niso navedeni, je pustilp svoje mlado življenje za naše psvpbojenje! Vsem našim umrlim' tpvarišem, ki so darpvali cvet svojega živlienja in prelili svpio srčnp kri za naše osvobojenje in ujedinjenje, velja Gregorčičev poslednj) pozdrav: „0, naj jim pokpj bo, naj jih ljubeče, obseva žar neskpnčne bpžje sreče! Vpoklic glavnega urednika ,,Učit. Tov." Med prvimi bprci za naš stan, ki sp e morali odzvati bpjnemu klicu, je bil ;udi takratni urednik in duša našega lista, Engelbert Gangl. Bil pa je tudi med prvimi vpjnimi žrtvami — pri Sv. Luciji na Gpriškem je, tražeč železniško progo, ppnpči padel v ,;elezniški jarek in si zlomil, k sreči le — levo rpko. Poslan v bolnico in pozneje na dopust, je tolikp pkreval, da je vršil zopet svpj učiteljski poklic. Ali kljub zdravniškemu izvidu in zatrdilu, da je za daljnp vpjaško službo z orožjem nesppsoben, sp ga 1. 1917 pri naknadnem prebiranju iznova upoklicali in moral je zppet v vojaško službo tja v Radgono, kjer je prebil nekaj mesecev. Pametni vojaški zdravnik je kpnčnp le izprevidel, da je za vojno službo nesposoben in vsled izjave superarbitrijske kpmisije v Gradcu je bil pdslpvljen iz najlepšega — vpjaškega stanu. Toda še med resnp vpjnp dpbo ni pp.;vala hudobna klerikalnp-nemška politična zveza, ki1 je, da bi se Gangla kot nevarnega politika, ki je vednp z bistrim sokolskim očespm stal na straži za šolstvo in naš stan, iznebila, Pdpravila najprej pripravljalni razred na idrijski realki in vsled tega pptem dosegla njegovo premestitev v Trst. Ves^čas, odkar je bil Gangl v vpjni službi in'pozneje med njegovim preganjanjem, je vodil uredništvp našega lista prezaslužni ..Zavezin" predsednik, tpvariš in sedanji ravnatelj meščanske šole, Luka Jelenc. Vpoklic upravnika ,,Učit. Tov.". Sedaj je moral priti na vrstp le 5e upravnik našega lista. In prišlo je, kar Je moralo priti! V absolutistični vojni dobi, ko ni bilo parlamenta in je vladala le dvorna kamarila in generaliteta, so vojno dolžnost črnovojnikov podaljšali kar na kratko do 50. leta. Meseca inaia 1915 smo dobili vsi črnpvojniki in dr. moški do 50. leta, poziv, naj se zglasimo pri mestnern vojaškcm uradu. Tam smo prejeli črnpvpjniški legitimacijski list in šli smo — kakor politi kužki — in kakpr poje narpdna: Klobuk ima na glav', za njim pa listek bel, ta listek tako prav', da cesar ga — bo vzel — vsak na svoj dom. Doma pa so tarnale in jokale žene in številni otroci: ,,Jezus, kaj bo?" — Dne 5. junija 1915 smo se mprali zglasiti vsi legitimirani k prebiranju v Mestnem domu. ..Sposoben!" Dne 24. dec. 1915 je bil razglašen ppziv, naj se zglasi v dejanjskp črnpvpjniško službp potrjeno moštvo letnikpv 1865,. 1866, 1867, 1869 in 1870. In 21. januarja 1916 — bil je ravno petek — dan nesreče — sem, poslpveč se od pokojtie žene in štirih nedoraslih rvtrok -- dva sinova sta se bprila že par t na raznih- koncih bivše monarhije — ;Jšel \r šentpetersko vojašnicp, kjer sp na$ preštevali in pregledavali do Zopetnega zdravniškega pregleda in nas po stari vojaški navadi pustili v bi ezdelju postopati pp dvorišču do 5 popoldne. Bili smo že v vojaških kleščah in nihče ni smel iz voiaščnice. In tekli so nadaljni vojaški dnevi. Žena, ki je po mpjem odhodu prevzela in z vnemo in natančnostjo ppravljala upravniške ppsle ,,Tovariševe" in ki že prej ni bila dosti zdrava — pomisliti treba, da je vzgojila osem otrok — je nenadoma hudo zbplela. Dne 14. marca ob ppl 12. uri sem dobil usodno brzojavko, naznanjujočo, da nii je blaga žena zaspala isti dan zjutraj ob 4. uri za vselej. Z pdlpkpm graškega vpjaškega pp.Ijstva z dne 1. maja 1916, Št. 65.784, j-em bil za nedoločen čas poslan na dopust, s katerega se nisem več vrnil. Priborjena zmaga — svoboda! Da govorimp z našim prvim vodite]jein. ki so ga dela, ki jih je ustvarjal za nas in naš narod, privedla na sedanje odgovorapolno mestp: ,.V tem strašnein času prclivanja člocške krvi, ko so zbesnela in razdivjala malone vsa človeška čustva, sta učiteljstvo in njegpv stanpvski list ,,Učiteljski Tovariš" vispko dvigala prappr nepmadeževane časti naprednega slovenskega učiteljstva in našega šolstva, ki sta ostala vzlic vsem grozotam in razpaljenim strastem onih dni kot zelen Ptok v puščavi, budeč v nas globoko verp, da vrne naše delo v šoli in zunaj nje narodu in domovini vse, kar mu je moralne in materialne škode povzročila neusmiljena sila teh strašnih let. Ako nas niso uničila in potrla štirl leta strahote, nas ne uniči nobena sila več, pa naj se zgodi karkoli! ,,Učiteljski Tpvariš", ki je kljub tež- kim razmeram, ki je v njih sponah ječalo šplstvp in učiteljstvo v stari Avstriji, skozi dblgo dobo šestdesetih let delal in bode delal za nepdvisno delo našega šplstva ter materialno in moralnp neodvisnega učiteljstva v blagor kulturne in gpspodar- ske osamosvojitve slovenskega narpda, ostane tudi v bodočnosti zvest svojini na- čelom. Na teh se ne da ničesar predru- gačiti, ob teh ni nobenega popuščanja in barantanja, npbenih kompromispv in nič obptavljanja, ker ni nobene nalpge in np- benega smotra, ki bi 3u smeli in hoteli ppstaviti pred narodno bodočnost, ki raste iz naših del, — iz izceljenih naših ran, iz prelite naše krvi in iz naših grobov! Kdor je z nami ene misli, ostane z na- mi, kakor je bil doslej! Kdor pa ne, mimo in preko niega ppjdemo naprej po isti poti, ker smo in hočemo ostati pionirji sloven- ske kulture!" Danes, ko štejejo naše neomajne vrste do dvajsettisoč kulturnih bprcev, pripravljenih prejkoslej zastaviti vse svpje duševne — in če bo trebalo, i fizične sile v dobrobit troedinega naroda, danes kličemo in pojemo lahko z ono mladeriiškp navdušenostjo, kot pred 35 in več leti: Bratje, y kolo se vstopimp, v ,,Zvezi" dajmo si roke! Jugoslaviji prisezimo. zvesto zmer' Ijubiti se!