Posamezna Številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upra>i, naročnina 4 Din, na dom in
Kpoiti dostavljen t 5 Din. • Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
JtOJSEDEEJSKJ
SLOVENE
Uredništvo: Kopitarjeva ul. it. 6/111. Telelon St 2050 in 29% — List izha-ia vsak ponedeljek
Uprava Kopitar-jeva ulica šlev 6 PoStni ček. raiun Ljubljana 15 179. Telefon Stev 2V)2
Obnova Habsburžanov f,skozi stranska vrata"1
Pet habsburških princev nenadoma na Dunaju

Pragn, 24. maja. »Prager Presse«, poluradno glasilo zunanjega ministrstva praške vlade, objavlja na prvi strani dopis iz Dunaja, v kalerem razpravlja o nenadnem oživljenju habsburške delavnosti v Avstriji. Tako je le dni prispela na Dunaj najstarejša hči bivšega cesarja Karola in bivše cesarice Cite nadvojvodinja Adelaida, ki namerava stalno ostati na Dunaju ter se posvetili karitativnemu delovanju. Tako namreč oznanja njen prihod glasilo avstrijskih legitimisiov »Der Osterreicher«, ki piše dobesedno, »da bodo revni in trpeči ter vsa avslriiska mladina kmalu imeli priložnost spoznati najstarejšo hčerko bivšega cesarja«. Princesa Adelaida se je udeležila v spremstvu nadvojvode Evgena tudi mladinsko-šporinega turnirja v Salzburgu, kjer je bilo pre-čitano tudi lastnoročno pismo naivojvode Otona in kjet so obema priredili velike manifestacije.
Glede bivanja princese Adelaide na Dunaju i ima pa monakovsko »MiinchncT Neueste Nach- I richten« čisto posebne informacije, kalerih verodostojnost jc treba prepustili nemškemu lislu. Monakovski list namreč trdi, da ho sedaj nadvojvodinja Adeleida naenkrat ležko zbolela, nakar bodo seveda brzojavno poklicali k bolni hčerki njeno mater Cito in k bolni seslri brata Otona. Tako bosfa oba, Ciia in Oton prišla »skozi stranska vrata« v Avstrijo in bosfa tam ostala ler bo s lem obnova Habsburžanov čez noč gotova stvar. Avstrijska vlada si zaenkrat še samo beli glavo, kako preprečiti, da ne bi sosedne države Avstrije takoj vkorakale v Avstrijo, če bi se kaj podobnega zgodilo. Baje so pogajanja glede lega že v teku. Za enkrat menda mislijo, da je treba z »boleznijo« princese Adelaide še loliko počakali, da bo spor med Anglijo in Ita-
lijo poravnan, ker potem bi šlo mnogo lažje.
Na Dunaju sc nahajata tudi šc dva druga vojvoda, ki sta oba vstopila v avstrijsko milico domovinske fronle. To sla nadvojvoda Anion in nadvojvoda Karel.
Na Dunaj jc prispel ludi maršal nadvojvoda Friderik, bivši vrhovni poveljnik avsbo-ogrskih armad v svetovni vojni. Maršal bo slavil dne 4 junija svoj R0. rojstni dan. Na Dunaju se mu je poklonila vsa obnovljena avstrijska vojska. Slovesna poklonilcv je bila v palači generalnega polkovnika knega Schonburg-Hartenstcina in so se maršalu poklonili vrhovni poveljnik avstrijske vojske general Zchner, šef generalnega štaba general lanša, nadalje major Fey in zvezni kancler Schuschnigg, ki jc imel velik govor, v katerem je slavil staro armado. Vsa svečanost jc imela izrazito habsburgovski značaj.
Volitve v Belgiji
Izidi šele danes in jutri
Bruselj, 24. maja. AA. V Belgiji so danes volitve narodnih poslancev in senatorjev. Poslanska zbornica je štel adoalej 187 poslancev. V bodoče pa jih bo imela 15 več, ker se je v takem sorazmerju povečalo število prebivalcev v državi. Senat bo štel 167 članov. Od teh bo 101 izvoljen neposredno. 44 senatorjev bodo volili provincijski sveti, 22 senatorjev pa novi senat 6am s tako zvano kooptacijo.
V dosedanji poslanski zbornici je bilo
79 katoliških poslancev, ki so zbrali pri poslednjih volitvah 899.897 glasov,
73 socialističnih poslancev s 866.817 glasovi,
24 liberalnih s 333.568 glasovi.
3 flamski nacionalisti s 126 113 glasovi,
3 komunistični poslanci s 65.905 glasovi.
Senat je štel 74 katoliških senatorjev, 63 socialistov, 21 liberalcev in 1 flamskega nacionalista.
Sedaj znaša število upravičencev 2.652.707. Volilni sistem določa splošno obvezno volilno dolžnost in proporcionalno razmerje med oddanimi glasovi in mandati. Ostanki glasov se računajo posebej za vsako provinco. Zaradi tega bo trajalo štetje glasov in določevanje mandatov precej časa. Seznani izvoljenih poslancev bo mogoče objaviti šele po preteku 24 do 48 ur. Jutri zjutraj bo ministrstvo za notranje, zadeve objavilo le število glasov, ki jih je dobila vsaka posamezna stranka ter imena vsake posamezne kandidatne liste.
Veliko neznanko pri današnjih volitvah predstavlja nova stranka reksistov, ki nastopa prvič pri parlamentarnih volitvah. Ta stranka ima katoliška politična načela in vodja je 30 letni De-grelle. V volilnem boju je nastopila zelo ostro proti vsem drugim strankam, tudi proti katoliškim. Politični krogi menijo, da si je s svojim sila ostrini nastopom pridobila precejšnjo popularnost. Splošno je mnenje, da bodo 6tare katoliške stranke izgubile mnogo več mandatov, socialistična stranka pa da si bo pridobila še največ poslanskih in senatskih mandatov. Reksi6ti bodo bržkone dobili 15 mandatov na račun ostalih katoliških strank. Politični krogi se nadejajo, da bodo katoliške stranke, socialisti in liberalci po volitvah obnovili svoj sporazum o vladi nacionalne unije pod vodstvom Van-zeelanda v svrho gospodarske obnove države.
Trije politični tabori
Včeraj so bile po vsej Belgiji parlamentarne in eenatske volitve. V parlament je treba izvoliti 202 poslanca (kandidatov je 1124), za senat pa 101 (550 kandidatov). Belgija je demokratična dežela in parlamentarne volitve bodo po vsem svetu, kjer še žive ljubitelji demokracije, vzbudile največjo pozornost in zanimanje.
Kakor znano, je Belgija razdeljena v glavnem v tri velike politične tabore:
1.	Socialistični tabor, ki ga predstavlja socialistična stranka;
2.	katoliški tabor, ki je razdeljen v 4 različne katoliške politične pokrete in
3.	liberalni tabor, ki ga predstavlja svobodo-miselstvo in napredno brezverstvo ter kapitalizem, kot povsod, kjer liberalizem še dremlje svoje politično spanje.
Značilno je, da vlada zadnji dve leti med političnimi strankami Belgije nekak tihi sporazum, da druga drugi ne nagajajo preveč. Država je preveč zlezla v gospodarske težave, da bi mogla prenašati kakšne avanturistične politične preizkušnje. V razpuščenem parlamentu so imeli katoličani dve petini sedežev, socialisti ravno tako, medtem ko so liberalci razpolagali z eno petino. Par preostalih sedežev si delijo med seboj male vmesne stran-čice.
t. Socialistični tabor
Belgijska socialistična stranka je bila na vladi skoraj neprestano od 1. 1919. pa do 1. 1927., ko je stopila v opozicijo ter šele po 8 letih zopet I. 1935. vstopila v vlado katoliškega voditelja Van Zeelan-da, ki ga sedaj z občudovanja vredno disciplino v parlamentu in v državi podpirajo. Socialisti so to storili, ker so se bali. da ne bi prodrl v Belgiji kakšen polfašističen režim, ki bi socialiste stri, kot se je to zgodilo v Nemčiji in Avstriji. Vsekakor je boljše. Lako pravijo, da ohranijo v svojih rokah
vsaj nekaj poveljniških mest, kot po da se gredo sušit v koncentracijska taborišča. Socialisti priznavajo Van Zeelandu, ki je demokrat do dna svoje duše, da v pogledu izvajanja načrtnega gospodarstva v marsičem uresničuje socialistične načrte. Mladi socialistični naraščaj sicer to zmernost starih vodij močno pobija, toda do sedaj nikakor ne izgleda, da bi mladina ogrožala stare voditelje pri vodstvu belgijskega socializma.
2. Katoliški tabor
Desničarske stranke so precej razbite. Katoliška politična organizacija sama se deli že v več skupin, in sicer v konservativne, v agrarne, v srednje stanove in v krščanske demokrate, iz vrst katerih je izšel tudi ministrski predsednik Van Zeeland. Konservativni del je v začetku nasprotoval Van Zeelandu, toda zunanje in notranje politične težave so bile lako močne, da so ustvarile zopet enotnost med 4 strujami. Vsi katoličani pa se zavedajo prav dobro, kolike vrednosti je za nje možnost, da sodelujejo pri vladi Saj so katoličani tako rekoč sami vladali Belgijo od 1. 1884. do leta 1919., ko so začeli vlado deliti enkrat s socialisti, drugič zopet z liberalci. Priznati je treba, da so flamski katoliški poslanci oni, ki dajejo katoliškim strankam največ pogonske sile in da izhaja iz flam-skih vrst še največ tvornih sil za preosnovo družbe in države. Nekoliko težav je nastalo zaradi denarnega poloma »Boerenbonda« in nekaterih pokrajinskih flamskih bank, toda političnih posledic to ne bo imelo. Katoliški kadri so trdni. Pač pa se je rodilo na levem krilu katoliških pokretov novo gibanje. ki zna [»ostati za stare stranke usodno. Razni denarni škandali ter nedovoljeni pritiski velikih denarnih mogotcev na razvoj notranje politike so povzročili, da so se med mladimi katoličani našli navdušeni pristaši novega gibanja, ki nosi ime >Rexistov« in ki ni nič drugega, kakor posnetek fašizma, nekoliko prepleskan s katoliškimi frazami. Belgijski episkopat je prepovedal udeležbo pri
političnem gibanju »Rexistov vsem duhovnikom ter s tem ozjiačil pokret. da ga boljše ni mogel. Rexisti so postavili kandidat« po vsej Belgiji in bo zelo zanimivo, koliko sedežev bodo imeli. Nekateri jim dajejo 15 do 20 mandatov, kar bi |k>-monilo ogromno zmago mladega |>okreta, ki se je dvignil posebno proti korupciji, proti udeležbi državnih uradnikov pri denarnih in industrijskih podjetjih ter žanje po deželi neverjetno močne odmeve. Stare katoliške stranke sedaj čistijo v svojih vrstah. da bi Rexistom dale manj povoda za kritiziranje. Toda če dobijo Rexisti vsaj 15 mandatov, potem si belgijske vlado brez njihovega sodelovanja ni mogoče misliti.
3. Liberalni tabor
Liberalci so sodelovali skoraj z vsemi vladami .1 l. 1919. do dane«. To so predvsem skupina «vo-
Van Zeeland,
predsednik belgijske vlade, ki bo po volitvah odstopil.
bodomiselrev iu velikega denarja, ki ima slab t*l-nio.v med ljudskimi množicami. Ker pa sedijo politično nn sredi med socialisti in katoličani, vedno soodločujejo pri vseh političnih krizah. Tudi za naprej bodo ostali v vladi, ker imajo v tem še najboljše jamstvo za svoj obstoj in za notranje idiličen vpliv v državi.
Med temi imenovanimi skupinami |>n je nekaj vmesnih s t r a n č i c, med katere spadajo 1. skupina flamskih nacionalistov, ki želijo priključitev z Nizozemsko ter žele predhodno uvedlvo federalne ustave v Belgiji. Ker so |io večini katoličani, imajo precej močan vpliv na katoliško skupine v vprašanjih narodnostnih vprašanj. 2. Semkaj spada tudi komunistična stranka, ki pa nikakor ne more iz povojev. Navzlic besni propagandi, ki ie plačana od Kominterne, nima nikjer us|ie!iov in tudi ne more razviti nobene stranke. Bfdgijski človek je velik realist in velik inaterialist. Komunizem za takšno ljudstvo ni. V/buja |>osmeli!
Končno je treba pristaviti, da je ludi jezikov, no vprašanje igralo svojo veliko vlogo |iri sedanjih volitvah. Oba jezika, flamski in francoski sta pred državo enakopravna, lo je res. a nasprotstva so Se vedno zelo ostra med obema jezikovnima skupinama in so vrgla svojo močno senco na volitve dne 24. majiiika.
Dr. Korošec o nalogah mednarodnega kongresa kriminalne policije
Belgrad, 24. maja. m. Na 12. mednarodnem kongresu kriminalne policije, ki ga bo jutri dopoldne ob 10 olvoril v dvorani tukajšnjega Invalidskega doma notranji minislcr dr. A. Korošec, so prihajale dclegacijc razruh evropskih in izven-cvropskili držav žc danes, lulri ziulraj pridcio na kongres zadnji predstavniki posameznih držav, med njimi tudi Angleži. Na kongresu bo zastopanih 26 evropskih in izvenevropskih držav.
Za la kongres jc notranji minister napisal za »Kriminalno knjižico« krajši članek, v katerem pravi med drujun:
Izreden razvoj prometnih sredstev je mednarodno življenje ozko povezal in ustvaril tako rekipč vsemu kulturnemu svelu zajednico s skupnimi interesi in cilji, ki gredo preko meja posameznih držav. Ena od takšnih nalog, na kaleri je interesirana vsa kulturna zajednica, ie pobijanje kriminalnosti. Tu gre česlokrat za področja, pri katerih jc zadovoljiv uspeh brc/, sodelovanja vseh držav nemogoč. 7. razvojem tehnike jc porasla ludi kriminalnost, ki izkorišča z neverjetno
Nov Titutescov načrt:
Moskva - zaščitnica Avstrije
Toda najprej sredozemski pakt med malimi državami
zbiranja, to je varnost avstrijske neodvisnosti.
V istem smislu pritiska sedaj tudi sovjetska Rusija, ki je vesela, da prihaja v Franciji na oblast levičarska ljudska fronta in ki hoče priložnost izkoristiti, da se končno veljavno utabori med velesilami, predvsem pa v Srednji Evropi, kamor do-sedaj na imela dostopa. Sovjetska Rusija hoče, da za francoskim in češkoslovaškim paktom pridejo še drugi, začenši z romunskim, za katerega se očividno Tituvescu tudi navdušuje. Litvinov je boljševiško jamstvo za neodvisnost Avstrije predlagal v Parizu že pred tremi meseci, toda takrat se je Litvinov te obveznosti branil. Danes je sovjetska diplomacija očividno spremenila svoje nazi-ranje in sedaj sama pritiska v tej smeri.
Rim, 24. majnika, TG. Italijanski tisk je objavil uradno poročilo, ki zanikuje vesti, da bi bila italijanska vlada stavila kakšne predloge za sporazum z Anglijo. Pač pa priznava, da obstoja želja, da bi prišlo do sporazuma čimprej, kar bi bilo enako v interesu Italije kakor Anglije.
Današnji listi prinašajo senzacionelna poročila o delovanju romunskega zunanjega ministra Titu-lesca v Parizu v zvezi s sedanjim mednarodno-političnim položajem. Romunski državnik je baje prinesel s seboj nov načrt za pomiritev Evrope na vseh področjih. V Parizu se je razgovarjal dolgo časa z bodočim ministrskim predsednikom Leonom Blumom, nato tudi s sovjetskim odpravnikom poslov Hirschfe''dom, ki je še istega dne šel k Blu-mu ter mu predal neke nove predloge, ki ao v tesni zvezi s Titulescovimi.
~~* Rimski listi pravijo, da sili Titulescu v to, da se kmalu sklene sredozemski sporazum med obalnimi državami Sredozemskega morja, kajti to da je nujno potrebno zaradi tega, ker male države nimajo danes več nobene zavesti, da so varne, in tudi nobenega zaupanja v obstoječe ustanove, ki naj za njihovo varnost jamčijo. To zavest in to zaupanje jim je treba vrniti najprej v Sredozemlju. Kakor hitro bodo prepričane, da so tam varne, se bodo z večjim veseljem pobrigale, da se sporazumejo tudi v Podonavju. V Podonavju pa bi se po Titulescovem mnenju sporazumele najbolj, če bi se vzel za osnovo francosko-boljševiški in češko-slovaško-boljševiški pakt, ki naj se sedaj politično in vojaško do podrobnostih izdelata in sicer tako, da bo dosežen poglavitni cilj srednjeevropskega
Japonci posneli smetano
V današnjih rimskih listih beremo tudi zanimive ugotovitve, ia je imela od sankcij, ki jih je Evropa izvajala proti Italiji, prav za prav najbolj mastne dobičke Japonska, ker so sankcije zanjo pomenile vsestransko oživljenje njenega gospodarstva in njene trgovske nadmoči na Daljnem Vzhodu. Japonci so predvsem iztisnili italijanskega trgovca iz vse Azije, tistega trgovca, ki je japonski trgovini s svojo umetno svilo, ki jo je poceni prodajal, in s svojimi volnenimi izdelki delal velike preglavice. Nadalje je Japonska za-rojevala tudi angleški zajuterk, ker je iz nje izpodrinila italijansko sadno marmelado in jo nadomestila s svojo. Anglija dejansko svojo marmelado (Jam) ne kupuje več v Siciliji, marveč jo dobiva iz Japonske-.
iznajdljivostjo in ženinimi sprclnosljo vse tehnične izume, prenašajoč torišče svojega zločinskega delovanja i/ ene države v drugo. Policija ie bila prisiljena pričeti tekmo / zločinci na polju tehnike m čez okvir laslnc države.
Zc pred vojno so sc pojavile ideje, da sc organizira večja medsebojna pomoč med policijami posameznih držav. Razburkane m ro/dra-pane povojne razmere so bile plodno polje, na katerem sc kriminalnost bohotno razvija, /ato sc jc pokazala šc večja potreba po tesnejšem sodelovalna za pobijanje kriminalnosti.
To ic prišlo do izraza na prvem p >voinem kongresu leta 1923 na Dunaju, iu kaicrcm se ic sklenilo, da sc ustanovi medn lr irlni i i licijski urad, katerega področje je danes že zelo ra/-sežno in njegovo delo izredno kor.sli o in potrebno za pobijanje kriminalnosti. Tu gre zu obširno obvcslilno službo o mednarodnih /I ume h Skrbi se za lo, da sc fotografije, 'ikjlloskooski odtisi mednarodnih zločincev i/anajo hitro v vsa policijska središča, /lasli -m je važna mednarodna centrala za pobijamo ponarejanja denarja, vrednostnih papirjev in notnih lisiov. Na pobudo lega urada so se opremile policije s posebnimi radijskimi postajam-. li služijo ./ključno samo njim. Naravno, da na tem porlročjiu razvoj ne more bili nikoli zakliučen, dokler napreduje lehnika in dokler zločinski instinkti nc prenehajo s svoiim kriminalnim, razdiralnim 'ii proli-socialmm- deiom
Te diii sc bodo zbrali v paši prešlo.niči nai-boljši policijski strokovnjaki vseli kulluni.h držav ki bodo sklepali, kateri načini bi bili najuspešnejši za uspešno pobijanje kriminalnosti. Zclim, da bi njih delo ne bilo samo uspešno, ampak de bi h odlični predstavniki lininc spoznali ob lr priliki ludi našo lepo domovino, naš značojni narod in naše prizadevanje za plemenito tekmo, vanje v vrsti kulturnih narodov.
Aretacije v Sofiji
Sofija, 24. maja. m. Kol je časopisje že jioroča-lo, je tukajšnja policija pred dnevi aretirala nekaj jirijateljev Damjana Velčeva, ki so osumleni, da so razpečavali protidržavne letake. Predsnočnjim je sofijska policija nenadoma zopet izvršila preiskavo v uredništvu lista »Balkan«, ki je last bivšega liol-garskega poslanika v Belgradu Dima Kazasova. Pri tej priliki je policija aretirala urednika lista Ber-berova in njegovega pomočnika Vasiljeva. ki sta označena kot avtorja pisma ^Moralni lik bolgarskega generala*. V tem pismu je bil zelo ostro napaden general Lukov. Policija misli, da so areti-ranci tudi avtorji ostalih letakov, v katerih se je ostro napadala državna uprava. Doslej je bilo aretiranih 15 oseb.
Novi angleški poslanik na Itolgarskem dvoru Benedik jc včeraj izročil svoja |ioverilna pisma kralju Borisu.
Tukajšnja policija je odkrila lajno komunistično centralo v središču mesta.
_ Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Fran; josef grenčice«.
Francijo skrbi Džibuti
Nervozno pisanje pariškega tiska
f Mezdno gibanje slavbinskega delavstva
Pred splošno stavko zidarjev?
Pariz, 24. maja, AA. »Excelsior« jc objavil članek, v katerem se eden izmed najuglednejših francoskih kolonijalnih strokovnjakov bavi z abesinsko zadevo. V članku pravi, da je bila Abesi-nija prekmalu anektirana po Italiji, zaradi česar so se pojavili izredno opasni problemi. Položaj je tem teZji, ker so italijanske čete zasedle vse vzhodno abesinsko ozemlje prav do meje franco-ske Somalije. Potemtakem prejšnje mednarodne pogodbe prav za prav ne veljajo več. Kaj bo sedaj n. pr. s pogodbo iz Četa 1906? Na kakšni osnovi naj bi se sedaj izvajala? Ali naj se morda zamenja z novo pogodbo? Džibuti ima sedaj le Se zaledje, ki meri v daljavo vsega skupaj 90 km in še to ozemlje predstavlja gola puščava. Zaradi tega je mesto obsojeno na propast, če Italija ne izpolni svojih obveznosti po pogodbi iz leta 1906. Ali smemo dopustiti, da bi edina luka, s katero razpolagamo na poti med Marseilleci, Madagaskarjem, Indokino in Novo Kaledonijo, propada ali pa pripadla kakšni drugi državi. Če ostane Francija nekega dne brez Džibutija, francoske ladje ne bodo imele več varnega oporišča na dolgi poti med Marseilleom in Hanojem. Kolouijalni ugled Francije bi utrpel straien udarec. Posebno pa bi padel njen ugled na Daljnem Vzhodu. Glavna oslova za gospodarski razvoj in blagostanje Džibutija je železniška proga Addis Abeba—Džibuti. Ta železnica je v francoskih rokah. Že sedaj pa vse kaže, da hočejo Italijani prevzeti to podjetje, odnosno, da bodo skušali mu odvzeti vsakršni gospodarski pomen, s tem pa bodo skušali ves promet usmeriti proti Asabu. To bi pomenilo konec našega Džibutija. Francija bi se morala zavedati, da v tej zadevi niso v nevarnosti le njeni materi-jalni, nego ie v mnogo večji meri njeni moralni interesi.
»Petit Parisien« je objavil intervju, ki ga je dovolil italijanski ministrski predsednik Mussolini njegovemu posebnemu poročevalcu. Na vprašanje o izgonu francoskega prelata Jea Rousaua iz Abesinije, je Mussolini izjavil: Jaz bom sam proučil to stvar. Zaenkrat si rezerviram odločitev glede nje. Proučil pa jo bom v duhu tolerantnosti in zmernosti m upošteval bom odlične odnošaje med italijanskimi vojaškimi oblastmi in italijanskimi uradnimi zastopniki v Abesiniji. Kakor se je nak-
nadno izvedelo, je Mussolini med tem že preklical izgon kapucinskega škofa Jea Rousaua z abesin-
skega ozemlja.
O zadržanju zastopnikov francoskih oblasti v Abesiniji je Mussolini dejal: Visoko cenim odkrit, prisrčni in smeli nastop francoskega ministra v Addis Abebi ter vso pozornost, ki sta jo francoski poslanik in njegova gospa v težkih časih izkazala našemu poslaniku Vinciju. V ostalem vam je že znano, da je te dni francoski poslanik v Addis Abebi priredil prijateljsko kosilo zastopnikom italijanskih vojaških oblasti, Vedel sem, v kako kritičnem položaju so se znašli francoski poslanik in francoski begunci, ki jih je bilo okrog 2000, v prvih dneh meseca maja in zaradi tega sem odredil maršalu Badogliu, naj pospeši svoj pohod v abesinsko prestolnico.
Kar se tiče železnice Džibuti—Addis Abeba, je Mussolini naglasih Izdal sem vsa potrebna navodila, da se bo francosko-abesinska železniška proga še nadalje normalno izkoriščala in da se ustvari praktično sodelovanje italijanskih oblasti z železniško upravo.
Napetost z Anglijo popušča
London, 24, maja. AA. Po informacijah rimskega poročevalca agencije Reuter je napetost med Italijo in Anglijo znatno popustila. Po mnenju rimskih krogov kaže na to že okoliščina, da bo bivši zunanji minister Samuel Hoare spet sprejet v angleško vlado. Pa tudi razgovori, ki so se pričeli v svrho sklenitve Sredozemskega pakta med Italijo, Francijo in Anglijo, pričajo, da je tako Italiji kakor Angliji na tem, da se stvar vendarle mirno izteče. Ce bi prišlo v tej smeri do kakega sporazuma, je pričakovati, da se bo del angleške vojne mornarice umaknil iz Sredozemskega morja, kar bi bil povod, da tudi italijanska vlaja odpokliče večji del svoje vojske iz Libije. V ostalem sedaj strokovnjaki angleškega zunanjega ministrstva proučujejo poslednjo italijansko protestno noto zaradi dobav angleških dum-dumskih nabojev Abesincem, ki je bila poslana Zvezi narodov in so jo predvčerajšnjim objavili.
Sedanja splošna gospodarska stiska ni prizadela nobene stroke tako hudo kakor stavbinsko. Skoraj polovica stavbinakih delavcev je zaposlenih komaj nekaj nad štiri mesece v letu in pod vplivom te čezmerne ponudbe delovne sile so padle mezde v tej stroki na tako nižino, kakor v nobeni drugi stroki.
Zaradii naraščajočega nerazpoložemja med stav-binskimi delavci je strokovna organizacija stav-binskih delavcev že pred več tedni stavila predlog, da bi se uredile mezde v stavbinski stroki s kolektivno pogodbo in je zaprosila za posredovanje Delavsko zbornico in Inšpekcijo dela. V petek fe bila na banski upravi glede tega prva razprava, na kateri je imel" tajnik Delavske zbornice g. Uratnik obširen referat, iz katerega je razvidno, da 60 postale mezdne razmere v stavbinski stroki v resnici neznosne. Po statistiki Delavske zbornice se gibljejo mezde stavbinskega delavstva v glavnem med 1.40 do 4 Din na uro. onih pa, ki zaslužijo nad 5 Din na uro, je v skupini visoke zgradbe 7.5%, v skupini cest in železnic pa le 4%. Iz gornje statistike sledi, da po podatkih zagrebškega indeksa za samca ne more krit' v prv> skupini 65% zaposlenih delavcev stroškov za preživljanje, v drugi skupini pa celo 85%. To stanje pa še poslabša slaba zaposlitev delavstva. DZ je statistično ugotovila, da je bilo lani zaposlenih 37.9% zidarjev in 40.5% pomožnih delavcev manj kakor štiri mesece. Polno zaposlenih je bilo le 15% stavbinsluh delavcev. Zaradi vsega tega je nastalo med stavtrinskim delavstvom napeto vzduš-
je, ki si daje duška v ogorčenih stavkah, ki se ponavljajo zdaj tu, zdaj tam.
Zastopniki delodajalcev-stavbenikov, ki so prisostvovali razpravi, niso oporekali, da so te navedbe točne. Ugotavljali pa 60, da ni pričakovati izboljšanja razmer prej, preden ne začno država in samouprave kot graditelji drugače postopati in preden ne posežejo v normiranje mezdnih odnosov z zakonom o minimalnih mezdah, za katerega so se izjavili vsi navzoči delodajalci. Delodajalci sami so tudi priznali, da so med njim: tudi nekateri, ki plačujejo svojemu delavstvu res sramotne mezde.
Pri konkretnih pogajanjih so ponudili delodajalci naslednje provizorne minimalne mezde: za pomožne delavce v Ljubljani Dm 2.75 na uro, na deželi Din 2.50, za kvalificirane pa v Ljubljani Din 4.50, na deželi pa 4 Din na uro. Zastopniki delavstva pa so stavili tale predlog: za pomožne delavce Din 3 50, za kvalificirane pa Din 6.50 na uro.
Ker na teh predloženih temeljih ni bilo mogoče doseči sporaziuma, sta izjavili obe stranki, da bosta poročali o razpravi v krogu svojih organizacij.
Stavbinsko delavstvo je imelo snoči velik shod, na katerem so zaupniki poročali o poteku razprave.
Položaj je zelo napet in ni mnogo upanja, da b.i se mogla preprečiti splošna stavka stavbin-skega delavstva, ki grozi izbruhniti že jutri.
Mladinski odsek JRZ
Francija čaka na Bluma
Herriot ne bo v vtadi sodeloval
Pariš, 34. maja. Predsednik socialistične stranke Leon Bitmi se zmerom bolj intenzivno pripravlja na sestavo nove vlade. Včeraj se je ponovno sestal z radikalno socialističnim prvakom Ybonnom Delbosom, ki pa je pozneje novinarjem izjavil, da sta govorila o splošnem političnem vprašanju, da pa se vprašanja o razdelitvi resorov v novi vladi nista dotaknila. Popoldne je imel Leon Blum daljši sestanek z dosedanjim predsednikom francoske poslanske zbornice Bouissonom. Govorila sta o notranji politiki, o prihodnjem zasedanju poslanske zbornice in o volitvi njenega bodočega predsedstva.
Herriot je imel včeraj na zborovanju radikalnih socialistov v Lvonu govor, v katerem je glede Leona Bluma poudaril: Želim mu, da bi mu uspe-
lo, kar namerava, in da bi ustvaril veliko delo socialne pravičnosti, ki ga po pravici zahtevajo od njega vsi oni, ki trpe. Toda jaz v vladi ne bom sodeloval 1
Nacionalni odbor ljudske fronte je med tem sklenil, da se bo vršila slovesna proslava zmage nacionalne fronte v nedeljo 14. junija. Po prvotnih načrtih bi se bila morala vršiti v Parizu 7. junija. Po novi odredbi se bodo vršile proslave istega dne po vsej državi.
Pariz. 24. maja. b. Pričakuje se, da bo Sarraut podal jutri ostavko svoje vlade. Leon Blum je imel danes zopet pogajanja za sestavo svoje vlade in je menda že končno odločeno, kdo vse bo stopil v njegovo vlado.
K volitvam v Belgiji
„Rex" zmaguje
Bruiollos. 34. maja. TG. Volitve so potekle mirno. Ob pol 9 zvečer so bili objavljeni prvi rezultati, ki kažejo nepričakovan uspeh stranke, imenovane »Rex<. To je desničarsko krilo katoličanov. Katoliške stranke so zgubile precej glasov in sedežev v korist »Itexu<. Socialisti so ohranili svoje postojanke.
Kronanje angleškega kralja
London, 24. maja. AA. »Sunday Express« poroča, da bo Nj. Vel. IcraH Edvard VIII. kronan 27. maja prihodnjega leta. Dekret o kronanju bo podpisal kralj sam že prihodnji petek. Dan nato bo dekret objavljen po običajnem starem ceremonialu po vseh glavnih ulicah Londona. V ostalem so se razširile vesti, da bo po kraljevi odredbi kržkone prodana dosedanja rezidenca, Buk-kinghamska palača. Prodali jo bodo skupno s stranskimi zgradbami in parkom za 3 milijone funtov šterlingov. Po kraljevi odredbi bodo zgradili nov dvor ali pa bo za glavno rezidenco proglašena st. jameska palača, ki jo je kralj še kot wa-leški princ zelo vzljubil. Že pokojni kralj Jurij V. se je bavil z mislijo, da bi premestil svojo rezidenco iz centra Londona.
Neguš v London
London, 24. maja. AA. Abesinski cesar Haile Selasi se je že ves čas, kar se je mudil v Jeruzalemu, pripravljal na potovanje v Anglijo. Kakor znano, so spočetka krožile govorice, da angleška vlada ne bi želela, da bi takoj prišel v London, po najnovejših vesteh pa je na insistiTanje cesarjevih zastopnikov pristala na to, da se preseli v London, toda pod pogojem, da za časa, ko bo bival na angleškem ozemlju, ne bo započel nikake akcije proti Italiji. Ko je bil o tem vprašanju dosežen sporazum, je angleška vlada stavila cesarju na razpolago križarko »Capetown«, s katero se je v petek zvečer ob 20. uri s celokupnim svojim spremstvom odp«ljal iz H&ife proti Gibraltarju. Nekaj minut pred odhodom je v bližini tuke nenadoma eksplodirala bomba. Dve osebi sta bili lažje ranjeni. Kakor se zatrjuje, ta atentat ni bil naperjen proti abesinskemu cesarju. Vendar je policija nemudoma nastopila z vso ostrostjo in v nekaj minutah v pristanišču ni bdlo žive duše razen cesarja in njegovega spremstva, zastopnikov oblasti in častne čete angleških uradnikov. V Gibraltarju prestopi cesar na neko potniško ladjo, s katero se bo prepeljal v Dover. Iz Dovra prispe z avtomobilom v London. V Londonu, kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, se med tem pripravljajo, da ga sprejmejo z vsemi častmi. Uradno pa o teh pripravah ni bil izdan še niikak uradni komunike. Angleška vlada noče z nikakršno gesto povečati napetosti, ki vlada med Anglijo in Italijo. Hkrati pa tudi ne namerava indrrektno priznati novega ceisarja Abesinije, kar bi se presojalo po tem, če abesinskega cesarja Haila Selasija ne bi sprejela z določenim ceremonialom.
London, 24. maja. b. Neguš se vozi z britansko ladio proti otoku Malti. Od tam bo nadaljeval
pot proti Gibraltarju. Neguš potuje z obema sinovoma in hčerko. Cesarica je ostala v Jeruzalemu v nekem samostanu. Cesar je izrazil željo, da bi lahko po obisku v Londonu obiskal še Pariz, na kar je menda Francija že pristala. Tako bo neguš mogel sam voditi diplomatska pogajanja glede usode svoje države.
Nemčija - Vatikan
Varšava, 24. maja. AA. Glasilo nemških katolikov v Poljski »Der Deutsche« poroča, ia je neki zastopnik Vatikana pred kratkim prispel v Berlin in se pričel pogajati z nemško vlado za proglasitev splošne amnestije za katoliške duhovnike in lajike, ki so bili obsojeni zaradi tako zvanih deviznih tihotapstev. V Rimu so to amnestijo pričakovali že 1. maja. Tedaj pa je bil izpuščen iz zapora le msgr. Ludvik Volker, predsednik katoliških udru-ženj v Nemčiji, List pravi dalje, da je nemška tajna policija te dni v raznih industrijskih centrih izvršila celo vrsto aretacij. Sedaj pa so bili večinoma aretirani člani bivše socialistične stranke.
Napetosti v Palestini
Jeruzalem, 24. maja. AA. Palestinska vlada je izdala nove zelo stroge ukrepe zaradi najnovejših neredov, ki so jih deloma izzvali Arabci, deloma pa ludi Židje. Predvsem je snoči prepovedala konferenco arabskih županov, ki bi se morala danes sestati v Ramali v neposredni bližini Jeruzalema. Hkratu pa je odredila, da se imajo nekateri arabski voditelji internirati. Že snoči je bilo na podlagi te odredbe prijetih pet arabskih mladinskih prvakov.
Vendar so se nemiri nadaljevali. Kljub obsednemu srtanju se je zvečer v Omarovi džamiji zbralo preko 3000 arabskih muslimanov. Policija je džamijo obkolila in jo do davi nihče ni smel zapustiti. Do večjih neredov je prišlo v Nablosu, kjer so se demonstranti zabarikadirali. Demonstrante je tedaj napadla četa škotskih planincev. Demonstranti so jih odbili s kamenjem in streli iz revolverjev ter takoj nato prešli v protinapad. Vojaštvo je tedaj moralo rabiti orožje in je bilo v kratkem ostrem spopadu ranjenih večje število ljudi.
Jeruzalem, 24. maja. b. Ker neredi v Palestini niso prenehali, temveč se položaj vedno bolj slabša, je britanski vrhovni komisar izdal nalog za aretacijo posameznih arabskih voditeljev v raznih krajih Palestine, ki jih bodo britanske oblasti kon-finirale na določenih krajih. Britanske oblasti upajo .da bodo na ta način strle odpor Arabcev. V teku včerajšnjega dne je prišlo zopet v raznih krajih do krvavih spopadov, v katerih je bilo več oseb ranjenih, nekaj pa tudi mrtvih.
Šahovske tekme
Bad Nauheim, 24. maja. AA. V osimem kolu mednarodnega šahovskega turnirja je dr. Vidmar premagal Weisbergerja, Keres pa Boscha. Partije Aljehin-Heinicke, Bogoljubov-Relstafc, Ahues-Stahl-berg so se zaključile remis. Stanje točk je po osmem kolu naslednje:
Aljehin 5 in pol, Keres 5 in pol, Ahues 5, Stahlberg 4 in pol. ReUtab 4 in pol, Bogoljubov 4 in pol, Heinicke 4, dr. Vidmar 3 m pol, Weis-berger 2. Brvsrji 1
Belgrad, 24. maja. V prostorih Jugoslovanske radikalne zajednice v Belgradu se je vršila danes dopoldne prva mladinska konferenca za organizacijo mladinskega akcijskega odbora Jugoslovanske radikalne z.ajednice za vso državo. Konferenci, ki se je pričela ob 10, je prisostvoval tudi minister za . telesno vzgojo naroda dr. Kogič. Konferenco je otvoril odvetniški pripravnik g. Pelar Marjanovič. Po kratkem pozdravu in zahvali vsem prisotnim, da so se odzvali vabilu na konferenco, je predlagal vdanostne brzojavke za Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. Vel. kraljico Marijo, Nj .kr. Vis. kneza namestnika Pavla in pozdravne brzojavke za predsednika vlade in zunanjega ministra dr Milana Stojadino-viča, notranjega ministra dr. Antona Korošca in prometnega ministra dr. Behinena Spaha. Vsaka brzojavka je bila sprejeta posebej soglasno in z burnim vzklikanjem za kralja in kraljevski dom. G. Marjanovič je nato predlagal, da se izvoli za predsednika konference minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič, ki je dal tudi inicijativo za organizacijo omladine. Burno pozdravljen od tisoč-petsto prisotnih omladincev je minister dr. Rogič po soglasni izvolitvi sprejel predsedstvo konference in imel nato govor, v katerem je med drugim dejal:
Perioda našega političnega življenja, v kateri je bilo ukinjeno strankarsko politično življenje, je pomenila za nas stagnacijo tudi za delovanje omla-dinskih političnih organizacij. Ta perioda je bila perioda mrtvila in je pomenila obenem pričetek 1 neorientiranosti in omejevanja načelnih nazorov. ! Ustava iz lela 1931 je šla za tem, da se prične likvidacija režima, ki je bil v naši državi uveden
Arnavt na pomoč rudarjem v Trepči, ki jih podjetje ne plača
Kosovska Mitrovica, 24. maja. m. Ker je uprava rudnika Trepča-Mines zaprla rudniško kuhinjo, je neki bogati Arnavt iz vasi Sale poslal stavku-jočim delavcem svoj prispevek 80.000 Din kot svojo pomoč. Stavkujoči delavci so izvolili poseben odbor, ki bo odpotoval v Belgrad in prosil za sprejem pri predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in ministru za gozdove in rudnike Juriju Jan-koviču, da mu pojasni položaj v tem rudniku.
Kongres časnikarjev
Zagreb, 24. maja. b. Danes dopoldne ob 11 je bil zelo svečano otvorjen kongres Jugoslovanskega novinarskega združenja v navzočnosti bana savske banovine dr. Ružiča, mestnega župana R. Erberja, pomočnika poveljnika divizije generala Damjanoviča, predsednika jugoslovanske Akademije znanosti in umetnosti dr. Bazale in drugih predstavnikov drugih kulturnih in gospodarskih ustanov.
Dosedanji predsednik Slavo Jutriša je otvoril kongres in pozdravil predvsem bana dr. Ružiča in župana Erberja. Nato so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru in pa Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu. Potem je imel svoj pozdravni govor zadnji predsednik hrvatskega novinarskega društva in dolgoletni predsdnik JNU Krešimir Kovačič, ki je govoril o ustvarjanju hrvatskega novinarskega društva in njegovem delti. Vlada Milenkovič, časnikar iz Belgrada je imel predavanje o socialnem položaju časnikarjev, dr. Ivan Hergešič pa je govoril o 150-letnici hrvatskega časnikarstva. Drugi rcfeTati niso bili šjjJani, ker so se natisnili v posebni brošuri. S tem je bil svečani del kongresa zaključen, prisostvovali so mu mnogoštevilni ustanovitelji nekdanjega časnikarskega društva.
Banket je bil v novem novinarskem domu, pri kateri priliki so bile izgovorjene nekatere zdra-
vice.
Popoldne ob 4 je bila glavna letna skupščina centralne uprave v navzočnosti delegatov vseh sekcij časnikarskega združenja. Prečitani so bili referati o najvažnejših vprašanjih, nakar so bile sprejete resolucije glede minimalnih časnikarskih zahtev. Izvoljen je bil tudi nov upravni odbor in je za predsednika izvoljen predstavnik slovenskih časnikarjev Stanko Virant, za podpredsednike sta bila izvoljena dr. Sokolič iz Belgrada in Andra MAlosavljevič iz Belgrada, za tajnika pa Grgur Kostič, glavni urednik »Vremena«. Za blagajnika je bil izvoljen dr. Oto Krstanovlč,
Zvečer je bila na čast časnikarjem prirejena svečana gledališka predstava »Aida«. Ob 9 zvečer je bil sprejem pri banu savske banovine dr. Viktorju Ružiču.
Jutrišnja dan bodo časnikarji uporabili za to, da »i ogledajo razne ustanove v Zagrebu.
Organizacija JRZ
Belgrad, 24. maja. m. V dvorani JRZ v De-čanski ukci je bil danes dopoldne sestanek mla-disske organizacijo JRZ, ki snu je prisostvoval Ludi
6. januarja, in da se omogoči postopna obnova demokratskega režima in normalnega političnega življenja. Likvidacija režima Iiogoljuba Jevtiča, kot poslednjega v nizu teh nesrečnih režimov, in nastop vlade dr. Milana Stojadinoviča, označujeta pričetek nove periode našega političnega življenja. Z njima so se ustvarile nove osnove našega političnega dejanja in nehanja. Vzniknile so nove politične koncepcije, združene v kratkem geslu o demokraciji in o obnovi strankarskih političnih načel v našem političnem življenju. S tako transformacijo, s takim prehodom od režimov, ki so s svojimi polovičarskimi metodami ustvarili kaos v politiki in gospodarstvu, k režimu zdrave demokracije pričenjamo urejevati naše politične, socialne in gospodarske probleme.
Za tako transformacijo pa je jiotrebiia velika sila in močna organizacija Močni politični avtoriteti, ki je poverila to akcijo, se je odzvalo mnogo naših pristašev in po vsej državi se je ustvarila močna i>olilična organizacija Jugoslovanske radikalne zajednice. Sedaj lahko z zaupanjem in gotovostjo pričakujemo, da bo ta akcija rodila najboljše sadove za ves naš narod in državo.
Celokupna omladina naše države pozdravlja to akcijo in vidi v njej resno delo za ozdravljenje in izboljšanje vsega našega strankarskega političnega življenja. Ves naš narod čuti, da je to edino prava pot.
Končno je bila sprejeta kandidacijska lista za državni odbor omladine JRZ, ki obsega imena 2H članov. Ta lista se bo po izvršeni organizaciji omladine v posameznih banovinah postopno razširila Izvoljen je bil tudi akcijski odbor.
minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič. Minister Rogič je imel na sestanku daljši političen govor. Nato je bil izvoljen državni akcijski odbor mladinske organizacije JRZ, ki bo skrbel za to, da se bodo takšne organizacije ustanavljale po vsej državi.
Banovinski odbor JNS
Ljubljana, 24. maja.
Banovinskega zbora JNS se je udeležilo nad 250 delegatov iz cele Slovenije. Otvoril in vodil je zbor dr. Kramer, navzoči pa so bih vsi senatorji razem dr. Marušiča. Tudi bivši ban dr. Puc ni bil navzoč. Navzoči so bili vsi narodni poslanci, ki niso člani JRZ.
Politično poročilo je podal najprej senator Pucelj, nakar je njegova izvajanja izpopolnil dr. Kramer, nato se je razvila debata in je bil soglasno izvoljen novi banovinski odbor.
Predsednik je bivši senator dr. Janko Rajar, poslevodeči podpredsednik pa je bivši podban dr. O. Pirkmajer, dalje so podpredsedniki še dr. Kramer in senator Pucelj, tajnik dr. Marjan Zaje, blagajnik je poslanec Albin Koman, v izvršnem odboru pa so še zastopniki vseh srezkih organizacij. Občni zbor je trajal od 10 do pol 14.
Jevtičev shod:
„Nimam časa ..
Sarajevo, 24. maja. m. Včeraj je bil v Sarajevu sestanek bivšega predsednika vlade Jevtiča, ki je imel snoči v prostorih hotela Central politično konferenco s svojimi somišljeniki iz Sarajeva. Konferenco je otvoril Jovo Zagorac. Na njej so govorili tudi Grdjič, Ješa Protič in dr. Vinko Baričevič. Na sestanku so Jevtiča nazivali »voditeljem nacionalnega pokreta«.
Danes ob 9 dopoldne je Jevtič s svojimi pristaši imel zopet politično konferenco v Paiah pri Sarajevu. Na tej konferenci je govoril Ješa Protič, nato Baričevič in nekaj besed pa je spregovoril tudi Bogoljub Jevtič. Jevtič je bil v svojih izvajanjih zelo kratek in se je izgovarjal, da mora odpotovati zaradi konference v Pračah.
Belgrajske vesli
Belgrad, 24. maja. m. Notranji minister dr. Korošec je včeraj dopoldne sprejel v svojem kabinetu poljskega poslanika na našem dvoru grofa Dembickega ter se z njim dolgo razgovarjal.
Belgrad, 24. maja. m. Na igrišču Jugoslavije je imela danes dopoldne telovadni nastop srednješolska mladina vseh belgrajskih srednjih šol.
Belgrad, 24. maja. m. V sredo 27. t. m. bo priredila v dvorani Kolarčeve ljudske univerze koncert berlinska Filharmonija, ki je sedaj na turneji po južnovzhodni Evropi.
Šabac, 24. maja. m. Preteklo noč je zletelo v zrak poslopje konzumne zadruge v vasi Klenju v Mačvi. Za ta zločin dolžijo sina skladiščnika, ki je bil zaposlen v tej konzumni zadrugi.
Osijek, 24. maja. m. Danes so imeli tukaj sestanek zavarovanci pri družbi »Feniks«, ki so na zborovanju zahtevali, da se zavarujejo njihove pravice, dokler se ne izvrši sanacija te zavarovalne družb a*
Nedelf&lci spori
Lahkoatletski dvoboj Ljubljana i Gradec
Rezultati prvega dne so naslednji;
101»m: 1. Stigler 11.4, 2. Karf 11.5 (oba G.), 3. Sodnik 11.9, 4. Sušteršič (oba L.). Točke 8:1 za
Gradec.
Skok v višino: 1. Martini (L.) 180, 2. Alpassy (G.) 170, 3. Slanina (L.) 170, 4. Zahlbruckner (G.) 160. Martini je bil v izredni formi in je 180 preskočil pri prvem skoku, vendar se mu 185 kljub trikratnemu poizkusu ni posrečilo. Točke 6:3 za Ljubljano. Stanje 11:7 za Gradec.
400 m: 1. Gabršek 51.6, 2. Pleteršek 52.6 (oba L.), 3. dr. Schoft 55 4. Drexler 55.7 (oba G.). Gabršek je vodil od začetka do konca. Oba zastopnika Ljubljane sta zmagala sigurno.
Točke 8:1 za Ljubljano. Stanje 15:12 za Ljubljano.
Met diska: 1. Inž. Stepišnik (L.) 39.79, 2. Tun-ner (G.) 39.17, 3. prof. Dobovšek (L) 37.05, 4. Kam-putsch (G.) 30.48. Inž. Stepišnik je stalno vodil od t. meta dalje. Tunner je šele v zadnjem metu prekosil prof. Dobovška.
Točke 6:3 za Ljubljano. Stanje 21:15 za Ljublj.
5000 m: 1. Krevs 16:04, 2. Bručan 16:11.6 (oba L.), 3. Polzi 16:15, 4. lladerer 17:OH (oba G.). Krevs in Bručan sta se sbilno menjavala v vodstvu in sigurno zmagala. Krevs 50m pred Bručanom, ta pa 30 m pred Gradčanom.
Točke 8:1 za Ljubljano. Stanje 30:24 za Ljublj.
Skok v daljavo: 1. Karf 6.80, 2. Tunner 6.60 (oba G.), 3. Putinja 6.36, 4. inž. Stepišnik 6.22 (oba L.). Gradčana sta bila boljša od Ljubljančanov. Stepišnik je za malenkost prestopil pri 6.56. Ljubljana je nastopila brez Požarja, ki si je poškodoval nogo.
Točke 3:1 za Gradec. Stanje 30:24 za Ljubljano.
800 m: 1. Friebe 2:02.6, 2. Frank 2:03.3 (oba G.), 3. Czurda 2:04, 4. Skušek 2:07.8 (oba L.). Sigurna zmaga Friebeja, ki vodi od starta do cilja, Czurda se je zaman trudil, da bi Franku iztrgal drugo mesto. Tu bi prav gotovo zmagal Goršek, ki je na izbirnem mitingu dosegel 2 minuti.
Točke 8:1 za Gradec. Stanje 32:31 za Gradec.
Met krogle: 1. Kamputsch 13.76, 2. Schwarz 13.65 (oba G.), 3. inž. Stepišnik 12.81. 4. Zupančič 12.62 (oba L.). Sigurna zmaga Gradčanov.
Točke 8:1 za Gradec. Stanje 40:32 za Gradec.
.Štafeta 4 krat 100 m: 1. Gradec (Htlttner, Karf, Tunner, Stiegler) 46, 2, Ljubljana (Urbančič, Sodnik, Sušteršič, Pleteršek) 40.2. Gradec je prispel na cilj 1 m pred Ljubljano, ki je izgubila zaradi elabe zadnje predaje.
Točke 6:3 za Gradec. Končno stanje po prvem dnevu 46:35 za Gradec.
Ljubljanska kronika
Ljubljana : Hermes 4:1 (2: 0)
Ljubljana, 24. maja.
Za današnjo prvenstveno lekmo med Ljubljano in Hermescm je vladalo veliko zanimanje; zato se je zbralo na igrišču Šiškarjev okrog 1003 gledalcev, ki so zasledovali borbo med sedanjima ljubljanskima rivaloma.
Z zmago Ljubljane je večina računala, kljub temu, da je oziroma na njen poraz v Celovcu kak vnet simpatizer Hermežanov morda na tihem le mislil, da znajo Šiškarji iztisniti iz današnje borbe vsaj eno točko, če že ne obeh. Toda Liub-ljana je sigurno zmagala ter si zasluženo priborila obe točki.
Sodniku g. Maccorattiju sta se predstavili moštvi v sledečih postavah:
Ljubljana: Rožič — Hassl, Jug — Lah II, Herm, Boncelj — Slapar, Lah I, Pupo, Jež. Zemljič.
Iiermes: Oblak — Berglez, Košmerlj — Pri-mar, Košenina, Kretič — Derenda, Brodnik, Sve-tic, Mokorel, Klančnik.
Moštvo Ljubl|ane se je danes prav dobro izkazalo, kar velja še prav posebno za napad, ki je prav zadovoljivo zaigral. Ožja obramba je bila sigurna. Vratar Rožič je bil na mestu in ravno tako njegova druga Hassl in Jug. Krilci so opravili levji delež pri današnjem srečanju. Bili so predvsem ofenzivni, so pa — v kolikor je bilo treba — tudi v defenzivnem pogledu popolnoma zadovoljivo opravili svoj posel. Napad se stalno popravlja. Danes sta ugajali osobito lahki in hitri krili; tudi notranji trio je zadovoljivo rešil svojo nalogo. Najnevarnejši je bil vsekakor Lah I, ki je streljal iz vsake pozicije in opetovano ogrožal vrata Šiškarjev.
Šiškarji so bili od začetka dobri, toda pre-
Prvenstvo Ljubljane v lable-jenisu
V soboto in nedeljo se je vršilo v hotelu Tivoli prvenstvo Ljubljane v namiznem tenisu, ki ga je priredila SK Ilirija. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dneva ter so se prvi dan vršile moštvene partije, naslednji dan pa še single gospodov, single juniorjev, double gospodov ter utešni turnir. Na turnir niso prišli zunanji tekmovalci, pač najbrž iz razloga, ker ne bi imeli preveč uspeha spričo sijajne forme ljubljanskih igračev. Bilo pa je to pravo prvenstvo Ljubljane, ker so ljubljanski klubi Ilirija, Hermes in Korotan nastopili kompletno. Prireditev je bila dobro organizirana, le dvorana zaradi svoje mračnosti ni bila preveč prikladna. Pokrovitelj turnirja je bil g. župan dr. Jure Adlešic, ki ga je zastopal g. dr. Grošelj. Občinstva je bilo bolj malo — naši pridni tekmovalci bi za svoje marljivo delo zaslužili malo več pažnje —, tako da finančni uspeh žal ne bo zadovoljiv. V naslednjem tehnični rezultati:	,
1.	Moštva: 1. Ilirija I v postavi žiža, Weiss-bacher, Lazar; 2. Hermes 1 v postavi Marinko, Kosmina, Horvat: 3. in 4. Ilirija II in Ilirija III. Ilirija I : Hermes I 5:3; proti Ilirija III 5:0; Hermes I : Ilirija II 5:4.
2.	Double gospodov: 1. žiža—Lazar (Ilirija),
2.	Marinko—Kosmina (Hermes), 3. in 4. Djinovski - Horvat (Hermes) in Weissbacher—Geržinič (Ilirija). Ta disciplina je bila izredno napeta. Državna prvaka Ziža in Lazar sta končno izvojevala efektno zinago. Posebno je treba pohvalno omeniti Zižo, ki je v finalni partiji pokazal bogato znanje za double igro.
3.	Single gospodov (24 tekmovalcev): 1. kolo: Marinko : Zaplotnik 3:0, Nagy : Djinovski 3:0, Medvedšek : Dernovšek 1:3, Zeleznikar : Aničič 3:2; 2. kolo: Nagy : Scagnetti 3:0, Kosmina : Di-dek 3:1, Žiža : Sinerdu 3:1, Geržinič : Gogala 3:0, Lazar : Železnikar w. o., Horvat : Sotelšek 3:2;
3.	kolo: Marinko : Nagy 3:0, Kosmina : Ziža 1:3, Lazar : Geržinič 3:0, Weissbacher : Dernovšek 3:2. Finale ob uri še ni končano in bomo o teh partijah poročali prihodnjič.
Letno poročilo Ž. S. K. Hermesa
Pretekli mesec je polagal železničanski športni klub Hermes svoj letni obračun. Dvorana pri Mi-kliču je bila dobro zasedena, posebno še zaradi lega, ker je članstvo SK Sloge v velikem številu posetilo občni zbor.
Večletni agilni predsednik kluba g. dr. Mauri je članstvo obvestil o težkočah kluba, posebno z ozirom na finance, s katerimi se je moral klub boriti. Kljub temu pa se ni zanemarjalo tehnično delo pri sekcijah. Izvedlo se je celo nekaj investicij. Dozidala se je garderoba, ki je sedaj moderno urejena — na razpolago bodo pThe z gorko vodoi kar je velikega higijeničnega pomena. Ureditev otroškega igrišča se je morala zaradi pomanjkanja gotovine odložiti na pozneje.
Športno delovanje je bilo zelo razgibano. Vse sekcije: nogometna, motorna, kolesarska in table-teniis so izvedle mnogo nastopov in dosegle odlične uspehe. Posebno table-tenis sekcija se je močno uveljavila, saj ima v svoji sredi več repre-zentantov Ljubljane in države. Isto je pri kolesarski sekeji Moto-sekoija »Hermesa« pa je poznana ne samo Ljubljančanom, temveč tudi zunanjemu svetu zaradi svojih odličnih uspehov. Vse sekcije se pa intenzivno pripravljajo na bodoče delo.
kmalu jih je nasprotnik razbil. Kot enakovreden partner so bili samo nekaj minut v začetku, potem pa je bilo konec njihove igre, kajti klonili so in niso se mogli več znajti. Ožja obramba, ki je čistila situacijo za situacijo, je mnogokrat uspešno intervenirala, toda več kot je napravila, ni mogla. Vratar je bil na mestu, kajti gole, ki jih je spustil, tudi boljši vratarji ne bi ubranili. V ožji obrambi je bil Berglez boljši od svojega tovariša. Halflinija pa ni imela pravega kontakta z napadom, ki je bil že sam na sebi precej razbit. Sploh je podala danes Hermesova enajstorica zelo razbito igro.
Igra je bila vseskozi zanimiva. V začetku sta si bili moštvi enakovredni, potem pa je polagoma prešla Ljubljana v premoč, ki jo je stopnjevala in obdržala prav do konca. Kljub temu pa je bila igra vseskozi napeta, kajti tudi Hermeiani so večkrat prišli pred gol Ljubljane ter ogrožali njena vrala. Častn i gol, ki ga je zabit Brodnik v 40. minuti drugega polčasa, je bil plod njihove požrtvovalne igre. Za Ljubljano pa so dali gole: Lah v 15., Jež v 23. minuti prvega polčasa. Herm iz 11 me-trovke in v 30. min. Jež z glavo v drugem polčasu.
Solil je g. Maccoratti objektivno in v splošnem dobro, le za nekaj časa je izpustil vajeti iz rok, kar je pa z energično presojo kmalu popravil.
Predtekmi: Hermes C i Slavija 7:2 (0:0) in Hermes B : Slovan 3:1.
OSTALE TEKME V LJUBLJANI:
Grafika : Korotan 4:0 (2:0) (II. razr.).
Svoboda : Mars 3:2 (3:0) (II. razr.).
Mars : Mladika 3:0 (jun ).
Ljubljana : Svoboda 13:0 (jun.).
tudi železničarja Sloga. Lahko-atletska sekcija Sloge — te sekcije Hermes še ni imel — je pa spremenila svoje ime v »Hermes« in bo sprejela v svojo sredo one atlete Hermesa, ki imajo veselje goj;ti lahko atletiko. Ta sekcija, ki si je že sedaj pridobila precej izvrstnih atletov, bo prav gotovo igrala še važno vlogo v lahko-atletskem športu pri nas.
ZSK Hermes zbira v svojih vrstah železničar-sko in njih naklonjeno mladino iz vsega mesta, kjer je doma precej revščine, zasluži za svoje vzgojno delo na športnem polju prav gotovo ve&je priznanje javnosti in oblasti in .upa, da se bo temu delu v bodoče posvetilo več pozornosti.
Za bodoče leto je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsedmik dr. Mauri, 1. podpredsednik Borštnar, II. podpredsednik Kuret, L tajnik Čampa, II. tajnik Korošec, I. blagajnik Plevel, II. blagajnik Grzinič, upravnik igrišča, gospodar Roth, odbor: Jesih, Perovič, Kušar, Lukežič, Sušnik, Irkič, Pisansky, Gerželjt revizorji: načelnik Zupančič, ing. Zelenko, Juh, Škof, Kosirnik. Načelniki sekcij: nogomet: Erlih, lahka atletika: Senčar, moto: Ru-pena, table-tenis: Kovač, kolesarska: Gregorc.
BSK : FC Liverpoo! 3:2 (2:1)
Belgrad, 24. maja. m. Za današnjo tekmo med BSK in Liverpoolom je vladalo veliko zanimanje. Kljub deževnemu vremenu se je nabralo na igrišču BSK 8000--9000 gledalcev. Teren je bil zelo težak, zlasti ker se je vršila predtekma med rezervo BSK in Slogo, ki je končala s 7:2 za BSK.
Angleži so pokazali ponovno tipično angleško igro, tako zvani double W-sistem. Enako kot v četrtek so navdušili gledalce s svojo precizno, hitro in gentleinansko igro. Vendar jim ni uspelo, da v drugič premagajo BSK, ki je nastopil tokrat v nekoliko spremenjeni postavi s Tirnaničem na desnem krilu. Igrali so res izvrstno. Domači so igrali zelo požrtvovalno in so zmagali zasluženo. Igra je potekla v hitrem in ostrem tempu in je bila zelo razburljiva. Zlasti proti koncu igre, ko so Angleži dali vse od sebe, da izenačijo. To bi se jim skoro posrečilo zaradi napak, ki so jih napravili branilci BSK.
Tako je drugi gol v 31. minuti padel za goste zaradi napake Lehnerja. Lehner je na sredi igrišča vrnil žogo Radovanoviču, žogo pa je preetregla desna zveza gostov, ki je s prodorom iznenadila Glazerja. Prvi gol so dali gostje v 3. minuti, kar je domačine zelo podžgalo. V 13. minuti je Vujadino-vič zatresel mrežo gostov, minuto kasneje pa Moša Marjanovič. Tretji gol je zabil Božovič v 19. minuti drugega polčasa. Angleži pa so izkoristili pomoto Lehnerja, kot smo že omenili, in dali drugi gol v 31. minuti.
Igra je potekla z zelo majhno premočjo domačih, ki so pokazali prav tako kot gostje vse svoje znanje in zato želi tudi polno pohvalo publike. Liverpool odpotuje jutri v Bukarešto, kjer bo v torek igral proti prvaku Romunije.
Državno prvenstvo v tenisa
Moribor, 24. maja.
V Mariboru sin odigrala no krasnih teniških igriščih SSK Maribor in SK Rapid 1ckmo za teniško klubsko prvenstvo Jugoslavije. Skorujda v vseh igrah se jc pokazala premoč Rapida, ki se jc za la nastop pod vestnim vodstvom dunajskega ircncrja marljivo pripravil. Uspeh ni iz-
Ljubljana, 24. moj«.
Črnogledi vremenski preroki, ki so spričo eelotedenskego deževja ludi za danes napovedovali padavine, so sc temeljilo ušteli Že kmalu zjutraj se ie pokazalo, dn bo danes nebo Ljubljančanom naklonjeno. In res, prav lep pomladen sončen dan se jc razgrnil nad Ljubliuno. Kdor tc le utegnil, jo jc ubral ven iz Liubbane v bližnjo in daljnjo okolico, v mesto pa so. kakor ic žc navodno ob lepih nedeljah, pritisnili okoličani.
Kronika današnje nedelje ni pestra. Sezona zborovanj je minila, kriminala in večjih nesreč pa smo se v Ljubljani, vsai ob ncdeliah. žc kor odvadili. Najpomembnejši dogodek dnnašniegn dneva v Ljubljani so bile
Verske slovesnosti na Rakovnika
Danes praznuje katol Cerkev nrnznik Marije Pomočnice, ki ji jc posvečena cerkcv na Rakovniku. Na Rakovniku prirede vsako Iclo na la praznik veliko romarsko slovesnost, ki vsako Iclo vcličoslno uspe in jc postala že globoko tradicionalna.
Tudi današnje romarsko slavje Marije Po- | močnicc na Rakovniku te krasno uspelo. Na tisoče vernikov jc prihitelo iz bližnje in daljnje okolice, in bilo bi jih gotovo še več, da ni mnoge, zlasti iz oddaljenejših krajev, odvrnil dež, ki ie j še snoči grozil, da bo prci>rcčil velik del slavja.
Slovesnosti so se pričele snoči ob pol 8 z i akademijo pri Ilirski votlim. Na sporedu akademije, ki so jo naštudirali gojenci, gimnazijci in bogoslovci, so bile pevske, glasbene, deklamo-torične in recilatorične točke ler štiridcianka »Pod sovjetsko zvezdo«. Vse iočke akademije so prav lepo uspele in zapustile v številnem občinstvu topel vtis. Procesija je morala zarodi dežja odpasli, ob 0 zvečer pa je bil v slavnostno razsvetljenem svetišču govor, posvetitev Marin Pomočnici, pete lilanije in blagoslov.
Slovesnosti so sc nadaljevale že davi oh pol 4, nakar so se vrstile mašo za mašo, med katerimi ic prejelo sv. obhajilo na tisoče romarjev. Ob pol 10 je imel velik marijonski govor g. dr. Icrko Gerzinčič, nato pa ic opravil slovesno službo božjo ljubljanski stolni prošt, generalni vikar g. Ignacij Nadrah ob asistenci domačih solezijon-skili duhovnikov. Pri maši je dovršeno pel zbor rokovniških gojencev
Glavni del slovesnosti pa ie bil popoldne ob krasnem vremenu. Ob pol 4 jc imel dr. Gerzinčič v cerkvi govor, ki ga je prenašala radijska po-slaja. Po govoru pa so se pričele ogromne množice vernikov uvrščati v tradicionalno procesijo s kip9m Marije Pomočnice. Proccsijo, ki jc bila vzorno organizirana in jc potekla v najlepšem redu, so olvorili rakovniški gojenci s križem in velikim banderom Marije Pomočnice. Sledili so jim oralorijanci iz Mladinskega doma in z Rakovnika s prapori Marijinih vrtcev. Za njimi so sc razvrstile številno zastopane dijaške Marijun-ske kongregacije, moški, moške kongregacije, kongrcgacijo Marije Pomočnice od sv. )ožefn, Marijine družbe z dežele in Ljubljane s številnimi zastavami in prapori, za njimi močna skupina krasnih narodnih noš. Najlepša skupina v procesiji pa je bila slikovita skupina »angelčkov«, belooblečenih olrok in Klfrric. Godba rokovniških oralorijancev in pevski zbor gojencev sla izmenoma dvigala slovesno razpoloženje s cerkvenimi pesmimi m skladbami Sledila je številna duhovščina s proštom g. Nodrahom, za njo pa so v špalirju križarjev in garde nesli krasno ozali-šani kip Marije Pomočnice. Za kipom so šle deklice z lilijami in belooblečene mladenke. Procesijo je zaključila nepregledna vTsta vernic s prižganimi svečami.
Procesija se je med goslim špalirjem pomikala po Rakovniški ulici in Dolenjski cesti in nalo nazaj ler skozi cerkcv na srednje dvorišče, kjer jc bil zaključni blagoslov z Najsvelejšim -«-Po službi božji je na srednjem dvorišču koncer-lirala salezijanska godba, zvečer pa je bilo svetišče slavnostno razsvetljeno.
Romarske slovesnosti so potekle v vzornem redu in iskrenem gorečem razpoloženju tisoč-glavc množice vernega slovenskega ljudstva.
Blagoslov temeljnega kamna za Hrančiškanski konvikt
Včeraj popoldne ob 4 je bila na slovbišču, iz. katerega bo zrastel konvikt oo. frančiškanov, iepa slovesnost, blagoslovljen ie bil temeljni ko-men in zazidana gradbena listina. Ob navzočnosti gradilelja konvikta, stavbenika g. Miroslava Zupana, projektanta inž. Khama in vsega pri gradnji zaposlenega delavstva je opravil blago-slovitveni obred provincijal dr. p. Gvido Rani oh asistenci. Dr. Rani je imel pri lem lep nagovor no delavce. Vsak delavec je bil nalo pogoščen s klobaso, štruco kruha in buleljko vina. Ce nc bo posebnih neprilik, bo konvikt dograjen do avgusta.
Bolgarski zadružniki v Ljubljani
jutri, v ponedeljek, ob 9 dopoldne prispe v Ljubljano s potniškim vlakom iz Zagreba večjo skupina bolgarskih zadružnikov, ki potujejo po Jugoslaviji, jugoslovansko-bolgarska liga v Ljubljani, ki jc prevzela organizacijo njih bivanja v Sloveniji, prosi in poziva svoje člane in prijatelje bratskega bolgarskega naroda, da se v čim večjem številu udeleže slovesnega sprejema na ko-
lodvoru. SpoTed obeska bolgarskih zadružnikov v Ljublifvni m Sloveniu je nasledim: ob 10 dop. bo v dvorani kina »Sloge« predavanje o slovenskem zadružništvu, nakar se bo predvajal film »V kraljestvu /latoroga«. Popoldne si bodo bolgarski zadružniki ogledali ljubljanske zadružne ustanove, zvečer pa bo slavnostno večcria v dvorani železntčarske menze. V toick se odpc-Ijejo gostje skozi Vintgnr na IMcd tn se vrneio zvečer. V Ljubljani bodo prenočevali v hotelu »Metropol«. V sredo dopoldne si ogledajo l.iub-liano in njene znamenitosti, popoldne ob 2.20 po se bodo odiicljali v Korluvac.
Pred važnimi volitvami na univerzi
V četrtek, 28. t. m bodo nn univerzi volitve v reprezentančno organizacijo .slušateljev Aleksandrove univerze, l etos poteka žc četrto lelo, odkar jc takratni absolutistični režim razpustil Zvezo slušateljev Aleksandrove univerze iu ves ta čas so bili slušatelji brez enotnega stanovskega zastopstva. Volitve bodo lojne in bodo trajale v čclrtek nepretrgoma od 8 ziutroj do 6 zvečer. Kakor vse kaže, bodo tudi lo pot vložene tri lisle, od katerih gre lista slovenskih katoliških irkademikov v boj z zavestjo, dn bo z gotovostjo ponovila /mngo, ki »o ie dosegla pred kratkim [>ri volitvah v »Akcijo /a izpopolnitev univerze«. Razvila se jc živahna agitacija, v kateri sc zlasti iidejslvujejo i»ri zadnjih volitvah tolalno pogoreli tako zvani nacionalisti, ki raztrosili žc nebroj letakov. V enem od njih trdno celo, da odločno nasprotujejo |NS-arski stranki in se ogrevajo za neke VTste »strokovno slovenstvo«. Toda splošno mnenje jc, da jim tudi lo ne bo pomagalo in da bodo golovo ponovno doživeli tak poraz kakor zndnnč.
Lahhoailetshi šport
Doslej smo podajali našim čitateljein vsak ponedeljek nekaj gimiiastičnih vaj, s katerimi so urili svoje telo doma, ali pa v kakem drugem prostoru. Ker je nastopila sedaj doba letnih š|>or-tov, to je luhke atletike, plavanja in sličnih športnih panog, zato se bomo v letni dobi bavili predvsem s temi športnimi panogami, ker hočemo na ta način dati možnost naši mladini, da se seznani sedaj s temi športi, ki so po vsem svetu najbolj razširjeni. Začeli lioino knr pri lahki atletiki, in sicer z meti.
Met krogle.
Ta š|K>rtna panoga je med našimi fanti naj-I Kil j razširjena in tudi naša dekleta so jo v zadnjih letih vpeljala v svoj telesno vzgojni program. Krogla tehta 7.25 kg za moške ter I kg za ženske. Pri vseh metih jc roku oni del telesu, ki so naj-dalje udejstvuje pri metli. Pri metu moramo delovati s celim telesom, to jo od pete pa do konca roke. Nobene partije telesa od pete in do konca prstov roke ne smemo proiti, ne da bi ta dol aktivno ne sodeloval.
"'VI
Met krogle, ki ga nazivamo tudi sunek kroglo, izvedemo na sledeči način: Postavimo se na notranji strani kroga, katerega premer meri 2.13 m, na zadnji rob tako, da smo obrnjeni z levim bokom v smer meta. To velja za metalce, ki so des-nični. Kroglo položimo v desnico tako, da počiva na korenih prstov. Prinesemo jo na vrat nad 1 ključnico tako, da počiva hrbet roke na vrntu.
Komolec desnice nekoliko dvignemo, levica pa je ; v odrešenju in nnlahko pokrčena v komolcu. Z I nogama stojimo v primerni razdalji narazen na celih stopalih, ki sta obrnjeni naravnost naprej. Met začnemo izvajati takole: z levo nogo kakih trikrat zamahnemo gori in vstran, nakar jo prenesemo za desno nogo, desno ramo pomaknemo 1 nekoliko naprej, na desni nogi pa naprnvimo vodoravni paskok nnprej do približno sredine kroga. Po jioskoku se celo telo močno zasufe v desno stran ter je obenem močno sklonjeno k desni noizi, katere koleno smeri v desno stran. Nato napnemo desno nogo, se postavimo na prste ler jo zasučemo okoli podolžne ost v levo, tako dn so prsa obrnjena naprej. Težišče prenesemo popolnoma na desno nogo, ki je napeta. Z levico gremo nazaj, 7. desnico pn z močnim sunkom in podaljškom iz rame končamo met. Da ne pademo po metu naprej, prenesemo desno nogo k levi, z levo pa gremo na zaj, da vzdržimo ravnovesje. Pri metu moramo stopnjevati hitrost meta.
ostol. Moški Rapida so zmagali s 4:1, dame pa celo s 5:0. Pri tem je treba omenili, do so nekateri zastopniki Maribora, zlasti pa dame nastopile brez treninga. V igri moških jc F.vgcn Bergant izvojeval nad dolgoletnim mariborskim prvakom Levrerjcm popolno zmago. V ostalih igrah so nastopili iz Maribora juniorji, ki jim je pa manjkalo šc zlasti potrebne rutine.
Izidi:
Bergant IM) : Lcvrer (R) 6:1, 7:5 Albaneze (M) : Holzinger (R) 5:7, 5:6 Korenčan (M) : Blanke jun. (R) 8:6, 3:6, 4:6 Tončič IM) : Hanzi (R) 5:7. 1:6 Ini. Fabjan-Voglur : Levrcr-llolzingcr 3:6, 1:6 Dame:
V	oglar (M) : Virzer IR) 1:6, 3:6 Babič IM) : Virzer (R) 1:6, 1:6
V	oglar (M) : Culič (R) 6:4, 4:6, 3:6 Babič IM) : Cutič (R) 2:6, 3:6.
Igro v dvoje je Maribor prepustil brez boja.
Težka zmaga Železničarja
Maribor, 24. maja. Dones se je na Sladionu SK Železničarja odigrala prvenstvena tekma med Cakovačkim SK in ŠK Železničarjem. Izid je 2:3 (0:2). Tekma soma ni bila na posebni športni višini. V prvem polčasu so gospodarili na terenu domačini, dočim so Cakovčani prevzeli v drugi polovici igro v
svoje roke in ogrožali slalno vmla Žele/ničann. Zmaga Železničarjev pa je zaslužena. Sodnik g. Lutsežič je bil sicer objektiven, lodn igra mu te večkrat ušla iz rok.
Kratek potek igre: Takoj v začetku Ž oMr» napada, vratar C. in odlični branilec Vampirn rešita par nevarnih položajev. V 18 minuti nn idealen pas Ronjaka Bačnlk neubranljivo slreljn 1:0 za Ž. V riposlu mora Mahajnc na tla in s pestmi odbija v polic. V 30. mniirli pošlje Pavlin Bačnika, ki zaradi neodločne obrambe poviša na 2:0. — Polčas. — Takoj v dnigi minuti lepa kombinacija Roniak-Ttirk, ki se zaključi v mre*i 3:0. V 4. minuti sledi beg leve zveze C., ki poleg zmedene obrurnbe Ž. zabija prvi gol za svoje barve — 3:1. Vrsti sc še mnogo nevarnih napadov Cokovčanov. V 40 minuti fatilo branilec Ž. desno zvezo Cakoven. Diktirano I l-metrovko zabije Vamplin neubranljivo. Sr nekaj napadov
Cokovčanov in sodnik odžvižgn konec.
*
Zagreb: OTadjnnski:Sporfa 6:1 (0:11.
Concordia:! laik 1:0 (0:0).
Voroždin: Slavija:Hojduk 5:1 (2:0)).
Zemun: Jugoslavija:Sparta 1:1 (1:0).
Primorske vesti
Dr. Alojzija Pesa smo pokopali 19. t. m. v Gorici, kamor so pripeljali truplo nepozabnega našega kulturnega delavca iz Benetk. Iz Gorice so prepeljali krsto, spremljano od velikega števila njegovih prijateljev, na Sveto goro, kjer počivata tudi kardinal Missia in nadškof Sedej. Preden so spustili med splošnim jokom krsto v zemljo, je opravil svete obrede pater gvardijan svetogorskih frančiškanov Endrizzi. Simpatično so poročali o smrti in pogrebu našega Lojzeta, ki je bil ljub vsem, ki so ga poznali, tudi italijanski listi.
Konfinacija čaka 30 letno Marijo Brecljevo, rojeno Guštir iz Barkovelj, ker je ugovarjala fašistom, ki so bili 10. maja pridrveli v barkoveljsko župno cerkev, pa zahtevali, nai ljudje nehajo slovensko moliti. Brecljevo so odvedli v tržaške zapore in jo bodo. kakor groze, postavili pred kon-finacijsko komisijo.
Rodbinska imena se po vsem Primorju zopet s podvojeno silo omanizirajo. Isto je s krajevnimi imeni, kolikor še niso. O občinskih snmoupravah, ki so bile pred ekspedicijo v Abesiiijo napovedane, ni več ničesar slišati.
Ljudsko štetje, ki je zdaj dovršeno, izkazuje za Trst 252.238 prebivalcev napram 249.274 leta 1931. Narastek v petih letih je torej naravnost minimalen, namreč 2664 duš ali 1.1 odst. To je vsekakor presenetljivo. Pri tem je treba vpoštevati, da je prebivalstvo italijanske krvi, ki je rojeno v Trstu, zelo neplodovitno, oziroma se brani potomstva, in «o, kakor je videti, tozadevne protiakcije vlade imele popolen neuspeh. Med to številko, ki ne obsega tržaške okolice, je kakih 60.000 Slovencev, ki jih pa statistika kot takih ne pozna.
Za boleznijo sta umrla v Abesiniji med drugimi topničar Franc Likar iz Dol. Otlice na Goriškem in inlanterist Ludvik Kogej iz Spodnje Idrije. Staršem obeh je duce izročil vsoto denarja, dobili so pa še druge darove.
Za župnika v Marija Celju pri Karmelu je imenoval nadškof Margotti g. Alojziia Makuca.
Razne kazni \malija Lisjak, Danila Nusdor-fer in Vladimir Nusdorfer, vsi iz Rihenberga, so tc dni razpečavali po Trstu kakšnih 8 litrov žganja, ki so ga bih skuhali brez dovoljenja. Zato je bil Vladimir Nusdorfer obsojen na 1200 lir, dočim je bila Danila Nusdorfer oproščena. Hudo so p« kaznovali Lisjakovo, ki je poleg globe 1400 lir dobila celi 2 leti in 2 meseca zapora, to pa zato. ker se ie bila nasilno zoperstavila finančnim organom. _ v Cerknem ie 64 letna Marija Obit dobila 3 mesece in 15 dni zapora, ker se je bila brez dovoljenja podala v Jugoslavijo.
Splošno amnestijo za vse disciplinske pregre-ške, po katerih so bili kaznovani gojenci vseh šol ali o katerih so se dozdaj še vršili postopki, je izdal prosveLni minister z ozirom na zmago Italije v Abesiniji. Ne razteza se pa amnestija na že izvršena izključenja.
Nova zbirka. Fašistična zadruga knjigarnarjev in tiskariev je dala inciativo za to, da bi se ljudje izkazali hvaležne zmagovitim četam v AIriki s tem, da bi kupovali knjige, ki naj se z 10 odstotnim po-pus'om pošljeio vojakom in fašističnim miličnikom v Abesiniio. Na knjigo bo vsak lahko napisal svoje ime ali posvetilo.
Parjenci z abesinskega bojišča se nahajajo na zdravlienju na otoku Rodosu v Egeiskem morju. Bo jih okoli 15.0O0, seveda je med njimi tudi precej Slovencev.
V Postojni bo avgusta dograjeno deško zavetišče za 150 otrok; stalo je nad 350.000 lir.
Granata je ubila na licu mesta zbiratelja ostankov iz vojne Jakoba Križaja iz Podgore, ki je na Kalvariji pri Gorici našel pod grmom granato, pa je eksplodirala, ko je skušal odviti konico.
Umrl je v Sv. Luciji ob Soči daleč naokoli
znani gostilničar g. Vuga.
Mussolini pride v Trsi? Ko ie minister za javna dela, znani Tržačan in fašist Cobolli, svoj-čas Kobal, te dni v Trstu otvoril dve fašistični okrajni organizaciji, so številni navzoči izrazili ponovno željo Trsfa, naj duce obišče to mesto.
Istrski fašio, ki ie imel te dni sejo v Pazinu, ima sedaj na programu predvsem ustanovitev otroških sončno-terapičnih kolonij ter obmorskih in alpskih bivališč z.a deco. Tako se nacionalni nameni lepo družilo z zdravstvenimi.
Za veliki most, ki bo zvezal Gradež s celino, ic Mussolini dovolil državni prispevek. Most je skoraj že dograjen in se bo otvoril v drugi polovici junija.
Obnovljeni tržaški grad. Dne 24. maja, to je v nedeljo, so slovesno otvorili tržaški grad, ki ga jc v teku dveh let obnovil sedanji župan Salem. Grad je zdaj res lep in veličasten ter vreden, da si na človek ogleda Ze vhod ie monu-mentolen, obnovljene so line za topove kakor tudi stolp iz leta 1500, ter ogromna osrednja dvorana. V gradil je zbirka orožja, slik in drugih starin. Razgled z gradu pn ie naravnost diven. Treba reči, da tako velikopoteznega in marljivega župana, kakor je g. Salem, nima izlepa kakšno mesto.
Profesor g. Ferdinand Trošt, ki na tržaški univerzi vodi blagovnoznanstveni institut, je te dni predaval o rudništvu v Abesiniji. Zbilo se nahaja v več provincah, se je pa dozdaj minimalno pridobivalo. Veliko več se pridobiva platine, glede kalere bo Abesiniia na enem prvih mest. Zelo sc bo dalo pridobivati tudi bakra in železa, seveda bo treba velikih hidroelektričnih naprav, ki so prva nujnost v deželi, kier dosegajo padavine fantastično številko 2000 mm na ieto Petroleja se bo dobilo največ v Auši in Harrarju.
Tramvaj na Občine dobi novo postajo na trgu Oberdanka, ki bo odgovarjala arhitektonski lepoti tega kraja
Trnovskemu okraju okoli Snežnika se v zadnjem času posveča velika pozornost. Prišel je tjakaj in obiskal najbolj oddaljene kraje v snežniških gozdovih vojaški kaplan don Merluzzi, ki je imel duhovne vaje za finančnike, pri katerih pa so bili navzoči — vsaj »Piccolo« tako poroča — tudi mnogi gozdarji in ogljarji tega okraja. Sv. maša pa se je brala v gradu princa Wolfa Schonburg-Waldenburga.
V proslavo afriške zmage je goriška deželna uprava določila 50.000 lir za nameravano mo-numentalno palačo italijanskega fašija v Rimu, drugih 50 000 lir pa ie namenila zavetišču za voine sirote, ki se bo zgradilo v Gradiški.
Tržaški fašistični vojni prostovoljci so sklenili, da bodo izročili maršalu bodogliu, abesin-skemu podkralju, častno sabljo, generalu Gra-zianiiu pa maršalsko palico. Vojni dobrovoljci iz Dalmacije pa bodo dorovali dobrovoljccm v Addis Abebi prapor.
Glavo si je razbil mladi delavec jožef Rauber iz Dornberga na Goriškem, zaposlen kof kamnosek pri tvrdki Guštin v Trstu. Zdravniki niso gotovi, če bo okreval.
V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom ieter, je pravi blagoslov naravna
Franz-Josefova
grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. Franz-Josefova voda milo deluje in zanesljivo otvarja. pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Ogl. res. S. br 3IM74/35.
Ob 20letnici pomorske bitke pri Skagerraku
Dne 31. maja bo preteklo let, kaT se je vršila ta največja pomorska bitka. Naša slika nam kaže prvi napad nemških torpedovk na angleške križarke.
Preprečen roparski napad
Pripravljali so ga odpuščeni kaznjenci na mariborsko zastavljalnico
Klopinsko jezero v PodjunL
Maribor, 24. maja Včeraj ee je v mirni Gregorčičevi ulici, kjer je zastavljalnica, pripravljal zločin, ki ga je le čuječnoet stražnikov preprečila. Na križišču Gregorčičeve in Gosposke ulice so stražniki ustavili 39 letnega Rudolfa Jordana. Šele nedavno je bil pogojno odpuščen iz mariborske kaznilnice ter mu je dala policija odgonski list za domovinsko občino Suhor na Dolenjskem. Jordan pa je raje ostal v Mariboru ter zasnoval drzen načrt za roparski napad na mariborsko zastavljalnico. Nagovarjal je
Mariborski drobiž
-J- S. Hermagora Pinter. V tihoto in mir samostana šolskih sester v Mariboru je zopet posegla s svojo koščeno roko bela žena ter ugrabila življenje sestre Hermagore. Pokojnica je bila rojena dne 22. aprila 1864 pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. 5. oktobra 1887 je bila preoblečena v Mariboru in od takrat je živela in Jelala nepretrgoma v mariborskem zavodu, pridna kot mravlja. V torek, dne 26. maja jo bodo položili k večnemu počitku. Pogreb pojde ob pol 15 iz samostana na pokopališče na Pobrežju. Svetila ji večna luč, žalujoči samostanski družini in sorodnikom pokojnice naše so-žaljel
»Lojze« se je na prvi vožnji obnesel. Kakor smo že v »Slovencu« poročali, je imel včeraj svojo krstno vožnjo krasen nov avtobus mariborskega mestnega avtobusnega podjetja. 7adovoljni udeleženci prve vožnje so ga med polio krstili za »Lojzeta« in to ime se bo ponosnega vozila gotovo držalo. »Lojze« je res voz, ki mu zaenkrat v državi gotovo ni para. Tako udobno se ne sedi niti v drugem ali prvem razredu vlaka, kakor na njegovih foteljih. Maribor se bo upravičeno ponašal z njim, v ponos pa je tudi mariborski podjetnosti, saj je karoserija do zadniega vijaka domače, mariborsko de'o.
Vlomilska svoiat je postala v okolici zopet živahna. V Pekrah so neznanci vdrli v pralnico kapetana Konrada Vreznika ter mu odnesli vse tam spravlieno perilo, vredio 1700 Din. Na pralnici so razbili okno ter izvlekli perilo s palico.
Dijaki bežijo. Proti koncu šolskega leta se zopet ponavljajo običajni pobegi šolske mladine od doma. Tako je izginil tudi 15 letni Drago Cvetko, dijak III. razreda realne gimnazije. Dva tovariša sta ga še videla v bližini Sv. Jurija ob Pesnici, ko je nadaljeval pot proti meji. Dosedaj se še ni povrnil.
Iz maščevanja mu razbija šipe. Carinski posrednik Maks Samec na Zriniskeda trgu mora imeti nepoznanega sovražnika. Že opetovano mu je razbil šipe na pisarni in ie to delo ponovil zopet snoči. Napravil je lastniku občutno škodo.
Mlekarica pod vozom. Na Glavnem trgu je podrl včeraj neki voznik mlekarico Korošec Amalijo ter jo povozil. Prevrnil je tudi njen mlekarski voziček. Ženska in voziček sta odnesla iz trčenja občutne poškodbe, neprevidnega voznika pa je ovadila policija.
mizarskega pomočnika Josipa Neubauerja, nekega Polajžarja in krošnjarja Bogoviča, da bi mu pri tem poslu pomagali. Obetal jim je silovito lep zaslužek pri celem podjetju. Po njegovem načrtu naj bi vsi naenkrat vstopili v zastavljalnico, napadli in ubili lastnico, potem pa pobrali ves plen. Jordan si je naprej izgovoril vso gotovino, ostah pa naj bi se zadovoljili z zlatnino in dragocenostmi. Neubauerja pa je vest zapekla ter je izdal Jorda-nove načrte policiji, ki je z aretacijo Jordana onemogočila izvršitev zločina.
Za tatico naj bi vlomil. Zanimiv dogodek se je pripetil včeraj ključavničarskemu mojstru Schellu. Prišla je k njemu neznana ženska ter ga prosila, naj ji gre s silo odpret stanovanje v Stolni ulici 5, ker je izgubila ključ. Ključavničar je šel, našel pa je stanovanje že odprto. Ključavničar je zvedel, Ja ženska, ki ga je pripeljala, sploh tam ne stanuje, Ugotovili so, da ga je hotela izrabiti, da bi odprl tuje stanovanje, kjer je nameravala krasti. Ko pa je videla, da se je stranka, ki je lastnica stanovanja, že vrnila domov, je pobegnila,
Proti trdi stolici,
čirom in katarju v Crev h je dobro sredstvo naravna
FranzOosefova
grenka voda, če sc jemlie večkrat na dan. Rok. po min. noč. pol. in nar. z dr. S-br. 15435, 25. V. 3S.


Italijanski vojaki patruljirajo po ulicah Addis Abebe.
Okrog Klopinjshega jezera
Podiuna! Štiri leta ic tega, kar sem tc prvič pozdravil, kar sem prvič stopal po tvojih poljih, razpaljenih od sonca.
Kot Ljubljančani vobče, sem jo dotlej tudi jaz, kadar me je zanesla pot čez Karavanke, ubral po Rožu ali proti Žili in nisem niti slutil, kako silno me bo nekoč priklenil nase svet pod Obirjcm in Peco.
Lepega poletnega jutra sem se pripelial lam od štajerske sboni. V Sinči vasi sem izstopil in uro nato sem se že kopal in sončil ob Klo-piniskem iezeru Popoldne pa sem hitel po cestah in stezicah med valujočimi žitnimi polji v Dobrlo vas, kjer se je tisti dan zbrala velika množica naših zavednih Podjunčanov k nastopu slovenskih pevskih zborov. Tako nepozabni so bili vtisi tega dne, toliko prijaznih ljudi sem takrat spoznal, da se odtlej vedno rad vračam tja gor. —
Podiuna se močno razlikuje od Rožo in Žile Tam gori, se zdi, ie stvarnik na tesnem prostoru razsipal s prirodnimi krasotami; zato se tam kar vrste gore tn iezera, soteske, reke in slapovi, no gričih pa se blešče gradovi in cerkvice. Podiuna pa je širok, prostran in po večini raven svet, ki ga le ob robovih obdajajo mogočne gore. Tu ni tiste pestrosti "barv kot kje ob fiaškem ali Vrbskem jezeru, niti one divje romantike kot pod Košuto oli Dobračem, a nekai ima Podiuna, kar te vsega prevzame: neko čudovito, malce otožno milino, ki odseva iz slehernega kotička.
Skrito med ljubkimi holmi in obdano od te-
mnih šum sniva Klopinjsko jezero, eno najlepših I slovenskih jezer. Malo maniše je od Blejskega, a i se od njega močno razlikuje. Zaman tu iščeš ono vrvenje in razkošje, ki človeku včasih že preseda. Tui si daleč od mondenega življenja. Le redke vile in hoteli kukajo iz buinega zelenja, in samo veseli kopalci in ladjice, ki režeiio zdaj zeleno, zdaj svetlomodro gladino, oživljajo sliko. Kako nebeško se ie sončiti na onih dolgih lesenih pomolih, ki segajo na severnem, prisojnem bregu, daleč v jezero, ali pa voziti se zvečer, ko zlati zahajajoče sonce jezerske valove, po lesketajoči se gladini ali pa med visokim ločjem in belimi lokvanji!
Na severni strani je jezersko dno peščeno in zelo plitvo, na južni strani pa priča temna barva vode o veliki globočini. Tam ie tik ob bregu studenec, nazvan »vrelec ljubezni«, tik njega pa ie klopica, ki nikdar ni prazna ...
Če sc pa hočeš razgledati po bližnji in dalj-nji okolici, potrudi se samo na bližnji grič Sv. ]urijes, ki ga krasi mična koroška cerkvica Vsa Podjuna ieži pred teboj kot pisana preproga. Proti vzhodu se širi ravnina, iz katere sc dvigajo redki griči. Pod najbližjim leži Dobrla ves s silnimi zidinami nekdanjega samostana, pod Peco pa opaziš božjo pot Sv. Heme; tam blizu ie ležalo rimsko mesto juenna, o čemer priča ime vasi Pod juno, po kateri se imenuje vsa dolina; nedaleč odtod je vas Slovenje, katere ime poteka izza časa prve naselitve naših prednikov v teh krajih. Daleč tam pri Pliberku in že blizu naše meje se dviga tretji grič, zvezan z našo najnovejšo zgodovino po veselih in likratu žalostnih spominih. Tam gori pri cerkvi sv. Katarine, katere beli zvonik se dviga iznad zelenja, je bil znamenit ljudski tabor, na katerem ic pok.
dr. Krek govoril tisočem koroških Slovencev svoje preroške besede. Pod tem gričem ozreš zavedni Smihel, rojstni kraj ljubljanskega vladike. Na desni zapira pogled Peca, košata in plečata, ki sega s svojim podnožjem prav lako daleč v svobodno zemljo kol v nesvobodno Iz Jugoslavije preko meie se ti smeje Uršlja gora, šc dalje pa ti opazi bistro oko Pohorje z Veliko Kopo in Košenjak, čuvaria naše severne meje.
Ce se obrneš proti iugu, vidiš v neposredni bližini valovit gozdnat svet, ki čuva v svoji sredi drug podjunski biser, malo znano Zablaško jezero, docela neoskrunjeno od tujskega prometa; le kaki skavti si poiščejo ob njem kotiček za ta-borenje. Lepe slovenske vasi so tod v bližini: Sv. Primož, St. Vid, Mokrije, Vinarc — ime priča o nekdanjih vinogradih, Gluhi les itd. Preko njih ti splava pogled na mogočno steno Obirja in še dalje proti našim dragim znankam — Kamniškim planinam, ki se zde odtod še vse bolj impozanine kakor od nas. V globoko zarezani dolini med Obirjem in razrastki Pece slutiš Železno Kaplo, za njo pa jezersko sedlo 7. našo mejo.
Za zapadu pregledaš dobršen kos Karavank, ob jasnih dneh pa opaziš tudi Dobrač in Osoj-ščico.
Ozrimo se še proti severul Tik pod nami Klopinjsko jezero, čigar svetlikajoča se površina prijetno kontrastira s temnimi lesovi; malo dalje nad jezerom vidiš Klopinj in Skocijan, kjer žup-nikuje naš znanec g. Poljanec. Onostran Drave dominira proštija Tin je, desno opaziš ponemčem Velikovec, še dalje pa Sv. Peier na Vašinjah. Za temi kraji se svet položno dviga in doseže vrh v širokem zelenem hrbtu Svinje planine (2000 metrov). Kljub znatni višini iščeš tod zaman bleščečih skalnatih sten in ostrih oblik, kakršne ti
kaže Obir na oni strani; okrogle linije in zelena pobočja ti povedo, da spada ta svet k centralnemu, pragorskemu sestavu. Slovenski Norik ie to, sai visoko na pobočju Svinie planine še odmeva naša beseda: na Djekšah, v Kneži iri na Krčanjah.
Takšen je svet okoli Klopinjskega iezera. Življenju ob jezeTU vtisnejo v poletnem času nemški letoviščarji sicer nemški značaj, a pojdi le nekai korakov od jezera proč, tja proti Ško-cijanu ali še raje proli Mali vasi, St. Vidu in Vinaram, pa ni o nemštvu ne duha ne sluha In koliko zavednosti še najdeš po mnogih slovenskih domovih! Podjunčan ni kričav, lili je in skoraj vase zaprt, a ves zvezan s svojo zemljo, ki ga redi, in v tej zemlji vidi on svojo drago slovensko žemljico
Če vprašaš Podjunčana, ali se rojaki iz )u-goslavije kai pogosto oglašajo pri niem, ti bo očitajoče odvrnil, da so tako redki, kakor bele vTane. Naši ljudje se vse premalo zavedajo, kako krasno in prijento je letovanje na Koroškem, premalo pa tudi vpoštevajo, da zaslužijo tudi koroški Slovenci, da se jih kar najčešče spomnimo. Prepričan sem, da se bo vsakdo, ki pojde na pobudo tega članka čez Karavanke, šc mnogokrat vrnil v naš divni Korotan.
Vse informacije o bivanju med koroškimi Slovenci daje brezplačno »Klub Koroških Slovencev«, osrednji odbor v Ljubljani, kakor tudi pododbora v Mariboru in Celin. Uradne ure pri osrednjem odboru v Ljubljani so vsak petek od 18 do pol 19 v pisarni Selenburgova ulica 7/11. No pismena vprašnnia se odgovori pismeno.