Glasilo Keramične industrije Liboje-Celje || 2271/,- '1 L, 5 —LIBOJSKI KERAMIK —- St. 1 S B S C S O TJ S P E Š M O IT O V O LETO ŽELIJO VSEM Č LAHOM KOLEKTIVA , IMAŠ IM U POKO JEN OEM DELAVSKI SVET , J HAVLI ODBOR, OSE'. ORG, ZK, S IM). POD RIJ ŽH IGA . AKTIV LMS. VODSTVO PODJETJA IH UREDNIŠTVO LIBOJSKBGA KERAMIKA 2 ŠE VEČ TJ S JEHOV IN Z APOV OLJ STV A V_ NOVEM LETU 1961 Zopet, je konec leta in prav je, da tudi to^pot pregledamo naše uspehe in tudi neuspehe preteklega leta« Takšen pregled nam običajno pokaže tudi pravo pot za naslednje leto. Osnovno nalogo, t.j. izpolnitev letnega plana, smo uspešno izpolnili. Letni plan je bil dosežen 14.decembra,^ Predvidoma bo skupni dohodek podjetja za pretekiomleto večji« kot to predvideva plan, za Io%. Brez dvoma so takšni rezultati tembolj pomembni, če upoštevamo, da se je .proizvodnja odvijala poleg precej obsežne investicijske dejavnosti (grad-, nja peči} generalna rekonstrukcija livarne, loščilnica itd.), ki je negativno vplivala na samo proizvodnjo. Ta dejavnost, je v znatni meri angažirala vodstveni kader tovarne, kateri sc zaradi tega ni imel časa dovolj posvečati reševanju^tekočih proizvodnih problemov, dostikrat so bile nekatere Laze proizvodnje skoraj onemogočene, voc zaposlenih je moralo skozi nekaj mesecev pustiti svojo rodno delo in prijeti za težje delo pri gradnji peči itd. To so bile brez dvoma precejšnje osebne žrtve, ki pa, upajmo, so nam bodo že v prihodnjem lotu izplačalo, Z izgradnjo peči in ostalimi opravljenimi rekonstrukcijskimi deli sme rešili osnovni problem tovorne in ust v-.rili osnovo za n da In ji razvoj tovarne, t, j, za na da ln j e povečanje proizvodnje in z-> izboljšanje' kvalitete . Tudi na področju družbenega standarda^smo krenili s krepkimi koraki naprej. Gradnja obr-ta družbene prehrane s prodajalnami za meso, kruh in mlečno izdelke so bliža koncu So st st-nov a nj ski blok bo skoraj pod streho. V prihodnjem letu so pred nami nove in važne nalogo. Osnovna naloga, pri kateri bo mor-1 sodelovati vsak član ko-lektiV', je,'da ustvarimo iz sedanjega podjetja, kjer obvladuje še obrtniški način proizvodnja, rus industrijsko pod-. jetje z industrijsko se odvijajočo proizvodnjo in industrijskim redom v podjetju. To je problem tehnične in psihološke narave, težak, toda rešljiv, če ga bomo reševali vsi.složno in s prepričanjem, do je tako prav in nam vsem v korist. Jasno nam mora biti, da bo večje povečanje proizvodnje, kar je prvi pogoj, da zboljšamo naš živijenski standard, mogoče le v industrijsko organizirani tovarni. To osnovno akcijo bo moralo nujno spremij-ti intenzivno n-do.ljev nje rekonstrukcije podjetja. Podjetje je sicer vložilo pri Investicijski banki s-ht uvele za investicijski kredit, podvzemc tudi razne druge ukrepe, kot n«pr.: najetje kredita iz Italije po "Jugitesu" (Jugoslovansko - italijansko poslovno združenje), vložilo ja tudi prošnjo zn znižanje c a n sporazumskega dela prodorne peči, vendar pa morama glede na nova načel' v kreditni politiki biti pripravljeni, da nnm bodo ti zahtevki in prošnjo odklonjeni in dn bomo pri finansiranju rekonstrukcije prisiljeni računati le z lastnimi sredstvi in z nekaj sredstev iz občinskih in okr-jnih s k la do v. Taks ne r - z me r e na m na r c kuj e jo, vsa razpoložljiv a sredstva vložiti.v rekonstrukcijo, poleg tega pa temeljit proud*rek, kaj bomo rekonstruirali prej in kaj kasneje, kaj nam bo prej omogočilo večjo in cenejšo proizvodnjo. Izhajajoč iz te predpostavke, pa je za danes skor-j jasno, da bomo v prihodnjem letu mor-li rekonstruirati eno od starih prodornih poči, dograditi n-dzidek- nad zorilnico z naS0lohto°d,nso.mo“poXovico lošea , kolikor go pot rotijo mo v prihodnjo m loku. 20 v začetku loto moramo dokončno rositi vprašanje susanja v surug rni. Itcgcki, Zu ^ to rešitev ja izdelan in je potrebna so samo reol2.zaca.3u.. ^ montažo rezerv neg- generatorja, transporterjem, -a. n-3 resi ■pereči problem notranjega transporta, meho.n1za.c130 piukldp donjo surovin no železniški postaji tar rašrtvi3o vprašanja pitne in industrijske vode prav tako ne moremo v^c odLoan, Se več pozornosti kot doslej bomo morali posvetiti strokovnemu in ekonomsko-političnemu izobraževanju. kova no. čelo v gospodarjenju z-htevajo od upravi ja 1 cev ve c znarga , katerega pa si bomo lahko pridobili le s smotornim lz-obr^- 'qq bomo pri našem delu v prihodnjem le bu upostev li Fsa ta načela, smo lahko prepričani,. da bo. .prihodnje leto zopet leto uspehov in našega.uspešnega r-z voj a, Franjo Tilinger DELAVSKO UPRAVLJANJE Ze v naslednjih mesecih nameravamo izpopolnitivsistem dela Del-vskega sveta in delavskega upravljanja v.nosem. poci-ietiu« in sicer v tem smislu, do bodo vsi^proizvajalci imeli beli konkretno in direktno možnost upr ^vljonjn ^ podjetja,, Iivi ko rok v t um smislu je že narejen* t # j* 9 da dobiva jo c nni e Del,-vskega sveta obširno pismeno problematiko 1 vsaki točki dnevne g- reda. Tak način informiranja članov Delavskega sveta o problemih tovarne omogoča, da si člani Delavskega sveta že pred zasedanjem ustvarijo svoje mnenje, .posebno se .zono, ker se s ten razširjenim dnevnim redom 1 z je pogovorno s člani kolektiva. Kljub vsemu si še precej članov Delavskega s Vn ta t' koga svojega, st a lise a ne us c v ri pr ud zasedanjem, ker primulo preštudirajo materijal in tudi na iščejo mnenja svojih sodelavcev. Zato je še vedno v praksi, do. na zasedanjih čl-ni Del-vskega sveta čakajo na računovodjo ali direktorja, da povesta svoji mnenji, predloge, tolmačenja in podobno. Prepričan sem, da se bodo člani Del-vskega sveta mnogo bolj poglobili v razne probleme, če bodo že prod zasedanjem o njih bolj konkretno razpravljali v raznih komisijah, oziroma že iskali možnosti za resi o ve Ig —g oh. T o p . 3 >3 tista novost ki jo bomo v kr-tkem uvedli. St-lna komisije Delavsko g n sveta bodo konkretno razpravljale o problemih s svojega področja, isk-le rešitve in jih dajalo Delavskemu svetu v sprejem, T ko bodo vsi elani .uel v s koga sveta delali v komisijah in pri tem reševali tudi tiste probleme , ki j in 0.0 sedaj 'niso bili j-sni. Predsedniki teh komisij # bodo na. zasedanjih Delavskega sveta referirali in tolmačili .predloge svojih komisij, no pa tako, kot je bilo do sedaj, da sta^ skor-j vse stv-ri predlagala in tolmačila direktor in računovodja. . n _ , . .. ^ Kot tretja stvar pa so obratni delavski sveti. Er-vza- pr-iv še niti ne vemo, kakšno ime jim bomb dali, ali bodo obratni delavski sveti, ali bodo Obratni sveti, v kat or.ih bodo sindikalnaga izvršneg: odbora, elani nla.dins ^oga sokr,temim ta, č a ni HO in centralno ga delavskega svata, ki d ul’, j v v tista n oddelku. _ „ V n n ni š ih oddelkih bi bilo nor da p rinemo , da so vsi pr o iz v a j a lei č lani obr e tno g n d e lavo ko ga sva ta , poseb no _ so , čo -jin -bo Centralni delavski svet prepustil tmi nekolin.-večno pravico kot so s spre jan in odpust ljudi ^iz oddelila , organizacijo dela in druge večje pravico, ki izhajajo iz n-slovo 'Dobro gospodarjenje v ekonomski enoti . Če bo no prešli s 1.1,1961 v it s ari podjetju na o uono.-s ko enoto, poten je prav, da že sod- j nislino na spro.uui.ioo , ki bodo nastale znotraj ekononskih enot, Nemogočo si qu n -i-reč predstavljati dejstva, do bodo proizvajalci aobili ^oliko osebnega dohodka, kolikor ga bo usuvarila ta ekonomske enotna drugi str mi p- bi vodil in upr-vlj.m o kanonsko o not o sano en človek, to je vodji e kanonske enote. Zato bo neizbežno preiti na bolj široko upravljanje v ekonomski enoti, ali na že opisan .način, ali pa na kam drug, ki ga bodo predlagali tov - riši iz oddollca. Fr "mi c Oblak Samotne kapice - naš problen ,štjv.J-„ Ž' v prejšnji številki "Ker mika11 sem pisal _ o samot mn kopic'h, omenil njihove lastnosti, kakovost, n cin izaelave in ost .lo. Ob tej priliki bom pisa l predvsem o težav - h, m nastajajo pri izdelovanju samotnih kapic, m kor uudi o nekaterih a ks plo at a c i j s kih in monipul;ci jsmili meeodah. ^ Ne moren, da no bi ponovno c menil to ga, o čemer som zo "Dišal, to je vprašanje kakovosti osnovnih surovin za soso--vo gmote za kapico. Če Močeno imeti ir-.kovosvno izdelke , moreuo imeti najprej kakovostne surovine. Trenutna situacij - s surovinami je boljša kot pa možnosti izd e rova njo. , ari so bolj ^ povedano t izbira surovin jo- za nas lažji problem, kot pa .-možnosti predelovanja teh. Izmed osnovnih surovin so nam n .. --..2-doI .go' glino: Rud ovci, Vrbica in Globoko. Tu jo se samot, čeprav ni n-jprimemojši zaradi visokega odstotka poroznosti in sl bo granulometrijsko sestavo, v Težave, ki so že v sami- začetni fazi, so v _ splosnem tež-:ve ki jih ni mogoče naenkrat odpraviti. Eri pripravljanju gline za samotno gmoto so te zave pri ■ sekanju večjih m sov gline, ker se to delo opravlja ročno in na u jk način ni m j-goc c ur s o ko ti z- c d o st no k o 1 ic i ne gl ino v dr o c n ih. z r n uJci 5 kr g na so potrebna z c dosedanji način s pr : vi ja njo. _ gmote-« Glina, ost-no v' precej velikih kosih, ki se ne r iznocj.jo a _ 24 ma.-.h v za to določenih bazenih. Kor mr m močeno glina ; ki os mn j v manjših kosih ni zmešana s samotam, se .na nekaterih aostin kapice pojavljajo slabe točke. Za. sedanji način pri pr:. vi jo nja glino jo najprimernejši stroj - rezalec gline. Težave s šomotom po so naslednje. Ze v začetsu.som omenil prev lika poroznost še mota. Me nj porozen samot je vse-kr ko r trši* r. pri toni ne lot ino zopet ne tu z •. - ve ? co^ b o ^ s j u.r— nji drobilec samota zmožen drobiti v mešen samob. ker ju s uroj že izrabljen, so pojavljajo čisto okvara ze pri arobljenju slabšega šd mota. Tudi na bobnu za razvrščanje zrn po vali- kosti so pomanjkij iv o st i, d1- no razvršča pr c Vilno zrn, ned katorimm no jdemo tudi zrno tokšne velikosti, ki povzročajo, pri kopic'h. eno ko napako kot nerazmočeni .kosi glina. Izrabljeno parforiro.no pločevino noj bi zamenjali z žičnim pletiv ou , ki bi dalo so notno zrnat ost 1. 5» 3 v in _ n mn brez vnosnih prinesi drugih zrn tli medsebojno snošenih zrn raznih vdlikosti. Tudi nošo la c gnote ni z nožen pri na mo . zrnc sati. m hono-gonizirati šanotne gnote, v kateri se nahajajo kosi neraz-nočeno gnote. Honogonost in on-konerno r-zporeditev glina, s. nota in dodatkov ja osnovni pogoj za dobro š notno gneto, iz katera' bo n o l-hko napravili dobro s motno kopico* Stroj z- izdelovanja k'pic je tudi že izrabljen v taksni nori, da ni nogoče napraviti kapica, z enako dobo lini sten--’ni in dno n, nap "k so krpico večkrat ekscentrična in tudi različnih velikosti tar nehomogenih sten. .Posebna težave so tudi s sušenj en k-pic, ker.nimamo pripr v z dirigirano sušenje tur na k pice z-r-di teg- sušijo dalj čnsa in z-vzom-jo seveda tudi več prostora. Tež v a z izda lov njen .k-pic so res problem štev. 1, .c -r pa ne pomeni, do drugih težav in problemov .ni, Našteti.problemi so pogosto na dnevno ;i redu raznih sej r:- z členjeni in vodno iščemo n-čine za njihov o rešitev. Tudi nenipulecijske metode z že izdal nini kapic-ni lahko obl žijoin zaanjš-jo težave, pos.bno, če bi pri no-tr-njem transportu, no laganju in r-z ki-danju enpic.z vozičkov bolj pazili in t-ko z z-vestnim de ion zmanjšali odstotek neuporabnih kapic V a Ko Barv- v i n d us t r i j i Visoko razvite industrijske deželo sijprizadcvo.jp, do bi no smotrnejši noč in izdelovale čin boljše in cenejše izdelke Poleg vseh racionalizacij, ki so jih dosegli zp doseg nj e visoke proizvodnosti, je pomembno,tudi uvojonje barvne 'dinamike (barva o človeških dej. vnostih). M jprizadevnej-ši so bili ameriški proizvaj Ici. Ameriškim izkušnjam je sledmi- angleška in fr neesk industrija. Do sedaj niso.znane neke občo veljavnefnorme za uporabo b rv v industriji, po vand r govora vse statistika, o pozitivnih^posledicah barvne dinamike: dvig proizvodnjo, upadom jo izmečka, zmanjšanje nezgod pri delu. Z -koni b rvne din-mike bazira'.'j o n: optičnih, fiziološ- kih in psiholoških ugotovitvah. Uče nos, koko in zakaj vzbujajo b-rvo v telesnih in duševnih dal vcih posebne vnanja in notranje sile. Iz dosedanjih izkušenj jo zn mio, d-: vpliv j o b r ve prostorno, nevtr- Ino, toplo ali hladno. To se kaze v tem, da nam stene n- videz približajo ali da se od nas oddaljijo. Eci nek:torih toplih b rvah prejmemo razen toga.še. občutek večjega toplotnega stanja. Barvo učinkujejo na ljudi pomirjava Ino -ali r-z buri j iv o 'li dražečo . Človeka navajajo k nedelavnosti ali delavnosti -li učinkujejo zadržimo, sproščeno, življ a joče li netljivo. S primernim koriščenjem barv ustv. -rimo v določenem obr-tu občut :k zdravja, ki je združen s poveč-njem storilnosti in jo daloč' proč od kakršne koli eksploatacijo. Eri uporabi metod barvne dinamike se izboljšajo I™anjšInjftktsMein očesn3autiuSnolti^°zvkan|vztradnošt delovnega ritma $ odprava potrtosti predvsem pri ^enuki ue lovni sili in podobno, . , , „ „ - Pri presoji barvne dinamike ni prvenstveno vazna niti estetična niti praktična stran delovanja,barv, pac pa _ je treba vskladiti značaj dela z značajem, barv, analizirali dejavnost delavcev ter nato z dinamiko barv izoblikovani ne lovne prostore in predmete. ■ v Eri tem je pomembno uposrcveui vse različne sestavine, ki vplivajo na občutke ustvarjajočega delavca. Izkušnje so pokazale, da vzbuja lepljivost ^ mehkota, značilen vonj predmeta dela (keramična gmora) cer oe lin: izdel ua (p sušan: keramika) podzavesten upor, ki povzroča motnje v delovnem procesu, prekinja ritem proizvodnje. -Tak pojav odplavimo zlahka z uporabo psihološkega učinka barvne dinamike. Predmet dela obarvamo sivovijolicasto, ravno cako^suroje, mize in police svetlo modrozeleno, stene slono rosceno, strop po morsko zeleno. Posledica omenjene barvno .de j a vnos ti ^ je, dr. prej n videz odvratna gmota postane prijaznejša, učinkuje manj neprijetno ter sprosti delavca. . . . _ ^ Podobne skušnje so izkoristili organizatorji pro izvodnje v industriji raznih strok. Rezultati pa se pote.žejo le v sklopu z 'ostalimi sredstvi, ki oblizujejo vrao "O de la, enoličnost delovnih operacij ali dajejo ugodnejše počutje med čelom v tovarniških prostorih (rad, snaga, ventilacija). V splošnem volja, da je treba harmonijo barv prilagoditi značaju obrata in njegovi no posredni okolici, izvedba učinkovite barvne dinamike ja vodno oprta na praktične skušnje in poskuse. Gib'joči se in človeku.nevarni stroji^ morajo s svojo barvo opozarjati nase, stroji za obdelavo j.o — sa p- morajo biti “toplejši”. Moderna tehnika se omorišča z varovalnimi in opozorilnimi barvami prirodo, Eri bom pome-ni rum a na barvo, opozorilo? previdnost;? nev^rnos b 5 s ur up ? slinoVTug, rdeča pomeni opozorilo pred neposredno nevarnostjo (cestno prometni znaki), znak za zaustavitev, oranzzia opozarja na nevarnost pred temperaturo (z njo obarvajo tople predmete, cevovode pore, vode), zelena.barva usmerja k varnosti tor označuje reševalne pripr. vo in mesto oblat ne le k -rnc , črno - bele proge opozarjaj o na nevarne gibljive dele nii raznTTTTEčocinske in plinske vode, črno - rumeno proge pa opozarjajo na izredno nevarne tire, predmete ali mesta v obratih. . , v .. Neprijeten učinek opornikov m stresnih nosilcev lahko ublažimo, če jih pobarvamo t-ko, dr sc v stropu nekako skr-i jejo. 3r rvn lahko ublaži tudi težko prenosljiv tovarniški ropot, ki mučno vpliva na psihično st-rnje delavca s tem, dn prepleskamo strojo v obratu, kjer prevladuje oster^ropot, zeleno, s topim ropotom pa s svetlorume.no barVo. Ed ec- bar v a vodi k precenjevanju, modra in zeleno pa k. podcenjevanju temperatur. Zato je umestno prevleči stene v toplotnih obratih z z a lenomodro barvo, ki posreduje občutek hlada, eovneniče pr. s kombinacijo hladno zelene in rdeče oranžne^barve. v^ . vložnih prostorih povzroča pešccnorumena barva občutja puščobe’. Barvna dinamika vzpodbuja storilnost delovnega človcsa, ki je nosilec gospodarstva, ter pomeni vazen prispevek psihologije h gospodarskemu razcvetu. 'Po zgornjih dognanjih imajo barve V industriji iz -reden pomen, seto im-jo barvno označbe noslednje prednostis 1. psihološko privlačijo upravljale::, 2. vzpodbujajo proizvodnjo in zvečajo 'izkoristek, 3. so uspešnejše kot opisi in risbe , 4. pov-zročojo manj pomot, 5- moči jih je hitreje razpoznati, 6.. ustv-rjnjo mednarodni jezik t . . Nadalje lahko iz dognanj spoznamo, da. določa v barvni dinamiki odločilno barvo smoter proizvodnjo. Poleg odločilne pa sta pomemTmni se"organizatorična in spodbujalra ( stimulira joen). K organizatoHohik^lDH3Zjal3cišt5v3Eo"^->'' rilnc, spoznavne in urejevalne barva in jih dosledno izkoriščamo v celotnem obratu, SpodbujaIm barva pa se uvel navija tam, kjer se odločilno in orgenizatorične"barve ne more-go vec uveljaviti. To je pri obarvanju stroja, mize, pole ce, tel, stenos stropa itd. ? , . . Izkoriščanje svetlih barvnih tonov pomaga odkriva- ni nerad m nesnago, kar olajšuje vzdrževanjo obratov, pri"" tem oe,treba upoštevati, da jo smotrne obarvanj e strojev in do la anic do javnost, ki v ničemer no zveča stroškov vzdrže-vonja. _Co se odločimo zn barvanje strojev in prostorov, so prav mc ne podraži, če jih namesto črno ali sivo popleskamo svotlozoleno ali modrikastosivo ali kakor kolj druva--^ smotrnejšo, ' u v 5 , , Za ncsc podjetje, bi imelo smotrno uvajanje dinami- ?rv ogromen pomen, posebno sedaj, ko prehajamo na ekonomske enote, ko so borimo za višjo produktivnost, za rad in v z c, us j e v _oo.de ikih. Umestna bi bil . izdelava in čarne stan-dardizacaje-izrabe barv po oddelkih z upoštevanjem vseh oko-xi.semn, S standardizacijo bi začrtali pot do socialno znosnejšega m gospodarsko smotrnejšega uspeha,. Prodno bi p želeli vpeljati v proizvodnji širšo zasnovo barvne dinamike, je treba upoštevati miselnost no- dptovca, kot tudi celotrup kolelrfciO:,. PotocbŽo je vprauctr ko le ..ca iv pos:. možne ga obrata, koko bi mu bil- vš-Č določene barve, ki naj bi imele za cilj, da bi se slohdSi mestudG“0VnGS° fe0lGld;iv'? udobno počutil na. svojem delovnem - ruš™ NEKAJ O GRAFITU fjJPp lonce to 1=S iino-aa-bp: a.pp ghfiip 3-.n?3V.i5BM3S- surovino grofit. koto no kr j besod o f (Jnb tl Id! 41 f ? , EJCP no .1 ’3 6?° v insliji v Boiondclu j ?Knl SCGloglchoGl Odtali pivokrodnost rl-ti xfraft tel« sar.lsvol po vsem sv?tu Itd! so ^ X- S° d'^ 'bi rudniki izčrpani. Iz ri-gi z v- z i v i n % nM 112 '72"?1 • to'u zg1° Preproste 'svinčnike. S tor, V' J- d.,bil tud 3. ime grafit (grško gr a pha im - pisati). Pozno ja ja svinčnike izpopolnil Kardnuth. Grafit in diamant sta po so stavinoh enaka. Oba sta iz ogljika s .to razliko, da ja diamant kristaliziran pod visokiu pritiskom. Grafit pridobivajo že tudi motno. Sintetični grafit so že pr a j pridobivali v 'laboratorijih kot stranski proizvod, vendar teh nežnosti še niso industrijsko izkoriščali. Umetni grafit jo odpornejši kot naravni , saj prenose te npb ra. tur o 4ooov0. Polog cejlonskega grafita so prizna.ni šo s kanadski, švedski, nemški, sovjetski, .Znani so tudi rudniki Euzcla v Severni Kaliforniji. V teh rudnikih so plasti grafita abele tudi več kot 1 n, Lo malo je na svetu grafita, ki bi bil tako čist kot Gumb o r la nd s ki, K.- jč iste j si grafit sestoji iz 98% ogljika. Z" topilniške posode se uporablja grafit, ki vsebuje 95% ogljika, z- svinčnika 'grafit s 83% ogljika, za. grafitno opeko grafit z 72% ogljika in za barva ter masti grafit z 52% ogljika. Grafit uporabljajo v najnove jšem času za gradnjo atomskih reaktorjev, predvsem sintetični grafitki se odlikuj o -s svojo čistoto. Ker postaja vrednost grafita iz dneva v dan večja, mislim, da ne napravim krivice diamantu, če trdim, da je grafit za splošen človeški napredek mnogo Važnejši od diamanta, J. Rus 0 mladinski konforpnei Če še drži pregovor, t?3tar si toliko, kolikor se počutiš”, potom so večina naših mladincev počuti vsaj zc dobrih deset let starejša, kot jc v resnici. No mislim po zunanjosti, ampak po dejavnosti in pc načrtih za bodoče"delo. Poudarjam - večina, ker posplošiti tega ne moren. So tudi pri nas mladinci, ki so voljni delati in tudi delajo, vendar se ti sicer dobri reziltati izgubljajo v ne načrtnosti in skoraj splošni nedejavnosti. Končni rezultat dela mladinske organizacijo je na ra način pri t-ko visokem številu zaposlene mladine nizko pod povprečjem. Prod nedavnim sem bil navzoč pri mladinski letni konferenci v našem podjetju. V lepo urejenem prostoru V jenske šole sc je zbralo sorazmerno n- lo mladincev - la toliko, da ja bila konferenca sklepčna. Poročilo sekretariat:- je bilo skopo podano, V njem ni bilo zajeto vse delo organizacije. Organizacij: ja bil- skoraj vse leto brez tajnika. To delo ja moral opravljati predsednik in jasno je, da j c na ta način bilo obojno dalo opravljeno polovično. V diskusiji so navajali tret Vzrok za slabo dejavnost mladino predvsem to, da ml-dinči stanujejo na zelo obsežnem terenu od Velenja in Celja pa do Mrzlice. Razumljivo ju, da je to rosna ovira za kolektivno delo, vendar bi lahko izkoristili vsej' tiste možnosti, ki obstajajo. Izvoljen jo bil I3- članski sekretariat. Posamezni člani bodo z,-dolženi po raznih sekcijah, kar daje upati, da bo v prihodnjem letu le poživilo delo mladincev. Občutek sem imel, da mladin- dela v organizaciji ne jemlje dovolj resno. Ne čuti, de je delo v mladinski organizaciji dolžnost. Skupnost, ki jo dala mladincem zaposli-tev, šolanje v v-jenski šoli ali kje drugje , zahteva, da bo- do ni-d inči - jutri upravljale! - sposobni upravljati s ten, kar jin bo v upravljanje dala tovarne. ¥ svoji organizaciji se bodo spoznavali, učili in reševali probleme, zaenkrat še male, ki pa bodo podlaga za večje naloge v življenju. Novemu sekretariatu čestitam in mu že lin mnoge uspehov’ Dolžnost nos vseh pa je, da organizaciji pomagamo z na.sveti in dejanji. ep Kje je vzrok ?_ Največ ji sovražnik napredka je neznanje. Prav tako pa tudi nenehen razvoj in tempo življenja vodita vsakega naprednega človeka k težnji po izobrazbi m ta ali oni način, Eci nas je bilo že prej 'govora in pisanja o tečajih za pridobitev visoke kvalifikacije, a žal ni do danes se nič storjenega. Dolgi zimski večeri so za učenje najbolj primerni in tudi prostora, kjer naj bi bili ti tečaji, jo dovolj na razpolago. Kje jo poten vzrok? Morda ni ustreznih predavateljev? Morda ni dovolj interesentov? Ne! Mnogo delavcev, ki so izpolnili anketo, jo izrazilo željo po izobrazbi. Kor so na mnogih delovnih mestih, za katera je potrebna visoka kvalifikacija, ljudje brez potrebne strokovne izobrazbe, naj Še kdo trdi, da takšni tečaji niso potrebni. Nekoč mi je nekdo od nadrejenih dejal; ?iNe rabimo nobenih kvalifikacij, ni rabimo artikle!M Takrat sem se zamislil in mu 'glede artiklov dal prav, a zaradi kvalifikacijo ....... Mislim, da je še vedno tako, da čim več znaš, tam več veljaš, S samim praktičnim delom si ne moremo pridobiti potrebnega znanja in kdo nam bo omogočil, da. si pridobimo tudi teoretičnega znanja, da bomo na svojem delovnem mestu predstavljali celega človeka? J, Rus Novo zakon za tohnično iz boljša v e V mesecu novembru je izšel v Uradnem listu novi zakon o patentih in tehničnih izboljšavah. Novi zakon predvideva, da nora vsaka gospodarska organizacija predpisati pravilnik o tehničnih izboljšavah, v katerih natančneje uredi postopek in pogoje za preizkušanje in uporabo tehničnih izboljšav ter določitev zanje. Glede na novi zakon bo morale tudi naše podjetje sestaviti pravilnik o tehničnih izboljšavah ter upoštevati v tem pravilniku vse določbe novega zakona, vvKo bo komisija pričela z delom, vas bomo lahko o een obveščali v našem časopisu. ( Kivi lo Za naše no estre , vodje odde IkoV obratovod je in šefe r . TU- - . T-y - K.r -.o—-J--..-*- ji,.-.-1 * 1 Lastnostji_ dobrega vodjo V zadnjem času se posveča vse voc pozornosti Goo— rin odnoson ned predpostavijenini in podrejenimi. Drugače v naši družbeni ureditvi, v na šen načinu upravljanja tudi no nore biti. Da pa so ti odnosi res dobri, nora oseba, ki je postavljena za vodjo, imeti določene dobra lastnosti. Poglejmo, katere so to s - Poznati mora temeljito svoje delo, - biti nora prijeten, - zavzemati mora lojalno stališče do podrejenih in do predpostavljenih, - ne sme biti pristranski $ - znati nora ceniti poštena prizadevanja, - dajati navodila na jasen način, _ v - verjeti v koristnost tehnične zaščite in so držati njenih pravil, - biti do vsakega pozoren - voditi in ne "terati" - nora se znati ob la dati, - znati predvidevati razvoj dogodkov, - biti dosleden, - odkritosrčen, - vzdržati se "šefovarija" Kaj mislite, kako bi vas ocenili naši podrejeni? Za poizkušnjo ocenite sa.nega sebe I PO PORAST BOLNIŠKIH DOPUSTOV Poglejmo si zopet, kako je z bolniškimi dopusti v mesecu novembru! Odde la k Strugam : Livarna Samotni odde lek Prodorne peči Slikama Razvršča valili c a Z unanj a s kupinn Sklad, got,iz delkov Vajenci Pakirnica Gmota Okrogla peči Uslužbenci število zaposle- nih Skupne ure 75 13 ,-8oo 42 7.728 18 3.312 79 14.536 36 6,624 11 l.o24 26 4.784 13 2.392 45 8.28o 5 92o 18 . 3.312 22 4. o48 63 11.592 november bol. uro 2.o93 15. 1 1,232 15.9 276 8.3 1,98o 13 «6 792 11.9 264 25.7 2oo 4e 1 56 2.3 552 6.7 68 7.3 484 14.6 808 19,9 544 4,3 Čg pogledamo tabelo iz prejšnjoga nosača, vidimo, da s g jo procent v no "kr. ter ih odda licih, precej znižal, ponekod pa precej narasel. Najbolj kritični oddelek v novembru bi bila.razvrščevrinica, kjer so jo procent dvignil za 14.4%, nat o strugama za 4%, gmota za 4%, medtem, ko se je pri ostalih oddelkih procent znižal, oziroma ja ostal isti. Oddelek ure za 11 od tega bol, %' mesecev ure Strugama 174,168 19.5o2 11.1 Livarna 88.848 12. „3 o2 13. 8 Samotni oddolok 44.724 4.653 lo.4 Prodorne peči 174,9o4 21.672 12.3 Slikama 83.793 6, 031 7.1 Ra z vr š č c va lnic a 23.932 2. 072 8.1 Zima n j a s kupina 63, o35 2,54o 3,7 Sklad.got,izdeIkov 29.665 -4,228 14.2 Vajenci 95.844 2. 13 S 2.2 Pakirnica 11.354 1.856 16.2 Gmota 42,852 4. 980 11.6 Okroglo peči 49.8-25 6.184 12,4 Uslužbenci 138. 036 3.932 2.7 Če pa pogledamo tabelo za vseh 11 mesecev sirupa j, je pa procent ostal skoraj isti kot v prejšnji tabeli za lo nese cev. Tako je iz vsega tega razvidno, da pri nas to stvar nihče ne jemlje resno, da bi se vsaj malce oblažila. Videti je tudi, da je vse apeliranje na člane našega kolektiva, zaman in da bodo tisti, ki j in to ni nič mar, še nadalje" izkoriščali podjetje in družbo na sploh. Lado Koštonaj / Ponesrečili so s_e_ Lukež Maks s pri prenosu robe z zabojem od okrogle peči v r o z vr š č e ve. lili c o. Zaradi n c pr ost c ga prehoda je ponesrečeni drgnil z roko ob zaboj, ki sta ga v tem trenutku dve delavki dvignili, s čimer sta mislile omogočiti prehod. Tako si jc laže poškodoval desno roko. St obar Franc: je zaradi dotrajanosti klinasti jermen na. premični napravi moral zamenjati z novin, pri čemer mu je pomagal tudi sodelavec Grabnar, Kor je jermen težko prilagoditi jo menici, si je ponesrečeni pomagal s krajšo letve, v tem trenutku je Gradišnik, misleč, da je ponesrečeni jermen že prilagodil, vključil stikalo in tako je zaradi zavrten ja jermenicg zbilo letvo z roko vred ob železni podstavek ir. mu tako poškodovalo dva prsta m desni roki, Lado Koštonaj Pregled nekaj najboljših primerov zaslužka po posameznih oddelkih za mesec oktober 196o. , 01 j d>ti CD dtitit r- m i UD CD CJ h ti- o ! rH ti OD A- A A o 1 i—1 A A i h UD j j ai PM !>d d ! (D m-h CO ti VO co tiCO H A : OJ m A CO CD A vo o CD OD OJ j H O- OJ ti a m CJ UD O CD O A vo l—1 CDCO A 'M>0 d>N C o © O e e e O e o O » O © 0 o • j :jq d -ocd i—1 H ti OJ UD "ti co o- ! CJ A- co r- ti co CO o A O r | i i—l-H CO :: p.rg.. . 1—1 1—1 H H A A 1 i—1 i—1 1—l A A H OJ H OJ CJ CJ OJ H ! I '2'« -d-00 CD CO l—1 CJ CO CD co co A OJ o ti UDvO OD j i >KICm d co ti O) ti UD OJ OJ A- CJ CO A O A OJ vo A A A 1 j 0A -p 0 0 - O * ! rotim M- A ti H O ti- o ti 00 O VO A O co VO UD O O 1 • odo UD UD co co JO-DO CD 00 UD CO 00 00 A Od (XI OD O o A ! A -f-5 P-i L i—! 1—1 H H , uj ! ,r^ j H m m H UD O CD OD CD 00 O —1 VO ti A ti CJ IH H* H” i a CD CD OD O i—1 - 00 th~~ CJ UD I—1 VO O VO O A A OJ VO H UD ! o o O H S CD CD O 1 1 A VO OJ UD UD UD ti VO UD "A A ti e o ti 1—1 1—1 OJ OJ . H OJ i OJ 1—1 —1 'O A UD OJ A ti s 1 CD o co OJ co O CO 1 1 •tih UD OJ A- OJ O VO ti d- H CD CD >N UD DO H ti o o- CD UD UD tivo O O CJ o A UD ti ti CD Cvl O O CJ CD CO o- CO VO O A UD A A Ud 00 00 OD A ti ra o e o e O 0 ^ 1 1 I 1 OJ H A A UD A Ud UD VO A VO vo VO UD a CD d 10'Z? H H CD O O o CJ . A- VO P vo O ti LTV UD OD UD 1—1 ,0 ti i—1 i—1 i—1 C\l 1—1 I—1 A- A 1—1 O O VO A LTn CJ UD ti) 1—1 »SRti d i—1 i—1 H H A A I 1 i F—1 1—1 A A 1 1 1 1 A i—1 1 1 1 1 1—1 O, hO L__ u -h | ti- CD M' OJ tiVO OJ co O OJ VO O vo OJ vo CO VO vo CJ a | O UD udh A CD A CO UD rH A ITD CTN k— vo I—1 A ti ti ! ti UD |—| H ti ti O OD LTV 1 1 co A C0 A A A vo vo OJ a iH ti c e c e O 0 9 e e 0 O 0 o e o e O 0 • i ra o ra - OD OD CD CD ' OJ OJ CO H" OD 1—1 A A O od A o O i—1 H d o, ti m >o A A I—1 A A A I—1 i—! A 1—1 1—1 H Iti a ti- ti- ti" ti- 0- ti- ti o 'tih co ud r- OD A 1—1 CJ OJ A A i ti d o liti ti CD ti- ti- "ti" ti" UD UD A A- H UD ID UD H- 'tih A UD A UD UD r s i 0) ti CO 00 H O CO ti- CO ti- 1 1 0- VO 1 1 CD O A 00 ti ti O O C0 ! ti O O O i—| i—1 CM CD A o 1 1 co o O O VO o ti O .•H p P< ti OJ OJ OJ OJ CJ OJ A 1—1 CJ ti OJ CJ OJ i—! CJ H (\l i—1 ti cd ra o- H CJ od co UD LCD CO 00 o ; po d 1 CD o ti A A vo ip ti>o JH .. A ! o d M ti d d •H i •< IM ti o d o >!J 1 ti H . d d ! . d ha ti O •H •ftg >N : d > A d o " o d d d 0 > ii 1 > d CD d E> d d d A ti d d -d >N •H 0 1! \ H ti" >N ti H d A d d >o ti o tiM -P ii ° O CD ti CD > -d H «H a d >G0 p d -h d j w M M P ti A >!S1 H H >o rti' d S d S i !> CD CD CD O M M M d ti A TD >tsl A ! -ti ti ti >N ti d ra P ti •H >o d d d S 0 o •o o >o pl CD d ti 0 d d H a a >o ti M 0 > •H ti ti ti rti d ti CO A e|”D bi Pl I—1 d a r ti N 0 ti i A ti ti CD O ti o o •H o di o o 0 o d a H p d 1 -ti -ti EH M — A M M ! A A H Eti M oo a M -d o a m d ° d M ’*■ o M j -H d 0 | h H •H i o •H r—1 p 0 >o i d a 0 ■ j r_| -ti 0 . 1 o d tiči i i nj CO a - 1 1 M A i i > •rti d ! ra o d d ; M CD • 0 o j A d d d ■ | til >o •P d •H ! d d ‘H ti d d ti i h tii >ra o ti d i A •o d d ti d d i ii til ti bO O ti »H d a o d ho d ti rti i it A ' f> N • A H 1 A d -p d M d 0 ' A H 0 M j d d e o ti »H > P , :j o d M ti d : ti d d a A H •H 1 O i :■ co A A : O A ttx> o ca cn a h; i! OBJAVA Od Občinskega ljudske gr odbora, Žalec sno prejeli naslednji od1ok; Občinski ljudski odbor Žalec je po prven odstavku 137»člena Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskega odbora (Uradni list LES, štev, 25-11?/57) na seji zbora proizvajalcev dne 8,decembra 196o sprejel 0 D. 'L O IC o razpisu na do ne st n ih volitev 1, č le n Razpišejo se nadomestne volitve v zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Žalec v industrijski skupini v volilni enoti štev,5 - Keramična industrija Liboje,ker je prenehal mandat odbornika tega zbora LUKMAN Božotu, ki jo bil izvoljen v tej volilni enoti. 2, č le n Volitve bodo dne 26.januarja 1961. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Številka; o2/2-oS-9/1-196o Predsednik občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak l.r. Žalec, dne 8»decembra 196'o. VESTI O HA L IH DE LAV C gl (Poročilo personalnega oddelka od 2o,11, do 2o.12,196o) Sprejoti v delovno rožnerje 1, Podvez Matijo 2. Kore s Alojz 3„ Jurnjak Marj nn 4« Puncer Ivan 1,12,196o 9.12. » 15.12. ” 15.12, " NK - premikač pri prod, po či NK - transport v san, odd. NK - pr ea,pri prod,peči EK - zunanja skupina Razrešeni delovnega raz ...a rja 1, Knez Franc 23.11.196o K - II, kurjač pri okrogli peči 2. Lcvančic Andalo 28,11. ” K ~ 11.pran,pri bistev,poči 3. Klo.mpfer Jože 30,11, ” 4, Pintar Ida 30,11. " 5, Fe ldin Ivica 1,12, " 6, Lebar Kristina 1.12, " 7. Šalej Edi 6.12, " 8. Kor e s Alojz 9. 12, " 9. Pukmajster Franc 12,12, " lo. Pur nat Valentin 14.12, " 1 1,Medvešček Marija 9,12, " VK - nizar PK - polnilko šam.kapic K - livarka ' vajenka PK - pr e nik. pri pr od, pe č i NK ~ transport šanotnih kapic PK - prtu, pri prod, peči EK - delavec v zunanji skupini NK - delavka v zun.skupini Odlikovani sta bili Maršal Tito je za- Dan republike odlikoval z nedeljo dela tovarišici Štefko Dvoj noč in Angolo^ Prašnikar. K visokemu zasluženemu priznanju jima iskreno čestitamo. Uredništvo ALI ŽE VESTE . da je našemu podjetju 'odobrena štipendija za 1 1/2 mesečno, specializacijo v ZDA'po temi “Organizacij • dela v keramični industrijir. Na specializacijo bo odšel ing, Kocijan Marijan, ki je v ta namen že opravil izpit iz angleškega jezika. da smo rešili poreči problem tovarniškega transformatorja, in to na ta način, da smo zamenjali 250 KW transformator'za 45o KW. MOJ DNEVNIK 13.11. Zaradi pon?, nj konj a vodo so stranišč o taka, sov na sodni dan, 14.11. D o čud o noč in dan. Voda jo prebila etr osno opeko v nodelarni m 13 straneh, pri pečeh m 14 itd. 15.11. Delavce, ki delajo pri gr -f itn ih loncih je tre ca z. avtobus on peljati na kopanje v rudnik Liboje di bukovico, ker v naši kopalnici 111 vocle. 16.11. V umivalnici nove livarne je nekdo pustil odprto vo~ dovodno pipo in voda je navalila na tla, pouGJ^sro-. tla naravnost m pisalno mizo v pisarni proizvoai. je gaoto. Nekaj jo je seveda odteklo v livno gnoto, si je postala skoraj neuporabna. 17.11. "Bred jedjo si unij roke!” piše nad vodovodno pipe v od d e Iku slikamo , k j e r ina j o _ opravit is strupe ni -----barv-ni. Toda vodo ni niti toliko, da bi lahno pojedel’tableto proti glavobolu. 18.11. Marij- se še vedno jezi na vse svoje nadrejene, ker, ji riso preskrbeli vode, da bi lahko razredčila Tosc, da tudi "špricarji" ne morejo delati. a 19.11. 2o.ll. "Prinesite štiri kave!” ja naročil tov.direktor uslužbenki , ki j e ravnokar vstopila. "Ni vodo i ^ je L.e L-ku odgovorila in odšla preden ja dir a ku or prebledel. Strokovnjaki iz Madžarske ina j o mnogo.dola pru^gran-nji naše nove predirne peči. Prad malico _priaece jo v pisarno in naravnost k vodovodni pipi* _ "Nena^ voo.a izgovorijo v nekoliko čudni slovenščini in p± og-c— dujejo od mite umazane roko. 21.11. Še vedno dežuje. Odvodni kanali so"zabiti". Deževnica je udarila v plavnico in prinesla s seboj vec sto kg. odpadne gline. 22.11, ”Si žejen?” vprašam Igorja. "Seveda sam, kaj pa vprašuješ - imaš kaj?” "Ni vode!” so nu zarežim v obraz, ”0, oprosti, mene pa ne "boš" zaradi vode! Tarnam pa za rajši vino ali jabolčnik. ” F O » NAŠI OBRAZI Z ribolovom in kegljanjem_sc uirv-r ja , z a r o z no dol" v "bover ni oci govor ja še gradbenik je postal v sili analitik naš - Gor modni k lili Na mestu ten zdaj risba ni, zato pozivam vse ljudi, d- z raz ume venjem spra j e mojo bodice, če s ten. ne delamo nobene j ra krivico Včasih je res k ter-' z 'soljena , saj je primerna šala dovoljena. Čc večkrat manj podoben je obraz, papirja slabega je to odraz. Pa ob koncu še prijetne sončne dni za Novo leto vam bodic ar vaš žali. Namesto obraza M. Z. Vsi vodje so ss "ton” sestali, do bi odgovor "jinu dajali. Er'"'V celo uro to sc vleče, o proizvodnja še ne steče, Najprej no vrsti so peci. En j delate tovariši, da toliko imate škarta? Zato vnn premija ne starta. In pa v strugami, brez sramote , sedaj zadosti imate gmote. Vodja, kaj se taa godi^ da skoraj suhe robe ni? V z or pr a vi je 1 iv c r na., na njo ponosna ja tovarna. Glej, da livarjou vac vzpodbudo^das in vsem pokažeš, da si vodja nas! čistočo vzorno in pa rad si lahko vzameta za vzgled. Če nisi tukaj gluh kot štor, slikar m naj ti bo za vzor! Kaj pa vi - samotni kot? Pijete nam lori povsod. Nikdar kapic dosti ni. Vodja, kje imaš ljudi? Ko vso po.vrsti so obrali,_ so spet na delo jih poslali. Rod v oddelku mora biti, skuša vsak do njega priti. Ko se pa usuje jo s sestanka, ne more biti več_uganka kdo jih pozobal je največ in komu dela je preveč, Prvi ja zamišljen, drugi nasmejan, tretji si popevko žvižga razigran, je oblil nekoga mrzel znoj,^ kot da bije svoj poslednji boj. Tako zapuščali so vsi sestanek. Zaleglo tistim ja za sluh prav tanek. Za ona, ki debelih so ušes bil to ropot le mlinskih ja koles. Anga la Ecažnikar Cesta na Blatni vrh Šoferje2 in kolesarjen, ki uporabljajo cesto od savinjskega mosta do Liboj, bo verjetno lase pri dusr, as bodo zvedeli za doživljaj noj e gr. prijatelju aon-uua. I ^ zgodbe bodo spoznali, da nekje obstaja se slabsa ces a. Tom je bil prava soforsma velesila, Noben., er^-u na uu ni bila' prevelika, nobena cesto preozka in noben kla«. ne c prestrm. Nekega dne je zvedel za Blatni vrh. Mihce pu -n z avtor prišel naj. Zato pa je tudi to bil za Toneta prava Požira 1 j e kilonetc r za - leilouetron . in . kmalu pr is -pel do zaželenega kraja. Takoj za Blatno vasjo.jo stal od še dokaj dobri 'Sesti kažipot. N: .navadni descici _0e bila naznačena sner in napis "Bot na Blatni vrh”, Temeljit v vsaki stvori kot je bil, ni zaupal bo mu znaku pa tudi gače se .ra je cesta zdela sumljiva. Vstopil 3a v prvo ha. s o in povprašaj zn pot. "Kom bi rad sel?” 3e vprašal oce odraslega sina, kot da Tonetu ne verjame "Na Blatni vrh.'Jo že v smehu odgovoril sin. "Kako? B~š?" 3o tudi oce go st ul dobro volje. "Ne!:Z avtom!" Taksnega smeha v duetu ze ione lepe čase ni slišal. Ves razkačen se je pognal v avbo, stisnil plin do kraja in odbrzel naznačeno smer. Ovinki, oamo, ilovica, blato, pa spot vse to do kraja, ’>To, če .no bo.hujšega. , ga bom kar zmogel! Soj tega sem zg iz pibo.j navapon; 'Motor je rjovel, kašljal, kolesa odmetavala.olato, oi oi jih bil vsak zidar vesel. Šlo pa je le. Zdaj o e Tone sunkoma pritegnil obe zavori. Nedaleč pred njim je iz blata v njega gledala moška glava. "Od. tu dalje ne moreš!" mu je rekla glava. Tone jo imel občutek podoben tistemu,ko vam kdo s težkimi hrastovimi vrati stisne prste. Po hrbtu mu je gomazelo. Potruditi se jo moral, da je zaklical; "Človek, kaj si do vratu v blatu?" "Točno, do vratu!".mu je / , /j odgovoril” glava" in po- \/ leg tega še sedim na kolaču, Za stavo sem hotel prevoziti Blatni vrh. Tone se ne s po min j a več, ?:li je pomaga človeku iz blata in ge D o sam spravil avto z Blatnega vrha. "X /' v* rt1- tih- Ep / ČISTOČA Direktor gr n jo ir s e št onim. vodij oddelkov nered po tovorni; "Za vraga, bomo kdoj uspeli ustvariti red posebno v tistih kotih .ih vogalih, ki so sad-j stalno zaležani! Kaj mislite vi o ten?” Po se zasliši iz zadnje vrste šepet; "Eci nas_ težko, če bo to prej nogoče, kot da vse kote zazidano, lova delavnica pa sploh delano okrogle " ep SOS Iščeno•ključ! Ne organizirano. Spontano, vsak zase Sicer ta ključ ni nikolcšn: umetnina, Tbpolnoma. navaden ključ za zapiranja vrat v zorilnici, približno takšen, kakršnega ima sv, Peter okrog pasu, le nekoliko manjši. Problem ja nastal z dnem, ko so zidarji vstavili v zorilnico' lepa, nova vrata. Takrat smo si strugarji oddahnili, ” Zdaj bomo lepo uredili začasno skladišča modelov. Nihče na bo mogel nepoklicani v prostor razmetavat in razbijat modele." Toda zadeva se je zamotala. Vsi, ki ima j o le količka, j opravka z .remonti in vzdrževanjem, so ključ videli, nihče pa ne ve, kje je ostal. Samo eden ključa ni videl to je vodja oddelim , katere mu bi go. morali izročiti, ko so delo končali. 19,11.6 9* Iščemo ključ. V vse smeri. Skoda, ko mi ne priznajo kilometrine! Nabral bi si lepe denarce. 21.12,6o; Še vedno brez uspeha. P,S, Stvor je v resnici manjše važnosti, komaj omembe vredna. Tudi ne gre predvsem za ključ.za zapiranje vrat. Večje važnosti pa je ključ do mehanizma, ki ureja odnose med proizvodnimi- in režijskimi obrati, t,j, da se naročila opravljajo vestno, o opravljenem delu pa obvesti tistega, ki je delo naročil. Na ta način bo tudi urejeno delo vodje oddelim in mojstrov. Takrat vodja odd Tka ne bo kurir na relaciji; proizvodni oddelek - režijske delavnice in nazaj - in tudi ne telefonist, ki moro. vsako uro dati vsaj lo urgenc. Lahko se bo posvetil važnejšim opravkom v svojem oddelku. ep S-amopostrežbo tudi v_ našem bifeju Kaj pa danes prodajajo, do je taksen naVal? Desetega smo - desetega! Zelo pametno bi bilo tudi pri nas uvesti samopostrežbo. Saj tudi je - toda zaenkrat še samo za nekatero. Micka; Anč ka; Micka s Ančka; 2o P o g o v o :c Tone; Čuj Janez, tudi pri vos se je precej povcčolo število motornih vozil. Ali so njihovi lastniki že opravili izpite in kolikokrat so jih noreli opravljati? Janez; Ja, ja tudi jaz sere ned njirei. Če bi bil ženska bi ga že opravil, tako sen pa žc tretjič "cepnil". Tona; Kaj pa Ljudska tehnika? Nina noto sekcijo, ki bi organizirala tečaj? Janoz; Inn, toda veš, interesentov ni in tudi Ljudska tehnika rada drenijo. Tone; No, nekaj ste pač tudi že naredili. Ozvočenje v ..-tovarni pa že inate, Janez; O tisto pa, ozvočenje pa že - seno muzike ni. MŠ N ATEČAJ Uredništvo "Keramika” razpisuje natečaj za izdelavo idejnega osnutka za naslovno stran ovitka našega glasila. Pravico do natečaja imajo vsi, ki preje naj o "Kersnika”, Najboljši osnutek bo nagrajen z nagrado din 5.ooo,- Osnutek naj bo izdelan na bolen risalne n papirju, velikost 21o nn x 297 nn, princran za enobarvni tisk. Osnutek naj vsebuje naziv našega gl?sila "Libojski keramik*' tor "Glasilo Keramična industrija Liboje - Celje", Nn primarnem nestu naj bo označen tudi letnik a črko L. in številka s št. Razdalja ned L. in št, je 1 cn, da lahko za vs-k list natisnemo tekočo številko letnika in lista. Osnutek pošljite do 2c,1,1961 na Uredništvo Liboj-skega keramika! Izid natečaja bc objavljen v februarski številki "Keramika". Uredniški odbor bo nenagrajene osnutke avtorjem vrnil. Uredništvo ZA RAZVEDRILO Ul NAGRADO Za Novo loto sao pripravili ugankarjou majhno presenečenje. Za pravilno rešitve križanko, vreten in rebusa bo žreb izbral 3 nagrado: 1. din 2.ooo,- 2. din l.ooo,- 3. din 5oo,- Rešitve pošljite do 15,1,1961 Uredništvu Kersnika ali odgovornem uredniku. Izid žrebanja bo objavljen v februarski številki Keramika. 11 ! 2 3 1 | i S 4 5 6 1 fv p‘W«giRTr! s nnimrfnl 8 |9 [ r„l 11 L m 12 sw m m 13 14 fi$: ES -15 | F S m E 1? 'iH US 19 [20 ; rSWt1 m [ w. m 22 23 r n v ii i{ t 15 26 E# m 1? sv* KW 2 9 ii i 1 30 _ E tr~ >s m 32 , 33 fesO 34 ■ i „ I 1 1 S*: 35 E 36 3? Sil ii \ 1 39 fe 1 3 4 0 IS ,fefe: 44 „ 1 S1 as* 42 Si” APS u 50 j 44 ii |W' ’ 45 <16 ii 47 48 ___ Si SS 49 j ri $6I: ■ i51 Sl Se sta 53 59 E ii 55 S” i a™ h i j 57 53 Ufe SP 59 6c r L_ s s— I — j fc 63 64 |65 i Č* 1 j 6 h j 67 j-SE :W S8 tem isfe 69 L p- ! m 76 j |71 r S 73 Si 7