Novosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja
V pripravi so spremembe in dopolnitve pomembnega sistemskega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zava-rovanja. Ker gre za predpis, ki nedvomno zanima mnoge bralce, ne glede na starost, vas želimo na kratko seznaniti z najbolj pomemb-nimi spremembami...
Cilj predlaganih šprememb je. da se ohrani dosežena raven pravic na tem področju. odpravijo pa nekaiere anomalije, ki jih v praksi ugolavlja-mo, še zlasti na področju uresničeva-nja pravic iz invalidskega varstva ter na področju priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem (beneficirana de-lovna doba).
Predlagane spremembe zadevajo enega najpomembnejših statutov te-ga sistema in sicer oblikovanje po-kojninske osnove. Za odmero pokoj-ninske osnove naj bi se upošteval le tisti OD, od katerega je plačan pri-spevek, torej tudi OD iz nadurnega dela in dela v drugi organizaciji v skladu z zakonom, seveda preraču-nan na poln delovni čas. OD naj bi se valorizirali glede na porast povpreč-nih OD v zadnjem koledarskem letu pred upokojitvijo, kar pomeni, da bi bili vsi zavarovanci v enakem položa-ju, ne glede na to, ali se bodo upoko-
jili v prvi ali drugi polovici leta. Za ugotovitev pokojninske osnove naj bi se po uradni dolžnosti upoštevali le OD doseženi po 1. 1. 1970, če zavarovanec razpolaga s podatki o OD pa lahko že od leta 1966 dalje. Po mnenju nekaterih je boljša seda-nja ureditev kar zadeva vštevanja OD iz nadurnega dela. ki se ob po-gojih določenih z novelo statuta SPIZ, upošteva v celoti ne pa prera-čunava na poln delovni čas.
Določene spremembe se predvide-vajo tudi na področju uveljavljanja pravic delovnih invalidov. Predlaga-jo se ostrejši pogoji za njihovo uve-ljavitev, še zlasti pravice do invalid-ske pokojnine. Prevladujejo mnenja. da negativnih pojavov iz prakse ni mogoče odpravljati s poslabšanjem ravni invalidskega varstva. temveč le z odgovornim in strokovnim delom vseh sodelujočih v postopku uresni-čevanja pravic. zlasti še izvedenskih
organov, ki odločajo o invalidnosti oz. delazmožnosti posameznega de-lavca. Zato je utemeljena predlagana obvezna revizija mnenj invalidskih komisij. Deljena pa so mnenja o tem, ali naj se uvede predhodnaali naknadna kontrola.
Težav OZD na področju zaposlo-vanja ni mogoče reševati s phtiski na invalidsko upokojitev, na kar pose-bej opozarja predlagatelj. Zato no-vela zakona prinaša še eno novost. uvedbo možnosti za dokup pokoj-ninske dobe za delavce. ki predstav-ljajo tehnološki višek oz. za delavce. ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi prenehanja organizacije. uve-denega sanacijskega postopka oz. stečaja organizacije. pa jim za prido-bitev pravice do starostne pokojnine manjka pokojninska doba. Lahko bi se dokupilo največ pet let in to pod pogoji. ki bodo določeni s sploSnim aktom skupnosti. v skladu z republi-škim zakonom. Nedvomno se bo moral prispevek za dokup določiti po ekonomskih merilih.
Pomembne so nadalje rešitve. ki pomenijo napredek glede usklajeva-
nja pokojnin v primerjavi s sedanjim sistemom. Novost je v tem, naj bi se pokojnine med letom obvezno uskla-jevale z gibanjem nominalnih OD vseh delavcev, zaposlenih na območ-ju republike oz. AP. Pokojnine bi se vsklajevale vsak mesec in to na pod-lagi uradnih statističnih podatkov, višino in način usklajevanja pa naj bi določila SPIZ s splošnim aktom v skladu z zakonom. To pomeni, če bo uveljavljen tak sistem, da ne bi bila ob vsakokratnem povečanju tudi obračunana razlika za nazaj, kot je bilo to doslej. Iz obrazložitve zakona je razvidno, da bi predlagana rešitev omogočala skupnosti, da bi se, če bi bila taka volja in hotenje, odločila tudi za degresivno lestvico, torej za različne odstotke uskladitve, kar ni bilo dopustno po veljavni ureditvi, nekateri upokojenci pa so to sedaj zahtevali. V dosedanjih razpravah so bila že izražena mnenja. da degresiv-ni način uskladitve ne bi bil sprejem-ljiv. saj pomeni rušenje razmerja med pokojninamj, vzpostavljenimi ob upokojitvi.
Kot je bilo že omenjeno. gre za
določene novosti tudi glede benefici-ranega staža, med drugim se uvaja obvezno revizijo. Predlagane rešitve naj bi vnesle več reda na to področje, pri določanju delovnih mest, na ka-terih se šteje zavarovalna doba s po-večanjem, pa je treba tudi upoštevati tako napredek na področju tehnolo-gije kot tudi varstva pri delu.
Nekaj povsem novega pomeni re-šitev o možnosti debie upokojitre.
Po domače povedano to pomeni, da bi se lahko oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje starosti in dobe, odločila (ob soglasju OZD), da se upokoji, hkrati pa ostane v delov-nem razmerju z najmanj polovico de-lovnega časa in ustvarja ustrezen del osebnega dohodka. Novela predvi-deva tako možnost za moške pri sta-rosti 55 let. ženske - 50 let ter pri pokojninski dobi 30 let - moški oz. 25 let-ženske. Prevladujejostališča, da bi bilo primerneje to pravico do-ločiti kot obliko postopnega prehoda v starostno upokojitev, torej jo omo-gočiti zavarovancu, ki dopolni 60 let starosti (moški) oz. 55 let (ženska), ki še nima polne pokojninske dobe.
Naj opozorimo tudi na novost gle-de zavarovanja lunetov. Novela uva-ja obvezno zavarovanje za vse kmete in člane njihovega gospodarstva, ne pa le za združene kmete, podrobno ureditev pa prepušča zakonom repu-blik oz. AP. V naši republiki so na podlagi republiškega zakona obvez-no zavarovani vsi kmetje; zaradi do-iočenih težav, na katere opozarja praksa, pa bo potrebno določneje opredeliti pojem, kdo je kmet.
Stabilnost tega sistema terja, da se sredstva za invalidsko in pokojnin-sko zavarovanje obravnavajo kot osebna in ne kot skupna poraba. Takšna zahteva je bila že večkrat izražena, zato jo je predlagatelj upo-števal pri noveli zakona.
Novela zakone omogoča tudi uvedbo prostovoljnega zavarovanja, s čemer naj bi si delavci zagotavljaii še boljšo socialno varnost za jesen svojega življenja. Skoda. da ta ideja ni bila dana tedaj. ko bi si lahko delavci resnično plačali prispevke za takšno zavarovanje, ne pa sedaj, ko jim OD, če se stvari ne bodo uredile, ne bo zadoščal za golo preživetje.