148
Sodba gosposke zbornice o predlogu
Schmerlingovem.
Zborovanje naše gosposke zbornice minulo soboto dne 7. maja morajo si avstrijski narodi v svojo zgodovino zapisati z zlatimi črkami. Ta dan borila se je v zboru najodličnejših zastopnikov države za naše ustavno življenje pomenljiva borba, borba med zastopniki narodne svobode, enakopravnosti, pravičnosti nasproti zastopnikom centralizacije, kateri z nemščino v uradih in javnem življenji, s teptanjem nenemških narodov, prav po kopitu minulega stoletja s pretvezo »državne enote44
149
hočejo nemščini in Nemcem zagotoviti v državi nenaravno prednost in veljavo.
V  boju je bila sedanja sistema narodne enakopravnosti, kakor bi se morala izraževati pri vsaisi priliki zoper pristaše in zagovornike absolutističnega centralizma v krinko ustavnosti.
Naredba pravosoduega ministerstva z dne 23. septembra 1886 bil je pravičen in naraven korak v razvoju načela narodne enakopravnosti. Ker se je pa češ čini dala pravica pri soduiji zoper protipravični nemščini, proglasila je nemško-centralistična stranka, izrekoma poslanci Chlumecky, Plener, in vse, kar njima spada, to ministersko naredbo za napad na nemščino in pravice Nemcev in v zbornici poslancev ima o tej na-redbi poročati jezikovni odsek. Da bi bil pa vriš večji in konečna zmaga sijajnejša, naprosil je Chlumeckj prvega sodnika države, Schmerlinga, naj v gosposki zbornici proglasi nepostavnost in politično nevarnost naredbe pravosodnega ministerstva in s tem na zatožno klop posadi v prvi vrsti ministra PražaKa, ž njim vred pa vso sedanjo vlado in njeno sisteme narodne enakopravnosti. Reklo se je v krogu odličnih mož gosposke zbornice, naj se poskusijo „uma svitli meči", ta zbornica, ki je po svoji ogromni večini sestavljena iz učenih, skušenih, za državo zasluženih, gmotno neodvisnih mož nemške narodnosti naj sodi o tej naredbi.
Ko je Schmerling pred zbornico stopil s to naredbo, je kar poskakaval od veselja reditelj tega naskoka Chlu-mecky in javno je izrekel: „ponosen sem na to svojo misel!"
Z Dunaja, z nemških krogov na Ceskem in drugod otipale so „zaupnice" in „priznanja" starega Schmerlinga, nekaj občin je celo z goskami prišlo v nasprotje zarad zaupnic Schmerlingu in celo državna tsodnija je izrekla v nekaterih slučajih, da bi se občinam tega ne bilo smelo braniti. Na kratko, vse, kar šviga in miga v nemško-„liberalnih" krogih, bilo je na nogah, slavit nemškega „velikana" Schmerlinga dolgih 6 mesecev. In ko si je tako okrepčal stare svoje kosti z zaupnicami, ^pravega", „nepokvarjenega" netnštva stopil je pred par tedni na noge in utemeljil je svojo zatožbo sicer prav pogumno, odločno in ojstro, toda tako malo temeljito, da je bil minister Taaffe prisiljen mu takoj s temeljitim in obširnim govorom nasproti stopiti.
Prav ojstro pa ga je fliknil koncem svojega govora rekoč, da želi, naj se ta stvar, ki je javno mnenje, posebno pa tudi vsled uradnega stanu Schmerlingovega sodniške kroge jako razburila, reši kar najhitreje.
V  poročanje o tej zadevi izbral se je odsek 15 členov, v katerem so bile zastopane enakomerno vse tri stranke zbornice. — Samo po sebi bil je v odseku Schmerling, dalje: Unger, stari Plener, kot vodja srednje stranke  pokazal  se je bivši  naučni minister Conrad.
v
Odseku predsedoval je deželni maršal Ceske knez Ju.ij Lobkovic. Ker nobena stranka v odseku zase ni imela večine, ostal je v manjšini enako predlog Schmer-
ker je proti postavna in politično nevarna, ne predlog grofa Falkenhayna, ki je izrekal, da naredba ni ne protipostavna in ne politično nevarna, ampak večino dobil je predlog Conradov v prvem delu, ki je trdil, da naredba ni protipostavna, s pomočjo desničarjev, v drugem delu pa, ki je z drugimi besedami (naj vlada v prihodnje varuje nemški uradni jezik) trdil, daje naredba politično nevarna, s pomočjo levičarjev.
Po teh skušnjah v odseku vpadal je levičarjem pogum, še bolj pa po odločni izjavi Taaffejevi. Da bi svoje pristaše zanesljivo spravili v dotično sejo, trosili so po časnikih vest, da je vlada sklicala vse škofe, da ji pridejo na pomoč, in s takimi pripravami nastopil je dan velike bitke 7. dan maja. — Seja pričela se je ob 11. uri dopoludne, zbornica bila je izredno polna, tudi galerije ste bile polne, poslanci druge zbornice bili so zaporedoma skoraj vsi videti med poslušalci. Govorili so najpred poročevalci: Conrad, Schmerling, Falkenhayn.
Potem so se vrstili govorniki: za predlog Schmer-lingov: dr. Unger; za predlog Falkenhaynov: dr. Maassen; proti predlogu Conradovem in Sclinierlin-govem: minister Pražak; za Schmerlinga: Plener, za predlog Falkenhaynov temeljito, posebno zavračujoč dr. Ungerja: profesor dr. Ran da. Potem se je po 4. popoludne seja pretrgala in nadaljevanje napovedalo na pol 8. uro zvečer.
V večerni seji govoril je prvi zoper drugi del Fal-kenhaynovega predloga: knez Carlos Auersperg, dalje za predlog Falkenhaynov in v obče o rešitvi narodnostnega vprašanja: knez Jurij Lobkovic, za njim grof Taaffe zoper predlog Schmerlingov in Conradov, potem pa še, ko je grof Falkenhayn izjavil, da izglednem zagovorom njegovega predloga nima dostaviti ničesar, poročevalec Schmerling in za njim Conrad.
Po tem pričelo se je glasovanje in sicer najpred : o predlogih Conradovih, dalje: o predlogu Schmerlin-govem, na zadnje: o predlogih Falkenhaynovih, in sicer vsled predloga Falkenhaynovega o vsakem delu vsakega predloga posebej, tako, da se vsakomu da prilika izraziti svoje prepričanje.
Po enokratnem stenji soditi bilo je s predsednikom vred navzočih 120 členov.
Za prvi del Conradovega predloga glasovalo je samo 8 členov srednje stranke, za drugi del tega predloga pa: vsa levica in pet članov srednje stranke, vsega skupaj 47 članov, proti temu predlogu je glasovala vsa desnica in trije člani srednje strauke (Taksis, Ku-bin in še eden) vsega skupaj 72 članov.
Za predlog Schmerlingov glasovala je vsa levica in knez Trautmannsdorf, tedaj 40 članov proti 79.
Za prvi del Falkenhaynovega predloga glasovala je   vsa desnica in vse središče razun kneza Traut-mannsdorfa,   tedaj   79   članov,   za   drugi  del  Falkeu-hayn-ovega predloga pa vsa desnica^in dva člana srednje stranke, tedaj 71 članov zbornice.
150
Predseduik upravne sodnije grof Bele redi, drugi podpredsednik najvišje sodnije Habietenek, ki spadata k desnici, se namenoma nista vdeležila glasovanja, da bi se jima ne moglo očitati, da prav tako prezirata dolžnost dostojnosti za svoja uradniška mesta, kakor predsednik najvišje soduije Schmerling in pa predsednik državne sodnije dr. Unger.
O posamesnih govorih te zanimive politične borbe spregovorimo še posebej. Čitatelji naši prepričali se bodo, kako sijajno je zmagala večina zborova tudi duševno. Schmerling, Chlumecki, Unger, Plener, in kar je še te vrste zagovornikov stare-absolutistične šole. pa si bodo nekaj časa zapomnili to borbo in to sijajno zmago sedanje sisteme. Potepeni zapustili so zbornico, potrti javkajo njihovi časniki. V krogih večine pa bode zmaga izbudila zadostenje in novo zaupanje, da bode vlada Taaffejeva v prihodnje postopala odločnejše, vsestransko doslednejše, da vsaj sedaj, ko ji je velika večina gosposke zbornice dala tako sijajno zaupnico, ne bo prezirala dalje nas Slovencev na jugu.
Nadjajmo se, da bode enkrat kouec dosedanjega Gautschevanja!