-51 -
SEMINARSKE NALOGE IZ RAZISKOVANJA V OKVIRU SPECIALIZACIJE
ZA SOCIALNO DELO V LOKALNIH SKUPNOSTIH (I)
13. februarja 1987 je prva skupina specializantov zagovarjala svoje seminarske
naloge pri predmetu Raziskovanje v socialnem delu (akcijske in evalvacijske
raziskave). Vsak slušatelj specialističnega tečaja je moral namreč izvesti manj-
šo empirično analizo s področja svojega strokovnega dela. Čeprav niso vse te
analize metodološko dosledno izpeljane in so pač eden od vmesnih proizvodov
študijskega procesa, se nam po problemski in metodološki plati vendarle zde
toliko zanimive, da ni odveč, če se z njimi seznanijo tudi drugi. Vabim vas to-
rej v metodološko delavnico!
Anico Miklič je v nalogi z naslovom Zastopanost krajevnih skupnosti v skup-
ščini občinske skupnosti socialnega varstva Trebnje zanimalo vprašanje, ali so
posamezne krajevne skupnosti ustrezno zastopane s svojimi delegati v skupščini
občinske skupnosti socialnega varstva. Njen dotedanji vtis je bil, da imajo več
delegatov tiste krajevne skupnosti, kjer je sorazmerno manj socialne problema-
tike, tiste pa, kjer je več socialnih problemov, imajo manj delegatov. Njena
ničelna hipoteza je torej bila, da število delegatov ni odvisno od obsega social-
novarstvenih potreb v kraju. Relevantne spremenljivke so torej: ŠTEVILO DELE-
GATOV, OBSEG SOCIALNOVARSTVENIH POTREB in (zaradi računanja ustrez-
nih koeficientov) ŠTEVILO PREBIVALCEV v krajevni skupnosti.
Poseben metodološki problem je bil, kako izraziti OBSEG SOCIALNOVARSTVE-
NIH POTREB. Mikličeva je v ta namen povsem samostojno in izvirno oblikovala
indeks, sestavljen iz 10 kazalcev. Kazalce je izbrala tako, da je zajela vsa po-
dročja v okviru socialnega varstva; vsako področje je bilo zastopano z dvema ka-
zalcema:
Področje pokojninsko-invalidskega zavarovanja:
Ij = število oseb, ki prejemajo varstveni dodatek k pokojnini
I2 = število oseb, ki zaradi invalidnosti prejemajo nadomestilo za telesno okvaro.
Področje otroškega varstva:
Ij - število otrok, vključenih v vzgojno-varstvene ustanove
1д - število družin, ki prejemajo družbeno pomoč otrokom.
Področje stanovanjske skupnosti:
I^ - število lastnikov stanovanjske pravice do solidarnostnega stanovanja
Ig - število prejemnikov subvencij stanarin.
Področje zaposlovanja:
- število prejemnikov štipendij iz združenih sredstev ter razlik h kadrovskim
štipendijam
Ig - število nadomestil za brezposlenost.
Področje socialnega skrbstva:
I9 - število odraslih oseb in otrok, ki so nameščeni v drugo okolje (socialni za-
vod, zavod za usposabljanje, vzgojni zavod, rejništvo)
- 58 -
I,PI - število oseb in družin, ki so prejemniki družbenih denarnih pomoči v so-
cialnem skrbstvu (začasnih, enkratnih, stalnih, nadomestila za invalidnost)
Mikličeva je na osnovi podatkov o številu delegatov, številu prebivalcev in obse-
gu socialno-varstvenih potreb za vsako krajevno skupnost dobila tri mere (po-
datke):
-	indeks števila delegatov; odstotek delegatov iz posamezne KS, izračunan od
skupnega števila vseh delegatov v občinski skupščini skupnosti socialnega var-
stva,
-	indeks števila prebivalcev; odstotek prebivalcev v posamezni KS od skupnega
števila prebivalcev v občini,
-	indeks obsega socialno-varstvenih potreb; odstotek oseb, ki prejemajo v dolo-
čeni KS od vseh takih oseb v občini. Te osebe bomo .v nadaljnjem besedilu
imenovali uporabniki socialno-varstvenih storitev, zavedajoč se, da gre za po-
sebno rabo tega izraza, kar naj velja le v okviru te analize.
Ti podatki so prikazani spodaj:
Iz tabele je jasno razvidno, da je več kot polovica vseh delegatov iz mesta Treb-
nje, ki sicer prednjači po številu prebivalcev in po številu uporabnikov storitev
socialnega varstva, pa vendar ne tako zelo kot po številu delegatov. Na prva dva
kraja na seznamu (Trebnje, Mirna) odpade 81 % delegatov, pa le 30 % prebival-
cev in 41 % uporabnikov socialnega varstva Na kraje, v katerih je skupno 70 %
prebivalcev in 59 % uporabnikov pride le 20 % delegatov, t.j. 6 do 30. Upraviče-
no je torej vprašanje, koga zastopajo ti delegati.
- 59 -
Iste izhodiščne podatke bi lahko izrazili kot koeficiente. Izračunamo lahko po
dva koeficienta za vsak kraj: število uporabnikov socialnovarstvenih storitev na
100 prebivalcev in število delegatov na 100 uporabnikov socialnovarstvenih sto-
ritev. Dobljeni koeficienti so prikazani spodaj:
Pripomniti moramo, da je število uporabnikov socialnovarstvenih storitev doblje-
no s seštevanjem uporabnikov desetih storitev in prejemkov, ki so v tej analizi
upoštevani kot indikatorji socialne problematike. To ni pravo število vseh upo-
rabnikov kakršnih koli storitev in prejemkov v okviru samoupravnih interesnih
skupnosti, združenih v okviru socialnega varstva. Vendar so med temi desetimi
storitvami upoštevane bistvene in osnovne, tako da pravo število uporabnikov rti
daleč od števila, dobljenega v tej analizi. Vseeno pa zunaj te analize nima po-
mena
Koeficienti v tabeli 2 odkrijejo zanimiva nesorazmerja V mali krajevni skupnos-
ti Svetinje, ki šteje 207 prebivalcev in je v prebivalstvu občine udeležena z 1 %
prebivalstva ter ima 23 uporabnikov socialno-varstvenih storitev (11 na 100 preb.)
bi prišli kar štirje delegati na 100 uporabnikov. V Sentrupertu, kjer pride 14,4
uporabnikov na 100 prebivalcev, pa ni nobenega delegata
Na osnovi teh podatkov smo izračunali tudi korelacijo med rangi krajevnih skup-
nosti glede na koeficient uporabnikov na 100 prebivalcev in rangi glede na koe-
ficient števila delegatov na 100 uporabnikov. Spearmanov rho je 0,39, to je niz-
ka korelacija.
Kakšna bi bila pravična porazdelitev delegatov? Očitno taka, da bi bilo število
delegatov iz KS sorazmerno številu uporabnikov socialno-varstvenih storitev, to
je sorazmerno koeficientu števila upo rabnikov na 100 prebivalcev- Ce zadevo
nekoliko poenostavimo, lahko rečemo, da se ta koeficient zvišuje linearno. Vidi-
mo tudi, da je zadnji koeficient za 10 večji kot prvi oziroma da je vsak nasled-
nji večji za 10/15, t.j. za razmerje odsekov na y in x osi, kar da, če deljenje
- 60 -
izvedemo, 0,667. To nam da enačbo naše premice:
y = 0.667 X
Sedaj lahko za vsak x (t.j. za vsak kraj, razvrščen glede na koeficient socialne
problematike) izračunamo površino pod premico, ki leži med to in naslednjo
vrednostjo X. Ker imamo na razpolago 30 delegatov, moramo izračunane površi-
ne pretvoriti v število delegatov. Pretvorimo jih po naslednjem sklepu: celotna
pvoršina pod krivuljo je površina trikotnika, torej jo izračunamo po obrazcu
p = (15 X 10)2 = 75. Površina 75 enot ustreza 30 delegatom. Pretvorni faktor
je torej 75/30 = 2.5. Dobljene površine pri danih vrednostih x pretvorimo v šte-
vilo delegatov tako, da jih delimo z 2,5. (Vseh računov ne prilagamo, lahko pa
jih dobite pri piscu tega poročila.) Tako dobimo naslednje število delegatov po
krajevnih skupnostih: Račje selo 4, Trebnje 4, Mokronog 3, Mirna 3, Sentru-
pert 3, Čatež 3, Velika Loka 2, Trebelno 2, Stefan 2, DoL Nemška vas 1, Kne-
žja vas 1, Svetinje 1, Dobrnič 1, Sentlovrenc O, Sela Sunriberk O, Veliki Gaber 0.
Preverimo še, če smo s takim razporedom skladnost med številom delegatov
in obsegom socialnovarstvenih potreb v krajevnih skupnostih kaj izboljšali. Spet
bomo izračunali koeficient skladnosti med rangi krajevnih skupnosti glede na
oba omenjena kriterija. Spearmanov rho je to pot 0.98, kar pomeni skoraj po-
polno skladnost rangov.
Božena Ronner je predstavila analizo (Preseljevanje ljudi v nova naselja in nji-
hova socializacija ter načrtno-formalno in nenačrtno-spontano povezovanje lju-
di pri preselitvi v novo okolje), v kateri lahko vidimo zasnutek naravnega teren-
skega eksperimenta, ob katerem pa so se pokazale tudi številne težave, ki so
za take eksperimente tipične. Ronnerjeva primerja dve novi stanovanjski soses-
ki v jeseniški občini, isc. sosesko Hrušica center in sosesko MiS II na Jesenicah.
Ko ugotavlja, da je bilo z novim bivališčem več nezadovoljnih med stanovalci
soseske Hrušica kot med stanovalci soseske na Jesenicah, postavlja domnevo, da
je do razlik prišlo zaradi tega, ker so s to drugo skupino stanovalcev bili pred-
stavniki stanovanjske skupnosti neprestano v stiku pred preselitvijo, med njo in
po njej. Sproti so reševali nastale probleme in izglajevali konflikte ter, kolikor
so mogli, upoštevali želje stanovalcev. To hipotezo oziroma model raziskave bi
lahko shematično ponazorili takole:
Odvisni spremenljivki sta zadovoljstvo s stanovanjem in stanovanjsko sosesko ter
stopnja sodelovanja med stanovalci. Mera prve je n.pr. število prošenj za zamen-
javo stanovanja in besedno izraženo zadovoljstvo, mera druge pa rupr. število
stikov med stanovalci, število primerov medsebojne pomoči ipd.
Delo s stanovalci je obsegalo:
L Pred točkovanjem stanovanjskih razmer:
-	seznanjanje s pravilnikom o oceni stanovanjskih razmer,
-	ogled stanovanj vseh prijavljenih na razpis,
-	obvestilo in pogovor o številu točk in mestu uvrstitve.
- 61 -
2.	Pred preselitvijo:
-	pisno obvestilo upravičencem in vabilo k prevzemu stanovanja,
-	skupinski pogovor z novimi stanovalci in njihovimi svojci oziroma prijatelji.
Na pogovoru so bili bodočim stanovalcem sporočeni osnovni podatki o dru-
gih stanovalcih (poklic, zaposlitev, število družinskih članov, prejšnje sta-
novanje, pripadajoče stanovanje). Bodoči stanovalci so lahko izrazili svoje
želje glede nadstropja. Bili sc poučeni o pravici do odklonitve dodeljenega
stanovanja in o posledicah take odločitve. Sporočena jim je bila zahtevana
višina lastne udeležbe in omenjeni možnost in pogoji oprostitve. Socialna
delavka jih je seznanila z zdravstveno in socialno problematiko stanovalcev
in pozvala k medsebojni pomoči. Opozorila jih je na pravice in dolžnosti
uporabnikov družbenih stanovanj, seznanila z oblikami organiziranja in s
hišno samoupravo z višino stanarine in drugimi stroški in s strukturo sta-
narine.
3.	Ob predaji stanovanja:
-	Skupen ogled stanovanj in sprejemanje opozoril glede napak izvajalca del.
V soseski Hrušica center, kamor so se stanovalci vselili leto dni prej kot v na-
selje MIŠ II na Jesenicah, pa niso bili seznanjeni z oceno stanovanjskih razmer;
pri nekaterih prosilcih ni bilo ogleda stanovanjskih razmer; o prednostni listi so
bili obveščeni le preko sredstev javnega obveščanja; niso imeli možnosti pritožbe
na prednostno listo; pisno so bili obveščeni o tem, kakšno stanovanje jim je bi-
lo dodeljeno in v katerem kraju; obvestilo je vsebovalo pouk o posledicah odklo-
nitve stanovanja
Dejansko se je torej postopek z bodočimi stanovalci precej razlikoval. Slabe iz-
kušnje iz Hrušice so vplivale na skrbnejše vodenje postopka na Jesenicah. V eni
soseski so bili stiki med stanovalci in predstavniki stanovanjske skupnosti skrče-
ni na najnujnejša uradna obvestila, posredovana pisno, v drugi pa so predstavni-
ki stanovanjske skupnosti vzpostavili neposreden stik s stanovalci, individualno in
skupinsko, se z njimi pogovarjali in jim tudi skušali ugoditi. V skušnjavi smo, da
bi razlike v zadovoljstvu stanovalcev pripisali tem razlikam v pristopu stanovanj-
ske skupnosti.
Vendar pa se obe naselji razlikujeta tudi po vrsti drugih značilnosti, tako da
razlik v zadovoljstvu in sodelovanju (tudi če bi bile zatrdno ugotovljene) ni mo-
goče pripisati le boljšemu delu z njimi.
Gradnja soseske Hrušica center ni bila namensko načrtovana. Prvi stanovanjski
blok je bil prvotno namenjen delavcem, zaposlenim pri gradnji karavanškega
predora, zato so stanovanja nefunkcionalna. Soseska leži ob magistralni cesti,
po kateri je gost promet, saj je v bližini državna meja Okolica soseske je as-
faltirana, prostor pa služi le za parkirišča. Zelenic ni, peš poti so oddaljene,
otroških igrišč ni. V neposredni bližini je gradbišče predora in železnica, torej
močan hrup. Edina trgovina je kakih 800 m daleč. Lokalni avtobusi vozijo na
1 uro, kar je premalo pogosto za potrebe stanovalcev. Ti so namreč popolnoma
odvisni od prevoza, saj so vse pomembnejše ustanove na Jesenicah: šole, delov-
ne organizacije, zdravstvene ustanove, pošta, banka idr. Celo javna telefonska
govorilnica že dalj časa ne deluje. Vzgojno-varstvena organizacija je preobre-
menjena V stanovanjskih blokih ni dvigal, prve garsonjere so v drugem nadstrop-
ju.
- 62 -
Stanovalci tega naselja so pred tem živeli kot najemniki in podnajemniki v ve-
čini pri zasebnikih, in to v slabih stanovanjskih razmerah, vendar pa v okolju,
kjer so n.pr. lahko gojili domače živali, imeli vrtičke ipd. Po smrti zasebnih
stanodajalcev so njihovi otroci tem podnajemnikom odpovedovali gostoljubje, ne-
katerim po 30 letih in več. Pri dodelitvi stanovanj niso imeli nikakršne izbire;
morali so se preseliti v garsonjere, povprečno 25 m' velike. Med njimi ni bilo
nikogar, ki bi želel v ta kraj.
Druga soseska, MiS II na Jesenicah, je v neposredni bližini železarne in je gosto
posejana z novimi stanovanjskimi objekti. Nad sosesko je železniška proga, pod
sosesko pa obrat družbene prehrane "z goro odpadkov hrane". Tudi ta soseska
je torej v degradiranem okolju. Toda javne ustanove so dostopne in stanovalci
niso odvisni od prevoza. Tudi kulturne ustanove so blizu.
Ljudje v obeh skupinah so v prvotnem okolju imeli več možnosti za osebne ko-
njičke: od drobne obrtniške dejavnosti, vrtičkarstva do reje malih živalL V no-
vem okolju tega ne morejo več početi. Za vključevanje v društva pa imajo pre-
bivalci Hrušice več možnosti. V njihovi novi soseski deluje gasilsko, prosvetno in
telovadno društvo. V naselju MiS II pa so te dejavnosti težje dostopne.
Sestava populacije novih stanovalcev je v obeh naseljih precej podobna, saj gre
za ljudi, ki so morali ustrezati kriterijem za dodelitev solidarnostnih stanovanj,
je pa tudi nekaj razlik med njimi:
- 63 -
Na osnovi dosedanjih stikov s stanovalci obeh naselij so ocene stanja na odvis-
nih spremenljivkah (zadovoljstvo s stanovanjem, sodelovanje) naslednje:
Vidimo, da se iz teh rezultatov ne da, glede učinka dela s stanovalci, kaj do,-
ločenega skleniti. Obe naselji imata sicer nekaj skupnih značilnosti (novost,
bližina prometnic in industrijskih obratov, gradbišča, gostota poselitve), pa tu-
di pomembne razlike.
Hrušica ima slabe zveze z mestom, tako da je ogroženo zadovoljevanje osnovnih
potreb, stanovanja niso namensko grajena in so nefunkcionalna. MiS II je bliže
centru Jesenic z vsemi prednostmi take bližine glede oskrbe in zadovoljevanja
potreb. Prav tako sta obe populaciji stanovalcev delno podobni (po deležu mla-
dih družin, samcev in upokojencev-invalidov, po prejšnjem bivališču) pa tudi pre-
cej različni: med stanovalci Hrušice je več Neslovencev, več je starejših od 5G
let, več takih, ki so bili prejšnjega bivališča bolj vajeni. Vidimo pa, da tudi
stanje na odvisnih variablah nikakor ni enoznačno. Na nekaterih kazalcih je
stanje v prid naselju v Hrušici, na drugih v prid naselju na Jesenicah, se pa v
splošnem nagiba v prid naselju na Jesenicah.
Ta primer kaže, da se evalvacija socialnega skupnostnega dela v naravnih raz-
merah sreča s precejšnjimi metodološkimi problemi, saj je težko doseči primer-
ljivost in kontrolirati relevantne faktorje. Osebno prepričanje delavca o učinkih
njegovega dela je težko podkrepiti s trdnimi podatki. Zato je v takem primeru
metodološko skrbno in domiselno načrtovanje raziskave tembolj potrebno.
- 64 -
Čeprav naloga Magde Pintar-Cebulj ni ožje povezana s socialnim delom v lokal-
nih skupnostih, je zanimiva, saj opozarja na nekaj problemov, povezanih z obrav-
navo mejno inteligentnih otrok. Kot je znano, se po Pravilniku o razvrščanju in
razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem
in duševnem razvoju vsi našteti razvrščajo v: (1) duševno manj razvite otroke,
(2) telesno prizadete otroke, (3) vedenjsko motene otroke in (4) otroke z več
motnjami. Med duševno manj razvite otroke spadajo: lažje duševno prizadeti
(IG: 51-70), zmerno duševno prizadeti (IQ: 36-50), težje duševno prizadeti (IQ:
21-35), težko duševno prizadeti (IQ: po 20). Otroci z mejnimi sposobnostmi (IQ:
71-84) se razvrščajo le izjemoma. Pravilnik namreč dopušča možnost, da se iz-
jemoma razvrstijo tudi otroci z okrnjenimi specifičnimi duševnimi sposobnostmi
ali naravnanostmi, to je otroci, ki ne morejo slediti delu v osnovni šoli; to so
otroci na meji normalnih sposobnosti. Smernice za delo strokovnih delavcev, ki
delajo v komisijah za razvrščanje, določajo, v kakšnih izjemnih primerih se raz-
vrščajo otroci z mejno inteligentnostjo. Obravnave teh otrok ne določa le koli-
činsko zmanjšanje njihovih sposobnosti, ampak jih določajo kakovostne značilnos-
ti njihovega načina mišljenja in zmožnosti za sodelovanje pri učnem delu. Pravil-
nik natančno določa pogoje, pod katerimi se mejno inteligenten otrok lahko na-
poti v osnovno šolo s prilagojenim programom.
Analiza je skušala ugotoviti, ali se otroci z mejno inteligentnostjo resnično le
izjemno pojavljajo v postopku za razvrščanje; ali so otroci, ki so priglašeni k
pregledu pred komisijo za razvrščanje, resnično le v izjemnih primerih razvršče-
ni oziroma napoteni v osnovno šolo s prilagojenim programom; kakšne so druge
značilnosti teh otrok, ki bi pojasnjevale ali opravičevale njihovo razvrstitev.
Na ta vprašanja je skušala analiza odgovoriti na osnovi gradiva, zbranega o otro-
cih, ki so bili v razvrstitvenem postopku na CSD Domžale, v letih od 1964 do
1985 pri strokovni komisiji za razvrščanje v okviru sisa socialnega skrbstva Dom-
žale. Teh otrok je bilo v vseh 20 letih 825. Za celotno to populacijo je bilo
ugotovljeno, koliko je med temi otroki mejno inteligentnih. Ostale značilnosti
pa so bile ugotovljene le za mejno inteligentne otroke letnikov 1969-1973. Teh
otrok je bilo 63. Za ta leta so namreč bili na razpolago vsi zahtevani podatki
o otrocih.
Vseh otrok z mejnimi sposobnostmi, ki so bili v letih 1964 do 1985 priglašeni k
postopku, je 323, kar znaša 39 % od vseh otrok, priglašenih k postopku. Razvr-
ščenih je bilo 259 mejno inteligentnih otrok ali 31 % od vseh razvrščenih otrok.
To pa tudi pomeni, da je bilo razvrščenih 80 % od vseh priglašenih mejno inteli-
gentnih otrok.
Starostni distribuciji priglašenih in razvrščenih mejno inteligentnih otrok kažeta,
da otroke priglašajo za kategorizacijo predvsem v starosti od 7 do 9 let, nato
pa število priglašenih precej upade. Razvrstijo pa jih v 8. in 11. letu t.j. po pr-
vem šolskem letu, ko se je pokazal neuspeh v šoli, in po prehodu na višjo stop-
njo (po 5. razredu). Opazen je časovni premor med priglasitvijo in razvrstitvijo.
To lahko pomeni, da postopek razvrščanja deluje zaviralno, da bi tako preprečili
neupravičene kategorizacije. Dve tretjini mejno inteligentnih otrok sta le enkrat
v postopku razvrščanja, ostali pa pridejo v ta postopek dvakrat ali trikrat, sled-
nji so redki (manj kot vsak deseti). Potem ko apr. niso bili razvrščeni po mali
šoli, so ponovno predlagani po prvem razredu. Podobna ločnica je prehod iz raz-
redne na predmetno stopnjo, ki pomeni za mnoge otroke v tej občini tudi prehod
iz podružnične šole v domačem kraju v matično šolo v drugem kraju in s tem
povezane prilagoditvene težave.
- 65 -
Cim starejši je otrok ob razvrstitvi, tem bolj je vprašljiva vzgojna in razvojna
vrednost tega ukrepa. In vendar podatki kažejo, da sta bili dobri 2/5 otrok raz-
vrščeni v starosti 11 let in več (nekateri celo v starosti 13 ali 14 let).
Zanimivo je, da sta dve šoli od osmih v občini "prispevali" kar polovico vseh
otrok, ki so bili v postopku, čeprav se po velikosti ne razlikujeta od drugih,
saj med šolami v občini ni bistvene razlike v številu učencev. Možnih razlogov
za tako nesorazmerje je veliko: od značilnosti populacije učencev oziroma nji-
hovega porekla do značilnosti šolske "politike" in razvitosti svetovalne službe.
Ni pa podatkov, ki bi pojasnili tako veliko razliko med šolami.
Ti otroci izhajajo v glavnem iz popolnih družin (80 %), družine imajo lastne hi-
še (70 %), starši so zaposleni (59 % oba) ali pa kmetje. Izobrazba staršev je
nizka (le tretjina očetov ima več kot osnovno šolo, skoraj polovica še te ne;
63 % mater nima končane osnovne šole).
V 80 % družin se pojavlja tudi različna patologija in deviacije (najpogosteje
alkoholizem enega od staršev), ali pa je okolje nestimulativno. Zabeležene so
tudi motnje v odnosih v družini in osebnostne motnje.
Kazalo je, da bo analiza osvetlila vprašanje razvrščanja mejno inteligentnih ot-
rok, ki bi jih smeli razvrščati le izjemno. Zdelo se je, da je teh primerov to-
liko. da ne moremo govoriti o izjemah. Vendar pa izračun pokaže, da smo žrt-
ve "optične iluzije". Mejno inteligentnih otrok je bilo v preteklih 20 letih v tej
občini med vsemi priglašenimi otroki res 39 %, med razvrščenimi pa 31 %. To
se pravi, da je na dva duševno prizadeta otroka prišel en mejni. Toda nedogovor-
jeno je ostalo ključno vprašanje, namreč, kolikšen odstotek vseh mejno inteli-
gentnih otrok, ki so v splošni populaciji, je bil priglašen za razvrščanje. Na os-
novi norm'^bi pričakovali, da je v splošni populaciji 12,6 % mejnih in 2,3 % du-
ševno prizadetih. Iz tega podatka in iz podatkov, ki smo jih navedli spredaj, se
da izračunati, da jih je bilo od vseh mejno inteligentnih otrok priglašenih približ-
no 12 %. To vendarle ni tako daleč od pojma "izjemno". Čeprav torej kaže, da
odstotek priglašenih in kategoriziranih mejno inteligentnih otrok ni tako visok,
kot kaže prvi vtis zaradi šestkrat večjega deleža te kategorije v splošni popula-
ciji, kot je delež duševno prizadetih, je analiza opozorila na drug s tem povezan
problem, namreč na pozno kategorizacijo, pa še na vprašanje, ali niso morda po-
samezne šole preveč prizadevne pri priglašanju učencev za kategorizacijo. Kogar
zanima izračun navedenega odstotka, naj se še malo pomudi in preveri, če smo
sklepali in izračunali prav.
Analiza nam posreduje podatek, da je v obravnavani populaciji priglašenih 825
otrok, od tega je 323 mejno inteligentnih in torej 502 duševno prizadeta.
Po pričakovanjih (norme)^je v populaciji 2,3 % duševno prizadetih in 12,6 %
mejnih. Domnevajmo, da so vsi duševno prizadeti tudi priglašeni (kar verjetno
ni daleč od resnice). Torej pomeni 502 duševno prizadetih 2,3 % od celotne po-
pulacije otrok. Celotna populacija otrok občine D. v letih 1964-85 šteje torej
Jelka Koplaet, Pedagogija mentalno nedovoljno razvijene djece, Zagreb 1976.
Cit. po: Tereza Sitar-Zerdin, Integracija mejnih in lažje umsko manjrazvitih
učencev v osnovne šole. Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani, 1981.
- 66 -
Vseh mejnih je torej 12,6 % od 21.826, to je 2750. Vseh subnormalnih t.j.
mejnih in duševno prizadetih je skupaj 3232. Koliko je priglašenih mejnih od
vseh mejnih? To je 323 od 2750, kar je 11,7 % ali približno 12 %.
Blaž Mesec
IZ URADNIH LISTÜV
V	množici pravnih virov je zamudno iskati tiste, ki so pomembni za socialno
politiko in socialno delo. Prelistali smo Uradni list SRS (R) in Uradni list
SFRJ (Z) iz prvih dveh mesecev letošnjega leta in izbrali tekste, ki bi vam
utegnili priti prav pri vašem delu.
Srednjeročni plan Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za obdobje 1986-1990
(R 6/87) postavlja cilje in usmeritve razvoja socialnega skrbstva, med katere
uvršča zagotavljanje permanentnega usposabljanja, spremljanja in poglabljanja
znanj vseh strokovnih delavcev na področju socialnega skrbstva ter širitev so-
cialnega dela v gospodarskih organizacijah in zdravstvu (1, 13. in 14. al.) Med
novimi specializacijami, ki jih pripravlja VSSD, sta tudi specializaciji za social-
no delo v OZD in za socialno delo v zdravstvu!
V	tem obdobju je bilo objavljenih tudi več drugih planskih aktov: resolucije o
politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990 v
letu 1987 in ustrezne resolucije posameznih ljubljanskih občin (vse R 5/87). V
razdelkih, ki se nanašajo na socialno skrbstvo, najavljajo spremembe v delu
centrov za socialno delo. Družbeni plan občine Ljubljana Center za obdobje
1986-1990 (R 3/87) predvideva razvoj prostovoljnega dela, zlasti za starejše ob-
čane (5.2.7., 2. odst.). Iz občine Ljutomer je cel paket planskih aktov: dolgo-
ročni plan za obdobje 1986-2000, družbeni plan za obdobje 1986-1990 in resolu-
cija za leto 1987 (vsi R 7/87), ki v okviru družbenih dejavnosti obravnavajo tudi
socialno področje.
S področja pokojninsko-invalidskega zavarovanja opozarjamo na zakon o spremem-
bi zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Z
8/87), pomemben za preračunavanje pokojnin, uveljavljenih v obdobju 1965 do
1986, na vrsto sklepov o novih višinah prejemkov iz pokojninsko-invalidskega za-
varovanja (R 7/87) in na odločbi Ustavnega sodišča Slovenije o (ne) skladnosti
statuta SPIZ oziroma zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z Usta-
vo Slovenije (obe R 1/87).
Na stanovanje kot eno od najpomembnejših dobrin za človeka se nanašata pra-
vilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, združe-
nih v Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana (R 2/87), in pravilnik o kre-
ditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti, Celje (R 6/87).
Slednji vsebuje dokaj razčlenjene osnove in merila za sestavo prednostne liste
upravičencev do posojil, ki bi bili uporabni tuid v kakšni OZD, kjer teh vprašanj
še niso ustrezno rešili. V zvezi z dodeljevanjem stanovanj in stanovanjskih poso-
jil prihaja večkrat do sporov o ustavnosti in zakonitosti stanovanjskih pravilnikov.