Šolski in ucni red ter uči- teljeva pravica do kazno- vanja. Graška »Tagespost« poroča v svoji 24. letošnji številki sledeče: Kasacijski dvor je izrekel pod pred- sedstvom predsednika dr. pl. Rubra zaradi , ničnostne pritožbe generalne prokurature ¦za varstvo zakona, razsodbo, ki je enako važna za učne osebe in starše šolskih , otrok. Deželno kot prizivno sodišče v Pragi Ije potrdilo razsbdbo nekega okrajnega sodišča, s katero je bil obsojen Ijudskošolski učitelj zaradi dejanstvenega razžaljenja tučenca tretjega Ijudskošolskega razreda, na globo 10 K. Učitelj je imel med dopolianskim odmorom ravno nadzorstvo na Fhodnikih ter sreča tri učence, ki so se zaskasnili ter hiteli v telovadnico. Pri enem dečku je zapazil učitelj, da ima v roki več ključev. Ko ga vpraša, kakšni ključi so to, mu odvrne fant: »To so ključi raznih vrat. Če ne verjamete, greste vprašat lahko k nam domov.« — Zaradi tega predrznega odgovora udari učitelj fanta s plosko roko po licu ter ga potisne v svoj »razred. Kazenska razsodba napram učiitelju je uveljavila, da tvori podlago animus ^injurandi in ne animus corrigendi, ker si Je moral biti učitelj svest, da poniža s svolim ravnanjem šolarja in njegove starše očeh součencev; poslužil se je ne^dovoljenih sredstev, četudi so mu stala na |razpolago disciplinarna sredstva, zakaj te[lesna kazen je v šolah izrečno prepoveiana. Na podlagi predloga generalnega prokuratorja dr. Hogla je spoznal kasacij[ski dvor v nejavni seji, da je razsodba de|2elnega kot prizivnega sodišča v Pragi prestopila zakon; zato se ta razsodba razIveljavlja, in obtoženec je bil oproščen. |<Jtemeljuje se to sledeče: Staršem kakor tudi vzgojevalcem in učiteljem je priznana liapram njih otrokom, gojencem in učen.tem nekaka oblast v vzgojne svrhe. Ve'iavni kazenski zakon stoji na stališču, da bi nasprotovalo vsem principom vspešne Vzgoje, če bi se smatralo vsak prestopek te vzgojne oblasti že za tak, da bi se ga zasledovalo kazensko - sodnijsko ter do^voljevalo pravico tožbe učencu ali gojencu napram vzgojevalcu. Drugače je šele, ce se je prestopilo vzgojno pravico na naC]n. ki dovoljuje javnemu tožitelju, da na?topi s tožbo, če pridejo torej v poŠtev oni ]avni interesi, za katerih varstvo so poklilŁad državni pravniki. Pri malih prestop^1" je iskati po obstoječem kazenskem zapnu odpomoči potom disciplinarnega po- stopanja. V šolskem in učnem redu pbstavljena prepoved telesne kazni že s tem, da je tu odredba, ni mogla provzročiti nikake izpremembe v kazenskem zakonu. Ce se ne ravna po tej odredbi, se pregreši učitelj proti svojim stanovskim dolžnostim ter je v slučaju kriv disciplinarnega prestopka, ki upravičuje učenčeve starše do pritožbe pri predstavljeni službeni gosposki učiteljevi. Za kazenskega sodnika pa je merodajna v prvi. vrsti določba kazenskega zakona; po tem pa je kaznjiva telesna kazen otroka od strani učitelja le tedaj, če je dobil kaznovanec na telesu poškodbe, kar se tu ni zgodilo.