Poštnina plačana v gotovini
Leto XIX.
Naročnina za Jugoslav.o: celoletno 180 Din, za >/« leta KO Din, za 'h leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plato in toži se v
TRGOVSKI UST
Številka
ijubijanL Časopis za	trgovino.	indus
Uredništvo tat upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici at. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri
pošt. hranilnld v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
jfzflčl/čl vsak torck' če-
trtek in soboto
Ljubljana, sobota 18. januarja 1936
Četna posamezni vend številki Din *
Ena prvih nalog združeni
Odkar ge je začela v Jugoslaviji gospodarska stiska, morejo kon-statirati vsi gospodarski krogi brez »Žjčme, da je ostala stiska nezmanjšana predvsem zato, ker se he upoštevajo njih predlogi in zahteve.
•Ni še izbruhnila pri nas kriza zaupanja, ni še nastal naval na denarne zavode, ko so gospodarski krogi svarili, da se je takoj po za-kljueitvi stabilizacijskega posojila pustilo prosto odhajanje denarja v tujino. Njih beseda ni bila upoštevana in posledice čutimo še danes vsak dan teže. Kolikokrat »o govorili naši lesni trgovci, da treba poskrbeti za redne pomorske zveze z lavantinskimi pristanišči, da treba znižati železniške pristojbine, da treba dovoliti izvozne premije in še celo vrsto podobnih predlogov so predlagali, a uiti eden se ni izvedel. Sedaj, ko so potisnile sankcije našo lesno trgovino čisto ob tla. čutimo šele, kako velika napaka se je storila, ker se niso izvedli predlogi najboljših poznavalcev našega lesnega trga. Danes bi hoteli izvažati e« tudi v druge države, a kako izvesti tako velik preobrat v naši izvozni trgovini, ko ni zanj nič pripravljeno, na to niliče ne pomisli. Kar je bilo preje še skoraj otročje uhko, to je dane«, ko je bil pravi trenutek zamujen, skoraj neizved-UtVO te/Jta naloga.
Neštetokrat so vsi trgovci brez izjeme govorili, da 'bo trgovina čisto propadla, če se ji ne bo pomagalo v boju proti nelojalni konkurenci, če se bo še naprej trpelo, da zadružne trgovine z milijonskim premoženjem in še večjim prometom ne plačujejo davka! Vsi opomini trgovcev so bili zaman. In potem se je zgodilo, da je samo v Sloveniji v enem Samem letu padilo število trgovin za 1500, da je drugo leto padlo število trgovin skoraj v isti višini, a kljub temu se ni nič sforilo v pomoč trgovini. Niti tedaj se ni nič storilo, ko je padlo število trgovin in obrtov že za 7000!
Niti predlogi trgovcev, ki so bili za državno blagajno naravnost dobrodošli, se niso upoštevali. Ceso m pr. trgovci nastopili proti temu, da so manj obdačene prodajalnice velikih tujih podjetij od njihovih trgovin, bi človek mislil, da bo finančni minister naravnost zagrabil z obema rokama za ta predlog. Milijone in milijone dohodkov bi mogel dobiti z realizacijo tega predloga. A kljub temu je ostal celo ta predlog neupoštevan in edini efekt je poseben davčni dodatek, ki bi ga pa nekateri p rego reči davčni organi hoteli obesiti — Se na trgovce.
Vse to neverjetno neupoštevanje stanov, ki so glavni nosilci vsega davčnega bremena in najboljši poznavalci potreb našega gospodarstva, dokazuje, da se gospodarski stanovi v našem življenju še ne cenijo tako, kakor bi se morali. Očevidno je še vedno cenjeno to, koliko volilnih glasov ima ta ali oni stan in očividino je ozir do mandata še vedno najvišji kriterij.
. Zato iz vseh teh ugotovitev in sledi 1© eno, da so morajo g-.podaraki stanovi še mnogo in os riti za uveljavljenje ne le svojih zahtev in predlogov, temveč tudi svojih pravic. Se mnogo bojev bo potiebnih,, prodno bodo 'odločujoči krogi spoznali, da samo absolutno slaba politika oma-
lovažuje zahteve gospodarskih krogov. Razumljivo je, če se pri volitvah samo štejejo glasovi, kadar pa je treba reševati gospodarska vprašanja, se s samim štetjem glasov nikamor ne pride, takrat je tieba argumente tehtati. In zavedajmo se dobro, da ne bo preje bolje, dokler se ne bo začelo tudi tako delati.
Da pa se bo to zgodilo, bodo morali gospodarski stanovi s svojimi organizacijami in s svojim tiskom v vztrajnem boju izsiliti. Zato je ena prvih dolžnosti vseh gospodarskih organizacij, zlasti pa
vseh stanovskih združenj, da na svojih občnih zborih store nekaj za okrepitev svojega stanovskega tiska. Ta dolžnost je nad vsemi drugimi, ker je prvi pogoj upoštevanja gospodarskih stanov v javnosti, zato pa tudi izhodišče za zboljšanje vsega gospodarskega položaja.
Vsak občni zbor združenja bi zalo moral inneti tudi ta pozitivni efekt, da bi povzročil zvišanje naročnikov na stanovsko glasilo in s tem njegovo utrditev v javnosti. Vsak občni zbor združenja pa bi moral pomeniti tudi novo moralno
op^ro za stanovski tisk, da bi narasel tudi njegov ugled v javnosti.
Vse nič ne pomaga in zaman so vsi upi, da bi bilo boljše, dokler nimajo gospodarski stanovi glasila, ki more uspešno in vsak hip poseči v debato o javnih vprašanjih. Šele takrat, kadar bo ščitila gospodarske stanove moč njih stanovskega glasila, šele takrat ee bodo tudi res upoštevali njih predlogi in zahteve.
Zato na delo za dvig stanovskega tiska, zato naj bodo tej nalogi predvsem posvečeni redni letni občni zbori združenj!
Vprašanje beograjskega
velesejma
Naš odgovor Družbi za prireianie sejmov in
razstav v Beogradu
Natančno dva meseca po našem članku »Beograd in velesejem« z dne 14. novembra 1935 je objavila »Politika« z dne 14. jan. 1936 odgovor »Družbe za prirejanje sejmov in razstav v Beogradu«. Ce je že ta dvomesečna zakasnitev odgovora značilna in pomembna, je še bolj značilen odgovor sam.
Naš odgovor je padel namreč v čas, ko je bil vsej jugoslovanski javnosti še v svežem spominu fi»-sko, ki ga je doživel Beograjski gospodarski teden. Ta fiasko je bil tako močan, da so smatrale vse tri beograjske zbornice in Glavni zadružni savez za potrebno, da v posebni izjavi naglasijo, da nimajo s tem tednom nobenega posla. Ta fiasko pa je bil tudi neposredni razlog za naš članek in to smo tudi takoj v začetku članka izrečno naglasili. Če je zato v našem članku tudi padla katera ostrejša beseda, potem je padla na račun prirediteljev tega tedna in to po vsej pravici, ker so imeli tudi naši ljudje gmotno škodo zaradi tega ponesrečenega tedna. Po tej ugotovitvi se pač sesede v prah de-plasirana pisava »Družbe za prirejanje sejmov in razstav v Beogradu«, kakor da bi mi hoteli napadati njene spoštovane ustanovitelje. Če bi Družba na naš članek takoj odgovorila, potem bi bili ti očitki sploh nemogoči, zalo pa so gospodje menda z odgovorom počakali, da bi zrasla trava čez polom Beograjskega gospodarskega tedna. Kakor pa je razvidno iz teh naših ugotovitev, se jim ta nada ni uresničila.
Po tej potrebni konstataciji o popolni zakasnelosti odgovora Družbe, naj nam bo še dovoljenih tudi par besed o njenem odgovoru samem.
Predvsem moramo ugotoviti, da smo mi s poudarkom izjavili, da nima nihče prav nič proti temu, če si Beograd zgradi svoj velesejem na lasten račun. Nastopili srno edino proti temu, da bi morala biti zopet država tista, ki bi zgradila in postavila Beogradu velesejem. Država je dosedaj — in zlasti še v letu 1935., kar pač najbolj jasno dokazuje 100 milijonski kredit za beograjsko pristanišče — že tolikokrat segla Beogradu pod pazduho, da bi se ta vendar že enkrat lahko postavil na svoje noge. In to svoje stališče vzdržujemo še danes in tudi po odgovoru Družbe.
V svojem odgovoru sicer pravi Družba, da niti hi prosila hifi za-
htevala državne subvencije, temveč da bi zahtevala od države samo to, kar je dala za ljubljanski ali zagrebški velesejem. Gospodje nam morajo že oprostiti, če za nas to zatrjevanje nima prepričujoče sile. Kajti Ljubljana je doslej dobila od države tako malo, da s tem denarjem ne bi sezidali v Beogradu niti skromnega paviljona. Lastna sredstva Družbe pa so tudi tako majhna, da niti v desetih letih ne bi mogla še začeti z velesejmom, če ne dobi prav izdatne državne podpore. S 100.000 Din letne subvencije beograjskih zbornic in Glavnega zadružnega saveza se ne more plačati niti stroškov planiranja sejmišča, ker bi že kanalizacija in napeljava vodovoda veljala več. Družba pa poleg tega pravi, da hoče napraviti beograjski velesejem za glavni velesejem vse Jugoslavije in celo vsega Balkana. Ali si Družba sploh predstavlja, koliko milijonov bi bilo za takšen velesejem potrebnih?
A je še drug razlog, da zatrjevanju Družbe ne verujemo. Malo pred njertim odgovorom je izšel v beograjskem listu »Svoj svome« oči vidno od Družbe same inspiri-rani članek o potrebi beograjskega velesejma. V tem članku pa se čisto odkrito zahteva državna podpora in na drugem mestu se zahteva, da se najame za ustanovitev beograjskega velesejma potrebno posojilo, za katero naj jamči država. Kaj takšno državno jamstvo pomeni, ve vsak človek, ki se ni naravnost zapisal med naivneže. Zato pa tudi že sedaj protestiramo proti temu jamstvu in z vso pravico, ker je država odklonila celo jamstvo za mnogo bolj varno in mnogo bolj potrebno posojilo, ki ga je prosila Praštediona za izvedbo svoje sanacije.
Beograjski velesejem se torej hoče zgraditi predvsem z državno
podporo in to dokazuje tudi vsa zgodovina prizadevanj, da pride do tega velesejma. Z velikimi državnimi stroški se je pred leti priredila higienska razstava, ki naj bi bila nekak zarodek beograjskega velesejma. A tudi ta namera se je ponesrečila, ko nmogo druge prej. Z e 1. 1923. je bila ustanovljena prva družba za ustanovitev beograjskega velesejma, 1. 1924. je prišla na njeno mesto sedanja in po 11 letih obstoja je prišla ta družba vendarle tako daleč, da ima prostor za sejmišče. Ali ne dokazuje teh 12 neizrabljenih let. da vendar ni potreba po velesejmu v Beogradu tako velika, kakor pa hi gospodje od Družbe boleli to dopovedati? V Ljubljani je bil velesejem skoraj hipoma gotov, ker je pač obstojala potreba po velesejmu. Ljubljanski ustanovitelji velesejma niso nič čakali na državno podporo, temveč ustanovili zadrugo, dali lasten denar in uredili sejmišče, izvedli kanalizacijo, napeljali vodovod in električno napeljavo, postavili paviljone in organizirali velesejem. Ker je bila tu volja, sposobnost in potreba, zato je velesejem nastal, rastel in se dvigal ter se vzdržal tudi v najtežjih .časih krize.
Na [lodoben način naj dokazuje tudi beograjska Družba svojo sposobnost in požrtvovalnost ter gospodarsko potrebo velesejma. Brez državne pomoči z lastnim denarjem naj začno graditi velesejem in nihče v Jugoslaviji ne bo njih dela oviral, temveč vsi bomo Beogradu k tej novi pridobitvi iskreno čestitali.
Da bi se na državne stroške postavil beograjski velesejem, tega pa ne moremo dopustiti, ker je že čas, da enkrat tudi provinca nekaj dobi in ne samo Beograd. In na tem stališču vztrajamo in bomo vztrajali!
Uspešna borba proti krošniariem /e mogoča
Poučen odlok sreskega načelnika v Metliki
Že dostikrat se je na občnih zborih trgovskih združenj poudarjalo, da je najuspešnejše sredstvo v borbi proti nelegalnemu kroš-ujarstvu — samopomoč. Prijetno ali neprijetno, toda v borbi proti nedovoljeni konkurenci krošnjarjev in tujih potnikov po zaseb-
nih hišah ni drugega učinkovitega sredstva, kakor da trgovci sami skrbe, da se takoj vsi, ki nimajo pravice do krošnjarenja ali ki krošnjarijo z nedovoljenim blagom primejo, ovadijo oblasti in potem tudi kaznujejo. Nekatera združenja tudi tako delajo in imajo zato tudi
v borbi proti krošnjarstvu velik uspeh. A vsa združenja bi morala delati tako in z ozirom na že izdana navodila trgovinskega ministrstva, banske uprave in žandar-merijskega poveljstva ni dvoma, da bodo tudi vsa dosegla lepe uspehe. Ge bi se pa kje vendarle pripetilo, da oblasti ne bi hotele nastopiti proti nedovoljenemu krošnjarstvu, kakor to določajo veljavni predpisi, pa naj to javijo združenja Zvezi trg. združenj, ki bo poskrbelo, da se bo zakon spoštoval. Seveda pa morajo v takšnih primerih združenja tudi poskrbeti za natančne in zanesljive podatke. Kadar se na njih zahtevo interve-. ni ra pri višji oblast i, mora biti intervencija v vsakem pogledu utemeljena.
Da morejo združenja s samopomočjo prav uspešno nastopiti proti krošnjarstvu, dokazuje tudi uvodoma omenjeni odlok sreskega načelnika v Metliki. Krošnjar Dane Brajčič iz Liješca je dobil dovoljenje za krošnjarenje z manu-fakturnim blagom. (Kako je mogel dobiti to dovoljenje, je drugo vprašanje, o katerem tu ne bomo razpravljali, ker je krošnjarstvo z manufakturnim blagom sploh prepovedano, op. ur.) Zaradi kršitve predpisov glede krošnjarstva je bil kasneje kaznovan s pravomoč-no razsodbo mestnega poglavarstva v Celju in zato mu je sreski načelnik v Metliki sedaj odvzel krošnjarsko knjižico.
V svojem tozadevnem odloku pravi sreski načelnik v Metliki imed drugim:
»Ker je imenovani (krošnjar Dane Brajčič) bil obsojen z pravo-močno razsodbo mestnega poglavarstva v Celju z dne 29. 5. 1935, št. 3821/35 ter z drugo razsodbo z dne 7. 6. 1935 št. 4074/1935 zaradi krošnjarskega, odnosno obrtnega prekrška, odvzema to sresko načolništvo na podlagi § 185 obrtnega zakona Danielu Brajčiču iz Liješca pravico na podaljšanje veljavnosti krošnjarske knjižice.
Ker je tej knjižici potekla veljavnost dne 31. decembra 1935, se ta shrani v arhivu sreskega načelstva.«
Iz tega odloka se vidi, da je tudi tmrbn proti krošnjarstvu uspešna, samo združenja ne smejo popustiti in z vso odločnostjo nastopiti proti vsakomur, ki bi nedovoljeno kroš-njaril. Vsi trgovci pa morajo v tem boju proti krošnjarski nadlogi svojim združenjem pomagati in krošnjarstvo bo kmalu in gotovo začelo propadati.
Tvrdka Batfa v Mariboru
kaznovana radi kršitev predpisov o razprodajah
Mestno poglavarstvo v Mariboru je s kazensko razsodim dne 15, oktobra 1935 kaznovalo poslovodjo Bafe, jugoslov. tvornice gume i obuče d. d. Borovo, prodajalne v Mariboru z globo 8000 Din odn. s 30 dnevi zapora in s trikratno takso v znesku 900 Din. Obenem se je tvrdki Bafa, prodajalni v Mariboru na podstavi § 400 odst. 2 točke 2 zakona o obrtih, odvzela za 1 leto pravica izvršev ati obrt. Citirani prekršek je bil storjen s tem, da je poslovodja Bafe, prodajalne v Mariboru, dal dne 2. oktobra 1935 brez odobritve deliti v Mariboru po ulicah 6000 do
10.000	reklamnih letakov o prodaji 10.000 parov raznih čevljev z malimi napakami po
znižanih cenah (povprečno 50%) in je imel obenem te cene izobešene v izložbi, s čimer se je utegnilo v javnosti ustvariti prepričanje, da sc vrši razprodaja, oziroma da se ne glede na naziv z namenom čim hitreje nadrobne razprodaje uporablja podobno besedilo zaradi reklame.
Proti temu kazenskemu odloku se je poslovodja tvrdke Bafa pritožil in je kr. banska uprava pritožbo s kazensko razsodbo z dne 7. I. 1936 VIII. No. 7034/1 rešila tako, da je po mestnem poglavarstvu v Mariboru izrečeno denarno kazen v znesku 8000 Din, odnosno 30 dni zapora s taksami 1050 Din potrdila, dočim je kazen, prisojeno po § 400 obt. zak., t. j. odvzem obrtne pravice za dobo 1 leta, razveljavila.
Zakai ne tudi gospodarski človek?
Ze večkrat smo grajali, da se imenujejo kot člani naših delegacij na zasedanja gospodarskih svetov Male antante in Balkanskega sporazuma vedno le uradniki iz ministrstev in nikdar ne tudi gospodarski ljudje. Vendar je jasno, da bi mogli praktični gospodarski ljudje mnogo laže najti pota za poglobitev gospodarskih odnošajev kakor pa birokrati. Saj gospodarski ljudje stokrat bolje vedo, kaj mi potrebujemo in kaj moremo dati, ko pa birokrati, ki morejo sklepati le na podlagi statistik. Kako malo zanesljive so naše statistike, pa smo tudi že dokazali več ko enkrat. Zato ponavljamo svojo staro zahtevo. K trgovinskim in gospodarskim pogajanjem kakršnekoli vrste je treba vedno pritegniti tudi gospodarske ljudi. Ne ponavljamo pa te zahteve, da bi bila ta zopet preslišana, temveč da bi se že enkrat tudi upoštevala. Sicer bodo tudi apeli na gospodarske ljudi, da pomagajo, našli vedno manj odmeva.
Ekfpoze	finančnega
Novi proračun znaša 10 "3 miluarde dinariev —-V$a davčna obremenitev znaša na glavo vtakega
prebivalca 542 dinariev
Kateri mlini so kmetski mlini
Trgovinski minister je z ozirom na številna vprašanja, kateri mlini se morajo smatrati kot kmečki mlini in kateri za vodeničarje v smislu uredbe z dne 4. julija 1934 o izvzetju kmetskih mlinov iz mlinarskega obrta odločil naslednje:
Uredba II. br. 23.077 z dne
4.	julija 1934 o izvzetju kmetijskih mlinov iz mlinske obrti, izvzema kmetijske mline (vodenice) iz seznama obrtov po točki 61. § 23. zakona o obrtih. Cilj te uredbe je, da poudari, da ni obrt delo, ki se mehanično izvršuje in ne zahteva nikake posebne izkušnje. Kot tako delo pa se lahko smatra samo ono, ki se opravlja s primitivnimi sredstvi, to je delo, ki se opravlja z mlinskimi kamni. Mlinarsko delo, ki se izvršuje z uporabljanjem naprav za čiščenje, presejavanje in tipiziranje moke, zahteva večjega izkustva, ki se lahko pridobi s praktičnim delom v dotičnem industrijskem obrtu. Na tako delo se ne more nanašati gornja uredba. Jemveč je treba za to iskati kvalifikacije po odredbah zakona o obrtih.
Mednarodni borzni indeks
V mednarodnem borznem svetu je vladala pretekli teden zopet neenotna tendenca, kakor je razvidno iz teh številk:
V roku, ki ga predpisuje ustava, je predložil finančni minister Lctica skupščini državni proračun ter svoj ekspoze k proračunu. Iz njegovega ekspozeja posnemamo:
Novi prorač. znaša 10.307,040.748 dinarjev. Ker prihaja novi proračun po enoletni veljavi dvanajstin, ima poseben pomen. Pri izdelavi novega proračuna se je predvsem gledalo na to, da je čim bolj pregleden in jasen, in sicer tako glede državnih izdatkov ko tudi glede dohodkov. Izvedena je popolna koncentracija vseh izdatkov in dohodkov ter s tem odpravljena prejšnja razcepljenost proračuna.
Druga prednost novega proračuna je, da kaže stremljenje vlade, da doseže sanacijo naših drž. financ ter splošnih gospodarskih razmer. S prestopom iz faze pasivne obrambe v aktivno borbo s krizo in s preudarno načrtno kombinacijo finančnih odredb za življenje narodnega gospodarstva se je prizadevala vlada, da čim bolj koordinira interese državne in samoupravne davčne politike z interesi narodnega gospodarstva. To politiko bo vlada nadaljevala tudi v bodoče. Praktične posledice te politike se bodo pokazale zlasti glede državnih izdatkov, ki se morajo spraviti v sklad z davčno močjo naroda. V izrednih gospodarskih časih pa so seveda potrebni tudi izredni ukrepi. Posebno pa se je skrbelo, da je novi proračun tudi realen. Osnovno načelo vsakega dobrega proračuna, da je ohranjeno popoln« ravnovesje med izdatki in dohodki, je bilo skrbno očuvano.
Pregled izdatkov
Novi Stari proračun v milijonih Din
koncem 1927 *	4. 1.	11. 1.
= 100%		
London	76,8	77,3
Pariz	50,8	49,9
Bruselj	34,9	34,6
Berlin	34,8	35,2
Praga	74,8	74,6
Dunaj	41,9	43,6
Amsterdam	40,1	40,3
Stockholm	17,0	16,9
Curih	37,6	37,1
Milan	98.5	97 6
New York	86,2	86,2
vrhovna uprava pokojnine, invalidn. dolgovi ministrstva: pravosodno prosvetno zunanje notranje finančno vojno gradbeno prometno pošt
kmetijsko
trgovinsko
za gozdove in rudnike soc. pol in nar. zdr. telesne vzgoje proračunske rezerve
157'7
1100*7
7(57-9
349*4
833*1
121*4
517'2
797'9
2309-3
154*6
2177*8
362*3
95*6
44*3
266-0
199*3
11*7
40*0
Mednarodni ostal s 53,9%
borzni indeks je neizpremenjen.
154*1 1100-7 920*6
358*6 850'6 122*8 546-2 826*0 1999*8 167*7 2174-8 331-9 103*1 45*5 290*2 202*3 14*1 40*0
skupno 10.307*0 10.249-8
V soglasju z novimi predpisi so v proračunu obseženi vsi izdatki, tako za vrhovno državno upravo ko tudi za državna gospodarska podjetja. Finančni minister v svojem ekspozeju podrobno naglasa prednosti sedanjega novega načina sestavljanja proračuna ter nato preide na drugo prednost novega proračuna. Prejšnji proračuni so namreč imeli tudi to napako, da so se v finančnem zakonu določali izdatki, za katere v rednem proračunu ni bilo kritja. Te izdatke se je hotelo deloma kriti s proračunskimi prihranki, deloma pa iz viška dohodkov. Posledica tega je bila, da se je proračunsko leto redno nehalo z deficitom in da je bila državna blagajna vedno v težkočah.
Zato tudi na prvi pogled izgle-da novi proračun višji od lanskega. Dejansko pa je bil lanski proračun za 570 milijonov višji, ker so vse obveze države, ki jih -e določal finančni zakon znašale 630 milijonov in je treba za to vsoto tudi zvišati lanski proračun, ki je torej znašal dejansko 10.880 in ne samo 10.249 milijonov. Ta razlika pa postaja še večja, če se upošteva, da predvideva novi proračun tudi odplačevanje konsolidira-
nega dolga. Poštni hranilnici, anuitete za javna dela, kredite za javna dela, kredite za likvidacijo agrarne reforme v severnih delih države itd.
Načelo razumne štednjc je v novem proračunu izvedeno do možnih mej. Razumljivo je, da se novi način proračunskega gospodarjenja ni mogel izvesti takoj v celoti. Zaenkrat so preneseni iz finančnega zakona vsa krediti za vojno ministrstvo, za pravosodje, pošto, železnice v skupnem znesku 350 milijonov.
Dotacij za samoupravna telesa novi proračun ne predvideva, ker še niso znani banovinski proračuni. Poskrbljeno pa je, da bo kritje za te dotacije v obratnem kapitalu dirž. blagajne ter se bodo zahtevali od skupščine pravočasno potrebni sklepi, ne da bi bili ti sklepi v nasprotju s potrebnim proračunskim ravnovesjem.
Osebni izdatki
V sedanjem proračunu znašajo osebni izdatki 51 odstotkov vseh izdatkov. To nerazmerje med osebnimi in materialnimi izdatki je škodljivo. Da bi to nerazmerje nekoliko ublažila, je vlada znižala draginjske doklade državnim uradnikom in upokojencem, dočim števila državnih nameščencev ni znižala, ker se zaveda, da danes zasebno gospodarstvo ne bi moglo sprejeti onih, ki bi bili odpuščeni iz državne službe.
Izdatki za osebne izdatke rastejo neprestano. V času. ko je dosegal naš proračun 14 milijard, niso pomenili posebno težavo, čim bolj pa je padal proračun, tembolj je rastlo število drž. nameščencev in skupno z upokojenci in invalidi je danes naraslo na 360 tisoč ljudi.
Blagajniški efekt znižanja dra-ginjskih doklad bo znaša) približno 350 milijonov Din. To znižanje pa je v novem proračunu številčno le deloma upoštevano, ker so izdatki za pokojnine in invalidnine predvideni v isti višini ko lani. Vsi osebni izdatki znaša o po novem proračunu 5.010-5 milijona Din ali 4845% vsega proračuna.
Materialni izdatki
Skupno znašajo vsi ti izdatki 5.296 milijonov ali 51*39% vsega proračuna in so zaradi prenosa nekaterih izdatkov iz finančnega zakona nekoliko višji od lanskih. Od tega zneska pride na drž. gospodarska podjetja 2005 milijonov.
Postavka za drž. dolgove je znižana za 152-7 milijona. Ti krediti so določeni v višini, v kateri se todo izdatki za dolgove dejansko izplačevali. Nekatere postavke so povečane, kakor služba za naše najstarejše dolgove iz 1. 1881. in 1888, za dalmatinski agrar itd., za nekatera predvojna posojila pa so vneseni v proračun samo izdatka v višini, v kateri se bodo zaradi naše zmanjšane plačilne zmožnosti verjetno plačevali.
Za anuitetno službo naših notranjih dolgov kakor; vojno škode, 7% investicijskega, 4% agra-rov, 6% beglučkih in 6% dalmatinskih pa so vnesene v proračun polne postavke.
Od posameznih poviškov je še omeniti: izdatki vrhovne državne uprave so povišani za 3-5 milijona radi povišanja števila poslancev od 305 na 370. Izdatki poštnega ministrstva zaradi vstavitve zneska 50 milijonov Din za subvencioniranje naših paroplovnih podjetij.
Izredni izdatki
Ti izdatki znašajo skupno 953-3 milijona Din. Po svoji naravi se
Politične vesti
ne bi smeli ti izdatki nahajati v rednem proračunu, zlasti ne v izredno težkih gospodarskih časih. Vlada se bo zato tudii potrudila, da najde kritje novih in čisto investicijskih izdatkov, ki so brez dvoma zelo potrebni, izven proračuna. Vneseni pa so v preračun vsj izredni izdatki, ki izvirajo iz predipisov zakona o državnem računovodstvu.
Dohodki
Kot slaba stran edinstvenega sistema proračuna se je naglašalo, da se iz njega težko izračuna davčna obremenitev naroda (po pokrajinah). Vendar pa je sprejeto staro načelo, da se dele dohodki po svojih virih.
V primeri z 1. 1934./36. so predvideni dohodki takole:
novi stari proračun v milijonih Din neposredni davki 2.299-0 2.2800 posredni	2.567-1 2.555-0
monopoli	1.956-0 1.956-3
drž. gospodarstvo 3.3631 3.249 0 razni dohodki	121-7 130-8
Gospodarski dlohodki znašajo torej 3 363, fiskalni pa 6.943 milijonov Din. Kot davčna obremenitev se morejo smatrati samo fiskalni izdatki, ki znašajo na glavo prebivalca 463 Din. Če pa od tega odštejemo dejansko tržno vrednost monopolnih predmetov (okoli 366 milij.), potem znaša davčna obremenitev vsakega prebivalca 438 Din, ki se poviša zaradi samoupravnih davščin in trošarin še za skupno vsoto 1.555 milijonov, ali 104 Din na glavo, da znaša vsa davčna obremenitev na glavo prebivalca 542 Din. Ta obremenitev je manjša kakor v drugih državah ter znaša v Avstriji 1786 Din, v Češkoslovaški 959, v Madjarski 811, Grčiji 512 in Bolgariji 453 Din.
Ker znaša ves naš narodni dohodek, kakor ga je izračunalo finančno ministrstvo okoli 34 milijard Din, znaša vsa davčna obremenitev prebivalstva skupno s samoupravnimi davščinami 24 odstotkov vsega narodnega dohodka. Od 2.284 Din kolikor pride na glavo prebivalca od narodnega dohodka, gre za davščine (državno in samoupravne) 542 Din in
1.742 Din na glavo prebivalca na leto, kar je malo. Seveda pa je treba upoštevati, da se velik del narodnih dohodkov plačuje v naravi.
(Konec prihodnjič.)
Ljubljanski velesejem
bo imel letos dve glavni prireditvi. Spomladi od 30. maja do
11.	junija bo XVI. mednarodni vzorčni velesejem, ki mu bodo priključene še posebne razstave: pohištvo, avtomobili, tekstil, modni predmeti z modno revijo ter gostilničarska in hotelirska razstava. Jeseni pa bo velesejem pod imenom >Ljubljana v jeseni« od 29. avgusta do 9. septembra. Tej prireditvi besta dajali poseben poudarek predvsem velika vsedržavna lc»na razstava »Uporabljajmo naš les« ter lovska razstava. V zvezi s tema razstavama bo na velesejmu prirejen tudi živalski vrt z vsemi vrstami divjadi, kar je živi v naših gozdovih. Na jesenskem velesejmu bo zastopano tudi poljedelstvo ter v zvezi s tem prirejena razstava goveje živine in pa banovinska razstava malih živali rejcev Dravske banovine. Seveda bo na tem velesejmu zastopana tudi industrija, obrt in trgovina, predvsem s sezonskimi predmeti.
»Daily Herald« piše, da se med Nemci ter Slovenci i> Hrvati v Italiji širi naravnost revolucionarno razpoloženje. Tisoči Nemcev, Slovencev in Hrvatov so že ubežali iz Italije in vsi begunci izjavljajo, da se nikakor nočejo boriti za Italijo. Vse prebivalstvo pa prosi Boga, da bi čim prej padel Mussolini in bili rešeni italijanskega jarma.
Senzacija tedna je potovanje avstrijskega kancelarja Sušnika v Prago. V izjavah novinarjem je dr. Sušnik izjavil, da ima njegovo potovanje le ta namen, da poglobi trgovinske stike s češkoslovaško. Pač pa je tudi pripravljen, da se trojni sporazum med Avstrijo, Italijo in Madžarsko razširi tudi na druge države Podonavja.
Češkoslovaški listi pripisujejo Sušnikovemu potovanju zelo velik pomen in nekateri govore o popolnoma novem preobratu, ki je nastal s Sušnikovim potovanjem v avstrijski zunanji politiki.
Se bolj zgovorni so nemški listi, ki pišejo, da ima Sušnik s seboj popolnoma izdelan načrt nove pogodbe, po kateri naj bi se uredilo habsburško vprašanje sporazumno z Jugoslavijo in Rumunijo do
1.	marca 1936. Nemški listi pišejo nadalje, da je bil v zvezi s tem načrtom tudi pretekli teden rumunski kralj v Beogradu.
Graziani je začel s svojo ofenzivo pri Dolu, ki leži še tik ob etiopski meji. Kakor pravijo italijanska poročila, je bila od letal in tankov močno podprta ofenziva uspešna in etiopska fronta je bila na več mestih predrta. Izgube Eti-opcev da so silno velike, italijanske pa seveda zelo majhne, kar le menda posebnost vojne v Afriki, da ima napadalec znatno maniše izgube, ko tisti, ki se brani.
Etiopsko poročilo pa pravi, da
se je etiopska vojska samo umaknila na položaje, ki jih je ras Desta že preje sam določil in da torei italijanski uspehi niso tako vehki.
Mesto Makale je že čisto obkoljeno od Etioncev. Več tisoč mož močno posadko morejo ItalDani oskrbovati z živili le z letali. Ker pa so postavili Etiopci mnogo protiletalskih baterij. Je tudi to oskrbovanie vedno težavneie. Pričakovati je zato v kratkem kapitulacijo vse posadke v Makali.
Maršal Badoglio bo odstonil iz zdravstvenih razlogov, ker da ne prenese klime v Etiopiji. Tako poročajo ameriški listi ponovno, italijanska vlada pa je te vesti tudi ponovno demantirala. Vse kaže, da etiopska bojna sposobnost zlasti škoduje zdravju italijanskih generalov.
Mussolini je izjavil, da ne bo napadel Anglije niti ne bo izstopila Italija iz Zveze narodov, pa čeprav bi bile sklenjene proti Italiji tudi petrolejske sankcije. Jasen dokaz, da se je položaj za Italijo tako poslabšal, da mora misliti na umik.
Del italijanskega tiska še vedno piše silno bojevito. Tako pravi znani publicist Virgilio Gayda, da Italija ne bo odnehala do popolne zmage. (!) Etiopska vojna je samo njena zadeva in Italija ne pusti, da bi se kdorkoli vmešaval v to zadevo. Svoje ekspanzioni-stične cilje mora Italija izvesti v celoti. Še več podobnih cenenih stavkov je napisal Gayda.
»Frankfurter Zeitung« razpravlja o notranjem položaju v Italiji ter piše, da je Italija na tem, da doživi svojo drugo fašistično revolucijo, ki pa da bo čisto socialna. Brezposelnost je tako zelo narasla, možnost zaslužka tako padla, da je proletarizacija naroda silno napredovala. Ko se po vojni vrnejo še množice demobiliziranih vojakov, bo narod zahteval nagrado za svoje vojne žrtve in trpljenje. Nemški list je zato mnenja, da bodo fašisti v južni Itpliji izvedli agrarno reformo, če pa bodo odpravili tudi zasebno lastnino, je še negotovo. Na vsak način pa bodo morali nekaj storiti. da potolažijo množice.
Hitler je imel pred kratkim govor, s katerim je skušal pomiriti ljudi, ker morajo sedaj zaradi nemškega oboroževanja stradati. Ne sme se več ponoviti napaka, da se ni narod v miru zadosti dobro pripravil. Nemčija mora biti močna in v ta namen Je opravičena vsaka žrtev. Drugo vprašanje je seveda, kako dolgo bodo mogle nemške državne finance še vzdržati to blazno nemško oboroževanje.
Zasedanje francoskega parlamenta je bilo zopet otvorjeno ter Je bila izrečena Lavalu zaupnica s 315 proti 252 glasovom. Nove volitve bodo razpisane že v marcu in bo najbrže vodila volitve sedanja Lavalova vlada.
Reklama	in	tu
Napake in pomanikisivost naše tuiske reklame
danjem načinu in množini reklame število tujcev zopet padlo.
Ko je v letu 1934. po navdihu Jadranske Straže skoro vse, kar leze ino grede, vpilo: Na morje!, ni nobeno naših zdravilišč in letovišč v naših listih skušalo potovanja na jug ustaviti z izdatnejšo propagando. Tudi se inserati v primorskih listih, kjer je bilo tedaj polno naših ljudi, niso pogosteje objavljali, čeprav bi bilo to potrebno. Kajti vsako vabljenje naših ljudi na pol izven naše ožje domovine je čin konkurence proti našim zdraviliščem in letoviščem, proti čemur je v lastnem interesu treba reklamno brez vsake sentimentalnosti nastopiti. Vsak je sebi najbližji!
V pretekli sezoni je največ oglaševalo zdravilišče Slatina-Ra-denci, ki prednjači pred drugimi tudi po kakovosti reklame. Dalje so nas precej na gosto opozarjala nase Dobrna in Dolenjske toplice, dočim smo od Rogaške, Bleda itd. zelo tnalo Culi.
V prospektih
pogrešamo velikokrat lepih slik.
Mogoče je odtisnjen celo v ba-krotisku, toda slike navadno zaostajajo za lepoto narave same. Naprava lepe slike velja sicer malo več denarja, kakor pa, če jo izgotovi poklicni fotograf, toda če vidimo v nekaterih koledarjih tako krasne posnetke, da se človeku ob pogledu nanje kar srce topi, bi zlasti prospekti, ki vabijo v prvi vrsti nove in pa tudi tuje ljudi, morali imeti le najboljše od dobrega. Slike v prospektih so navadno tudi premajhne, dočim je teksta skoro povsod odločno preveč. Sodobna reklama skuša vplivati na človeka pred vsem z lepoto in dovršenostjo slike, dočim je tekst le toliko potreben, da spoji sliko s sliko. Tekst utruja, slika pa vzpodbuja!
Lepa slika ima na človeka veliko sugestivno moč in se pojavlja znova in znova sama cd sebe pred našimi duševnimi očmi. Vzpodbuja našo fantazijo in nam začara kraj, ki ga slika kaže, v paradiž. Prisili nas naravnost, da moramo misliti le v okviru dotične slike in njej pridanega besedila ter kraja, ki ga predstavlja. Zato je pametno, da nismo skopuhi, in žrtvujemo nekaj več, kadar gre za napravo prospekta! Zbirko lepih slik v obliki prospekta vsak rad shrani, ker vidi v nji vrednost, pa
I.
Zveza za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani in Tujsko prometna zveza v Mariboru sla sestavili na skupnem posvetovanju dne 18. decembra m. 1. posebno resolucijo glede zboljšanja tujskega prometa pri nas in sta jo predložili kraljevski vladi in vsem odločujočim činiteljem. Kot človeka, ki mu daje reklama kruh, me zanima zlasti točka 5 omenjene resolucije, bi pravi, »da je treba spraviti t«jsko-prometno propagando na višino novodobne reklamne tehnike ter jo izvajati — kolektivno in posamezno — tako, da se bo z manjšimi sredstvi doseglo več efekta itd.«.
Ta sklep je treba pozdraviti in ob enem priporočiti, da se vodstva naših slovenskih letovišč in zdravilišč, ki so po večini člani uvodoma navedenih tujsko prometnih zvez, tudi sama v svojem lastnem delokrogu po svojih nasvetih ravnajo.
Ne more se sicer tajiti, da bi se pri naši zdraviliški in letoviški reklami ne kazala leto za letom malenkostna zboljšanja, toda kljub temu se z inozemsko propagando ne da postaviti v eno in isto vrsto. Mnogo krivde, da se ne moremo koordinirati tuji reklami je v tem, da se vodstva zdravilišč in letovišč poslužujejo pri oddaji reklame akviziterjev, ki znajo s prikupnimi besedami prodati vse-učiliškemu profesorju nože za ribanje zelja, zeljarju pa mikroskop, mesto da bi jo oddala v roke človeku, ki mu je propaganda po-klie, ne pa v prvi vrsti sredstvo za zaslužek. Tako se zgodi, da tu in tam vidite v kakem obskurnem listu dolg popis kakega zdravilišča, časih celo z direktorjevo sliko, dočim manjka reklame v listih, ki res Pridejo med ljudi. Ce gre pri reklami za to, da privabi v dotičen kraj ljudi, je jasno, da je izdajanje denarja za propagando v malo znanih listih zgrešilo svoj cilj.
Sestavi inserata
bi bilo posvetiti tudi več pažnje, ker je baš on tisti, ki mu gre pri uspehu levji delež. Vidimo pa, da se največkrat ponavlja en in isti tekst, časih celo več let zaporedoma čitamo eno in isto besedilo. Sicer se pri inseratih, ki merijo v prvi vrsti na spomin, res ne da tekst izpreminjati do neskončnosti, toda enako je res, da je takih inseralov kaj kmalu dovolj.
Saj so ti namenjeni le onim, ki kraj že poznajo, ki ga morda večkrat posečajo. Za one pa, ki zdravilišča še ne poznajo od blizu, in ti so v večini, pa ne zadostuje, da kratko omenjamo samo gola dejstva: »zdravi revmatizem, želodčne bolezni, ženske bolezni itd.«. Kajti takih zdravilišč je več in ne samo eno. Tako za zdrave kakor tudi za bolne, ki vabečega zdravilišča še ne poznajo, je potrebno napisati oglas, ki poučuje. Kako?
Karel May pravi v drugem zvezku romana »V Kordiljerah«: »Prijeti je treba človeka za njegove želje, pa ga pridobite za vse, kar hočete od njega«. Dasi je May napisal to še v času, ko je bila Barmanova cirkuška reklama še v čislih, velja ta njegov pravec za reklamo še danes. Apelirati je treba na skupne, pa morda celo prikrite želje ljudi: željo po potovanju, hrepenenje po spoznavanju drugih krajev, tujih šeg in navad, pa opisati lepoto kraja, neznane zdraviliščne naprave, prijeten način zdravljenja, cenenost itd. Za izpremembo bi bilo priporočljivo napisati kratek in markanten opis kraja in mu pridejati sliko zdravilišča ali pa samo karakteristični odlomek. Z umetniško opremo inserata, njegovo vsebino in namen nekoliko zastremo, da čitatelj ob opazovanju slike laže in ne da bi se zavedal zavžije reklamni strup.
Dremalo inserirajo naša zdravilišča
Ni dvoma, da vsi naši zdraviliščih in letoviščih kraji premalo oglašujejo. Pogreška je tudi v tem, da ne usmerjajo svojih vabil na zdrave ljudi, dasi ti v nekaterih krajih prevladujejo. Reklamo je treba tedaj tudi pomnožiti, jo delno preusmeriti in ne samo spraviti na višek sodobne propagandne tehnike. Izgovor, da za reklamo ni dovolj sredstev na razpolago, je pač samo izgovor, dokler bodo naši sosedje vabili k sebi v goste. Brez izdatne propagande ne moremo ob današnjih prilikah pričakovati zadovoljivega obiska. Če so kljub malenkostni reklami v lanskem letu zabeležila nekatera naša zdravilišča in letovišča več gostov kakor v prejšnjih letih, je šlo to na račun »nebeško, ga vrtnarja«, ki je minulo leto zelo malo zalival. Takih let v naših krajih ni veliko. Zato ne dvomim, da bo v tekočem letu ob.se-
tudi rad nanjo opozarja svojo družbo. Najlepši kristal izmed slik naj bi se večkrat ponovil: pri inseratih, ev. brošuri, na pismih, raznih voščilih itd., s čimer »e poudari pri reklami tako silno važna enotnost. Lepa slika po mojih mislih govori zgovornejši jezik kot pa varstvena znamka za kako blago.
Tudi s filmi treba delati reklamo za kraje.
Poleg vse druge reklame naj bi si naša večja letovišča in zdravilišča privoščila filme, ki bi predvajali lepote njih krajev, pa tudi način zdravljenja. Tak film bi ne veljal mnogo in bi se predvajal v vseh krajih z izjemo mest brezplačno. Izdatki za predvajanja v mestih pa bi tudi ne bili spojeni s takimi stroški, da bi morala zamisel filma pasti v vodo.
Več časopisne reklame!
Prav tako pogrešam preko sezone reklamno napisanih člankov
v dnevnikih o naših zdraviliščih in letoviščih. Mesto da bi se pisalo več na spomlad, poletje in zgodnjo jesen, ne manjka pozimi nikdar celo obširnih poročil kakor; -Statistika gostov V «,
»Naš tujski promet«, Sloves naših letovišč«, »Naš tujski promet v številkah«, »Težkoče našega tujskega prometa«, »Bilanca našega letošnjega tujskega prometa« itd. Članki v spomladi, poletju in zgodnji jeseni bi privabili oklevajoče goste v dotičen kraj, — jesenska poročila pa so zelo podobna tožbam o tem, kar nismo dosegli, morda [ki lastni krivdi.
Reklama budi originalna
Sicer za svojo osebo nič ne dam na to, kakih ukrepov se poslužuje tujina pri načinu reklame, ker je treba upoštevati, če hočemo, da bo reklama res dobra, šege in navade, pa tudi posebnosti in miselnost ljudi, ki jih hočemo pridobiti. Smatram celo, da je kopiranje reklame in tesna prilagoditev k tujim vzorcem popolnoma zgrešeno in nest rokovnjaško početje. Nikdar namreč ne more tujec našemu človeku kaj tako prisrčno dopovedati kot pa domačin, človek iste krvi. Res je zopet, da bi se lahko od tujine naučili, kako jo treba dosledno in v močnem zaupanju na uspeh voditi propagando. 1/. oglasov zadnje sezone smo videli, da je dvoje naših zdravilišč hotelo uvesti zimsko sezono. Zelo enostransko usmerjeni oglasi, pa so kaj kmalu utihnili, ker se uspeh ni takoj |>okazal. Ge se hoče kaj nanovo uvajati, je pač neobhodno potrebno, da se globje
seže v žep in reklama usmeri na one ljudi, ki bi bili potrebni zdravilišča, čim nastopi mraz. Prepričan sem, da bi bila zimska sezona za vsako zdravilišče prvo leto in morda še tudi drugo brez vsakega dobička, ne dvomim pa niti malo, da bi bila naslednja leta aktivna. Ali ni škoda, da vse ostane samo pri poskusih, ki tudi veljajo denar in da imamo preko zime zu-plankane hotele v naših zdraviliščih? Samo malo podjetnosti in dobro premišljena in izdatna reklama bi odprla duri marsikateremu hotelu v tem ali onem zdravilišču. Tujina nas uči, da se to da doseči.
Potrebna je tudi enotnost reklame
Da bi se odpravile take in podobne napake, naj bi se vsa naš* zdraviliška in letoviška reklama stekala v enih samih rokah. Morda pri Zvezi za tujski promet v Ljubljani ali Mariboru. Tam bi se moralo namestiti moč iz reklamne stroke, ki naj bi dajala po razgovoru z vodstvi zdravilišč in letovišč pravec reklami. Preko zimo naj bi se za poletje napisali propagandni članki. Prav tako naj bi se že pozimi napravil točen načrt za reklamo in sicer za vsako zdravilišče posebej. Sestavili naj bj se v tem Času tudi inserati, izgotovili naj bi se tudi jKitrebni klišeji, brez kojih. si ne morem več predstavljati dobre in uspešne reklame. Vsa reklama naj bi se porabljala po potrebah posameznih letovišč in zdravilišč. Izdatnejša naj bi bila v času, ko bi dotok gostov ne bil dovolj velik, dočim naj bi se v primeru razveseljivega pojma: da je gostov dovolj ali celo preveč, začasno ukinila ali pa /manjšala. Doslej je bila namreč navada, da so se inserati navadno že spomladi naročili za vse leto in časopisi so jih priobčevali v že naprej določenih dnevih. To pa večkrat ne odgovarja pravim in trenutnim potrebam zdravilišč, ker ni mogoče naprej vedeli, kakšno bo vreme in kako bodo gostje prihajali. Ce bi ta praksa prenehala in bi se reklama prilagodila trenutni potrebi, bi bilo gotovo zaznamovati več uspeha.
Dotična pisarna pri Zvezi za tujski promet naj bi vodila tudi evidenco o tem, kam potujejo naši ljudje — Slovenci. Te podatke bi lahko dobila od policijskih obla-stev, ki izdaja,jo potne liste za inozemstvo in za tuzemstvo. Smatram namreč, da je najboljši gest po-vsod šo vedno domač človek. Nanj se je doslej le premalo gledalo in pazilo, kje troši svoj denar.
(Konec v prihodnji tedenski štev.)
Dr.EgonSta.re:
Naši gospodarski o dno-šaii s Češkoslovaško
i.
že več ko pred enim stoletjem, že od tedaj, ko so se tudi slovanski narodi osvobodili in pričeli živeti svoje lastno nacionalno življenje, so najodličnejši slovanski buditelji in politiki oznanjali neomajno vero v slovansko skupnost in vzajemnost. Toda dosedaj, žalibog, še ni Slovane dejansko zedinil višji etični čut krvnega sorodstva, dosedaj ni še Slovane zedinila potreba vzajemne obrambe jezika, narodnosti in kontinuitete slovanske zemlje in dosedaj se tudi na gospodarskem področju še niso slovanski narodi združili k ozkemu gospodarskemu vzajemnemu sodelovanju, kakor bi bilo to potrebno v vsestranskem skupnem interesu.
Zato pa naj znanstvo in znanstvena raziskavanja pripravijo tudi v tem oziru pot k boljšemu sodelovanju. ideji še ožjega vzajemnega zbližanja na gospodarskem polju med bratskima državama, kakor sta kraljevina Jugoslavija in češkoslovaška republika, tej vzvišeni ideji je posvečena predležeča razprava.
Nazadovanje gospodarskih odnosa jev od začetka krize
Takoj po vojni so se pričele gospodarske razmere
Y„Semni stiki med kraljevino Jugoslavijo in češkoslovaško republiko zelo lepo razvijati.
.	3°^ ,nade na čim ožje in izdatno skupno gospo-
darsko delo so se razbile ne samo radi neuravnanih svetovnih razmer, temveč tudi — bodimo odkriti — radi neuravnanih gospodarskih razmer v Jugoslaviji.
Bili pa so še drugi občni vzroki, posebno ko se je od leta 1928 — dobe najlepšega gospodarskega razmaha po vojni — v vseh evropskih državah pojavila zahteva po državni avtarkiji, ko so vse države uvajale visoke carine, dovozne kontingente in številne devizne omejitve. Proti kontingentom ene države so postavile druge države svoje kontingente, proti kliringom kli-ringe. Nobena država ne gleda danes na to, da bi uravnovesila svojo trgovinsko in plačilno bilanco proti vsemu ostalemu inozemstvu tako, da se pasiva proti eni državi izenačijo z aktivo proti drugi, temveč vsaka država gleda predvsem na to, da doseže trgovinsko in plačilno ravnovesje proti vsaki posamezni državi.
K temu pa je pristopila še negotovost denarne vrednosti v posameznih državah. Tako se danes sistematično zapirajo meje ene države proti drugi, da štejemo mi danes v naši mali Evropi nič manj kakor 28 carinskih in gospodarskih mej.
Od leta 1928 do leta 1934 je vsled tega seveda padla vrednost svetovne trgovine z rekordne višine 35’6 milijard za celi dve tretjini na samo letnih 12-5 milijard zlatih dolarjev. Takega ogromnega poloma mednarodne trgovine zgodovina ne pozna! Razlog tiči predvsem v ogromnem razmahu svetovne izmenjave dobrin pred svetovno krizo in kasnejših vsemogočih umetno povzročenih omejitvah trgovinskih in plačilnih možnosti, nadalje v vseobčem nenadnem znižanju kupne cene in seveda tudi v vseobčem znižanju svetovnega nivoja cen.
Ni se še končala splošna svetovna gospodarska stiska, ni še premagana kriza zaupanja, ki je ustavila redno poslovanje naših denarnih zavodov in ni še ustavljeno štiri leta trajajoče propadanje trgovine in obrta posebno pri nas v Sloveniji, ko se je oglasila nova težka nevarnost z uvedbo po paktu Zveze narodov sklenjenih sankcij proti Italiji, kar je posebno težko zadelo obmejne pokrajine naše države. Sankcije so spravile našo lesno trgovino na rob propada in
naši narodni dohodki, ki že preje niso bili veliki, so še boij padli. Po petih letih težke krize, ki je pogodila naše gospodarstvo tako, da je vrednost našega prometa z inozemstvom v 1. 1934 v primeri z 1. 1929 padla za več kot 50%, se nismo mogli nadejati, da nas doleti še nov udarec z uvedbo sankcij, tako da imamo občutek, da pri nas gospodarska kriza še vedno raste in raste.
Zfcog tega pa je naša dolžnost še bolj ko dosedaj, da ne omalovažujemo več naših vitalnih gospodarskih vprašanj, da nas končno težka kriza, ki nas tlači, izuči in da ne bodo za nas vse težke izkušnje zaman.
Gospodarstvo je danes tako mednarodno povezano, da so posamezne države vzlic kliringom, carinam itd. v gospodarskem pogledu tako odvisne druga od druge in tako povezane ena z drugo, da moramo pri določanju svojih . trgovinsko-političnih smernic upoštevati smernice trgovinske politike svojih sosedov in predvsem tistih prijateljskih držav, ki po svojih političnih vezeh vplivajo na našo politično orientacijo, po svojih trgovinskih zvezah pa na naše gospodarsko življenje.
Vsi ti razlogi nam narekujejo, da razvijemo tudi mi pri našem udejstvovanju na gospodarskem polju več gospodarskega umevanja in več gospodarskega dinamizma ter da si postavimo tudi logične in pravilne smernice bodočega dela.
že preje je bila potrebna, toda z izvajanjem sankcij je postala naravnost aktualna preoricntacija naše trgovinske in gospodarske politike. Ti najnovejši mednarodni dogodki so odprli oči tudi našim naj-nevernejšim »Tomažem«, ki so danes vendarle prišli do prepričanja, da je potrebno, da z vso silo in z vsem poudarkom pospešujemo čim ožje sodelovanje na gospodarskem polju predvsem z onimi državami, s katerimi nas vežejo bratske in prijateljske vezi; kajti prepričan sem, če bi se nahajala n. pr. kdaj Jugoslavija v slični situaciji kakor danes Italija, da bi se ne moglo tako z lepa dogoditi, da bi katerakoli brat-
Kal ttori Zbornic za obrtnike
Za obrtnike izda Zbornica več, kakor pa preime od obrtnikov doklad
Zadnji obrtni vestnik je objavil referat predsednika Obrtnega društva v Celju gosp. Lečnika o delu Zbornice za TOI za obrtnike. Iz njegovega zelo poučnega referata posnemamo te najvažnejše podatke.
V Dravski banovini je bilo proti koncu 1. 1935. skupno 18.500 obrtnikov, od katerih je 9000 pavšali-ranih, drugi pa so bili povprečno ocenjeni s približno 5000 Din letnega dohodka. Vsi obrtniki so bili ocenjeni na približno 45 milijonov dinarjev. Od tega zneska plačujejo direktnega davka približno 6% od dohodka 40 milijonov in 8% od 5 milijonov, kar bi znašalo skupno
3,865.200	Din direktnega davka. Ker pa znaša zbornična doklada na direktne davke samo 8%, dobi torej Zbornica od vseli obrtnikov 309.216 Din.
Po proračunu za 1. 1935. je izdala Zbornica za obrtnike:
Diu
1. za obrtno-nadalje-
valno šolo.............. 150.000'—
2. za zavod za pospeševanje obrta . .	150.000'—
3. za strokovne domove in zavetišča . .	10.000’—
4. za ustanove na
teh. vis. šoli ....	11.000'—
5. za ustanove onemoglim obrtnikom .	25.000'—
Skupno Din	346.000—
Zbornica torej vrne obrtnikom ne samo ves denar, ki ga dobi od njihovih doklad, temveč še nekaj več, približno 35.000 Din.
Pri tem pa seveda niso všteti izdatki Zbornice za tisk, za uporabo itd., ki bi proporcionalno razdeljeni na vse odseke, znašali tudi precej. G. Lečnik zato ugotavlja, da bi morala samostojna obrtniška zbornica zvišati doklade za najmanj 100%, če bi hotela le primeroma toliko storiti za obrtnika, kakor stori sedanja skupna Zbornica.
G. Lešnik podaja nato še podrobne številke za Celje in celjski okraj ter konstatira, da plačajo celjski obrtniki v današnjem povečanem mestu Celje, ki jih je 251, skupno 155.176 Din direktnega davka, da torej dobi Zbornica od vseh 251 celjskih obrtnikov 12.414 Din; vsi obrtniki celjskega okraja pa plačajo Zbornici skupno
18.200	Din.
Te številke dovolj jasno dokazujejo, da stori Zbornica svojo dolžnost do obrtnikov v polni meri.
služabniki in druge osebe tega ne delajo.«
V prvi vrsti mora zbornica poudariti, da je to besedilo silno nesrečno sestavljeno. S pravnega stališča spada ponašanje telefonskih naročnikov ali v delokrog kazenskega zakona ali policijskih oblasti ali v sfero družabne vzgoje in uljudnosti. Vsekakor pa je popolnoma deplasirano, če nastopa v tem primeru poštna uprava kot nekakšna kontrolna in vzgojna oblast in zahteva obvezo, za katero nima nobene sankcije niti pooblastila, še posebej pa ne, da to stori v obliki, ki deluje žaljivo. Prav gotovo pa je čisto nerazumljivo, na kakšen način bi mogel telefonski naročnik na učinkovit način preprečiti, da se ne bi izvršila zloraba po drugih osebah kakor stanovalcih, služinčadi itd. Vse to so le akti osebne odgovornosti izven odnošajev naročnika s poštno upravo in naročnik more samo prepovedati tem osebam uporabo svojega telefona, ne more pa prevzeti nobene odgovornosti za njih ponašanje. Pobijanje psova-
nja, obrekovanja in zmerjanja je vsekakor zelo lepa in plemenita socialno-etična naloga, nobenega dvoma pa ni, da poštno telegrafska uprava ni niti socialno-etična niti vzgojna ustanova, temveč pro-inetno-koinercialna ustanova, ki mora skrbeti za poštni, brzojavni in telefonski promet in zato je tudi njena naloga edino ta, da kontrolira samo komercialno dolžnosti in pravice, ki izhajajo iz poštnega prometa, in ki so z njimi v meritorni zvezi.
Zbornica smatra zato za svojo dolžnost, da opozori poštno upravo na besedilo te izjave, zlasti še, ker so navedeni odstavki izzvali v javnosti ne samo splošno nezadovoljstvo, temveč morejo tudi škodovati ugledu poštne uprave, kar pač ne more biti v njenem interesu. Iz teh razlogov prosi zbornica ministrstvo, da izvoli odrediti, da se ta obvezna izjava prekliče, če pa smatra izjavo takšne vrste za potrebno, da njeno besedilo pregleda in da odpravi vse, kar nima zveze s funkcijo poštno telefonske unrave.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično s n a ž i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, manga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgovn ul. 3. Telefon št. 22-72.
Kai se vse telefonskega
Potrebna in nad vse upravičena akcija zagrebške
zbornice
Zagrebška trgovinsko-industrij-ska zbornica je poslala poštnemu ministrstvu naslednjo spomenico, s katero se strinjajo pač vsi telefonski naročniki in ki se glasi: »Opozoriti moramo ministrstvo na zelo neprimeren pojav, ki se je dogodil te dni ob izvajanju neke odredbe poštne uprave. Pravilnik o notranji telefonski službi namreč določa, da mora predložiti pošta telef. naročniku ob plačilu instalacijske pristojbine v podpis posebno obvezno izjavo. Ta izjava pa ne vsebuje samo pravice in dolžnosti telefonskega naročnika v njegovem odnošaju do poštne uprave. Če bi vsebovala ta iz-
java samo ta določila, ne bi izjavi nihče ugovarjal. Toda v tej izjavi, ki jo mora vrhu vsega še vsak naročnik osebno podpisati je tudi naslednje besedilo:
»3. S svojega telefona ne bom sam zmerjal, psoval, žalil in se prepiral niti s telefonskimi nameščenci niti l)om to dovolil svojim stanovalcem, nameščencem, služabništvu ali komu drugemu.
5.	Z drugimi telefonskimi naročniki bom korekten in uljuden. Zlasti jih ne bom zlonamerno klical in vznemirjal niti jih ne bom žalil, psoval in obrekoval. Pazil bom na to, da tudi moji stanovalci,
Iz Zveze trgovskih združeni
Skupščine združenj
Na osnovi sklepa zvezne skupščine v Konjicah leta 1934. sq bila zvezna pravila v nekaterih točkah izpremenjena. Na dotični skupščini je bilo sklenjeno, da bodo morala vsa v Zvezi včlanjena združenja letos na svojih skupščinah na novo izvoliti za tri leta zastopnike (delegate) in njihove namestnike za zvezno skupščino.
Vsako združenje izvoli za vsakih pričetih 100 članov po enega zastopnika (delegata) in namestnika.
Združenja naj stavijo na dnev-n: red za letošnjo skupščino točko: »Volitev zastopnikov (delegatov) in njihovih namestnikov za zvezno skupščino za dobo treh let«.
Seznami članov
Zveza prosi vsa združenja, ki do v okrožnici navedenega roka še niso poslala seznama članov, da to čimpreje store.
Iz Lesnega odseka Zveze trgovskih združeni Drav. banovine v Ljubl jani
Položaj naše lesne trgovine in industrije je skrajno neugoden; nastal je težak položaj radi izvajanja sankcij proti Italiji. Tvrdke lesnega trgovstva in lesne industrije so izgubile s tem svoj na-
ravni konzumni trg in sedaj obstoji tudi bojazen, da l>odo prišle težav« pri izplačilu zamrznjenih klirinških terjatev v Italiji.
Pretežna večina lesne stroke je zato prišla ob svoj obratni kapital, ter more le hitra in pravična likvidacija zamrznjenih terjatev od strani finančnega ministrstva preprečiti popoln zastoj lesne proizvodnje v naši banovini.
Lesni odsek je te težave lesnega trgovstva in industrije obrazložil v predstavki na finančno ministrstvo in ministrstvo za trgovino in industrijo.
Zahteva lesnega trgovstva je: da izplača Narodna banka pospešilo vse klirinške terjatve naših izvoznikov v Italijo, brez ozira na višino zneska, po klirinškem kurzu lire pred 18. novembrom 1935;
da izvede Narodna banka čimpreje odkup terjatev, katere so vplačali italiianski kupci po 18. novembru 1935, in to po istem tečaju;
da se lesni trgovini dovoli odlog plačila ničnih obveznosti do denarnih zavodov ter določijo za poznejša plačila daljši odplačilni roki ter da se maksimira istočasno obrestna mera;
da se uvede v naši zunanji trgovini sistem uvoznih kontingentov in kontrole uvoza in tako ustvari
| pogoj za uspešna trgovinska pogajanja z drugimi državami; j da podpre država izvoz lesa s plačevanjem izvoznih premij in podpor paroplovnim družbam, ter | tako usposobi naš les za konku-■ renco na inozemskih trgih, ki bi mogli prevzeti del izpadka našega izvoza v Italijo;
da se znižajo železniške tarife za prevoz lesnih izdelkov ter za najmanj 50% najemnine za leža-l inske prostore, ki stoje sedaj večinoma prazni.
Lesno trgovstvo ugotavlja, da so ostala vsa prizadevanja lesnih organizacij, da se njih upravičeni in utemeljeni predlogi izvedejo — brezuspešna. Odločilni krogi se še vedno ne zavedajo obupnega položaja, v katerega je zašlo brez lastne krivde lesno gospodarstvo in s lem tudi velik del prebivalstva Dravske banovine.
Konkurzi - poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju Zvezne knjigarne, družbe z
o.	z. v Ljubljani. Konkurzni sodnik Avsec, upravnik mase Lojze Zajc v Ljubljani. Prvi zbor upnikov dne 31. januarja ob pol devetih, oglasitveni rok do 18. februarja, ugotovitveni narok dne 21. februarja ob 9.
Potrjena je prisilna poravnava izven konkurza s tvrdko Ivan En-gelsberger v Tržiču.
V konkurzni zadevi Jugošporta, r. z. z o. z. se odobruje preračun prispevkov zadružnikov za pokritje primanjkljaja, ker kon-kurzno premoženje eauno ne zadošča. Odobreni preračun se more vpcgledati pri konkurznem upravniku.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca Ivana Letnika v Trbovljah. Poravnalni sodnik dr. Pernat, poravnalni upravitelj odvetnik dr. Roš v Laškem. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Laškem dne 27. februarja ob 9. uri, rok za oglasitev do 20. februarja.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine objavlja med drugimi: Odločbo o pregledovanju in žigosanju hid rob ionov — Izpremembo poštne tarife — Razne ratifikacije mednarodnih konvencij — Pravilnik za uporabo motornih vozil pri sire-skih cestnih odborih — Razglas o volitvah cbč. odbora v Kranjski gori — Razne razglase sodišč (med drugim 39 dražbenih oklicev) in uradov ter razne druge objave.
ska slovanska država, posebno pa ne bratska češkoslovaška privolila in izvajala napram Jugoslaviji podobne sankcije.
Ti svetovni razlogi, katere sem ravnokar navedel, so seveda posebno v. zadnjih letih imeli ogromen vpliv tudi na vzajemno gospodarsko razmerje med Jugoslavijo in češkoslovaško ter so zato naravno odnosi med češkoslovaško in Jugoslavijo v zadnjih letih znatno oslabeli.
Iz nekdanje višine 1959 mil. Kč v letu 1929 z aktivom v korist ČSR v znesku 1.080 mil. Kč je padel uvoz ČSR v Jugoslavijo pred nekoliko leti samo na okroglo 150 mil. Kč. Po naših jugoslovanskih statistikah je n. pr. vrednost češkoslovaškega uvoza v Jugoslavijo od leta 1930 od 1.244,066.000 Din padla vsako leto, in to v letu 1931 na 877,042.000 Din, v letu 1932 na 446,099.000 Din in v letu 1933 celo samo na
348,080.000	Din, tako torej, da je udeležba na vsem jugoslovanskem uvozu v letu 1930 še znašala 17-6%, padla pa v letu 1933 na samo 1210%. češkoslovaška republika je tako izgubila svojo vodečo pozicijo na jugoslovanskem trgu ter padla s prvega mesta v 1. 1930 na četrto mesto v 1. 1933.
Nasproti temu je vrednost jugoslovanskega izvoza v ČSR leta 1930 znašala 556 1 mil. Din, leta 1931 743-6 mil. Din, leta 1932 402-5 mil. Din in leta 1933 366-12 mil. Din. Od vrednosti vsega jugoslovanskega izvoza je torej znašal izvoz v ČSR v letu 1930 8-2%, leta 1933 pa 10-84%, ter je torej ta izvoz zavzemal v letu 1930, kakor tudi v letu 1933 četrto mesto.
V letu 1933 je naša vzajemna trgovina dosegla naj nižjo stopnjo. Naši vzajemni gospodarski stiki pa so se od tega leta dalje do danes že izredno poglobili in povečali.
čustvo vzajemnih simpatij je potreba dopolniti s stistematičnim drobnim In vztrajnim delom v svrho podrobnega in popolnega spoznavanja prilik naših bratskih narodov tudi na gospodarskem polju, ki se mora razširiti med najširše vrste naših narodov s
popolnim vzajemnim zaupanjem, da se na ta način položi trden temelj za nadaljno skupno delo ne samo na političnem, temveč tudi na gospodarskem polju.
Zato pa nam nudi tudi pogled v našo preteklo in polpreteklo dobo najboljšo garancijo, da smemo imeti polno zaupanje v bratski češkoslovaški narod tudi danes, ko slednji živi v svoji lastni narodni državi.
Plodonosno je bilo delovanje čeških bank pred vojno v Jugoslaviji, posebno v njenem slovenskem in hrvaškem delu. Čehi so dali nam Slovencem in Hrvatom znamenite bančne uradnike, ki so se odlikovali po svoji trgovski vzgoji in ki so nam bili v resnici odlični učitelji v pravilnem in previdnem vodstvu naših denarnih zavodov.
S pomočjo češkega kapitala se je ustanovila naša prva samostojna slovenska banka — »Ljubljanska kreditna banka« —. In od te dobe prav za prav šele datira pri nas in pri Hrvatih naše samostojno gospodarsko življenje in udejstvovanje.
Saj smo se predvsem od Čehov naučili spoznavati važnost samostojne in silne gospodarske organizacije in trgovske izobrazbe za vsakega posameznika.
In tudi po vojni so češkoslovaške banke, industrije in posamezniki vložili v naša podjetja velike zneske v nadi na uspeh. Tega pa žal ni bilo in češkoslovaški gospodarstveniki so izgubili mnogo in mnogo denarja, ker so ga pač investirali v prevelikem zaupanju in često tudi ne dovolj previdno in ker niso računali s tedanjimi neuravnanimi gospodarskimi ter notranjimi razmerami Jugoslavije, ki se je združila z devetih na razne načine upravljanih upravnih teles. Seveda tudi niso računali z nizkim stanjem naše valute in s tedanjim močnim dvigom češke Krone, katera divergenca je imela za posledico velike izgube pri nas.
Radi teh žalostnih skušenj je postala češkoslovaška javnost preveč previdna in vzdržna in tako se
je žalibog zgodilo, da se je pri nas, v naši na kapitalu tako revni Jugoslaviji uveljavil v naravnost impresionistični meri tuji kapital raznih narodov in držav.
Kakor rečeno, je v najnovejši dobi vzajemno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in češkoslovaško kljub vsem oviram oficijalnega kliringa, kontingentov in izvoznih in uvoznih omejitev zopet lepo napredovalo.
Naša trgovina z Italijo, Nemčijo in Avstrijo
Klirinški plačilni sistem, deloma povezan s kompenzacijskimi dogovori, s katerimi je danes tudi Jugoslavija povezana s petnajstimi najvažnejšimi državami, ki pridejo v njeni zunanji trgovini v prvi vrsti v poštev (to so: Italija, Nemčija, ČSR, Avstrija, Madjarska, Romunija, Španija, Belgijsko-luksembur-ška unija, Bolgarska, Francija, Grška, Švica in Turška, Anglija ter Poljska) ima pač na obseg svetovne trgovine in tako tudi na obseg jugoslovanske inozemske trgovine zelo nepovoljen učinek.
Toda ravno ta klirinški plačilni sistem je pa zopet imel to dobro stran, da jc posebno v Mali antanti politično zvezane države že zbog pereče potrebe ponovne likvidnosti raznih zamrznjenih terjatev nujno prisilil k temu, da so se pričeli vzajemno sistematično in podrobno proučevati trgi maloantant-nih držav in da se na ta način za bodočnost sistematično pripravlja zvišanje obsega medsebojne gospodarske izmenjave dobrin med državami Male antante, polagajoč na ta način trden temelj tudi gospodarski Mali antanti.
Da moremo pravilno presoditi bodoče možnosti ožjega gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in češkoslovaško, smatram za potrebno, da podam vsaj kratko analizo strukture jugoslovanske inozemske trgovine z najvažnejšimi štirimi državami, to je z Italijo, Nemčijo, Avstrijo in ČSR.
(Dalje prihodnjič)
Benarstvo ITFRFH NA UIBUANSKI BORZI
Primer zagrebške Gradske štedionice
Pod tem naslov o m je napisalo »Narodno blagostanje« nekaj besed, ki bi jih morali tudi pri nas uvaževati. Kakor znano Gradska šted,ionica v Zagrebu zopet izplačuje vse vloge. Ta njen sklep ni iznenadil, ker je že z 28. julijem vs v obodi la vloge do 25.000 Din dalje, nato one do 50.000, v teko-cem računu pa celo do 750.000. Do popolne osvoboditve je bil nato le še eri korak.
Primer Gradske štedionice pa je poseben primer, zaradi katerega ni mogoče reči, da bi se bančna kriza pri na* .ogulila.
Ko še je V ' jeseni I. 1931. *ačei pri naš naval na banke, ki ni bil utemeljen, se je naše javno mnenje kar pospešeno dvignilo proti bankam in bankirjem. In ta ani-moznost vlada še danes. Ni se hotelo razumeti, da naval na banke ni bil posledica njih slabosti, temveč bolne psihoze, ki je zagrabila vlagatelje. Tudi Gradska štedio-nica v Zagrebu ni bila po mnenju vlagateljev zdrava in tudi nanjo so navalili vlagatelji, da je morala zaprositi celo za zaščito. Sedaj se je izkazalo, da je bila Gradska šte dionica zdrava, bolni pa vlagatelji.
Vse države so v času nastale krize nekaj storile za ozdravljenje denarništva. Le pri nas se ni storilo nič. Delalo se je, ko da se stvar tiče samo bank in njenih vlagateljev. In tako je propadel naš
reditni aparat, čeprav bi se mogel rešiti z relativno majhnimi sredstvi.
Upamo, da vsaj po 4 letih spo-zna.io tisti, ki so zakrivili propast ^ga aparata, kakšno škodo so napravili.
Ali bodo hoteli vsaj sedaj pomagati?	*
Znižanje in povišanje delniške glavnice
Trgovinski minister je odobril Križanje delniške glavnice Ljub Ijanske kreditne banke od 49 milijonov 999.950 na 20 009000 Din na ta način, da se izdajo za pet sta nh delnic v nominalni vrednosti 150 Din tri nove delnice v nomi nalni vrednosti 100 Din in zopetno zvišanje delniške glavnice za 10 milijonov Din z izdajo prednostnih delnic po 100 Din. Prednost teh delnic je v tem, da se ne more dati na temeljne delnice dividenda, dokler niso dobile prednostne delnice vsaj 4% dividende. *
Avstrijska vlada se je zavezala,
“S; Plača angleškim »upnikom 60 milijonov šilingov za dolg, ki Je nastal zaradi Creditanstalta v gotovini, in sicer še v tem mesecu.
Vse hranilne vloge v Avstriji so se s prlračunanimi obrestmi lani dvignile od 1596 na 1690 milijonov ali za približno 100 milijonov šilingov.
Nizozemska banka je znižala obrestno mero od 3 % na 3% ter Jo s , tem petim znižanjem znižala za polovico one v oktobru 1935. Znižanje je predvsem posledica velike likvidnosti nizozemskega denarnega trga. Obenem je vlada napovedala razpis posojila 100 milijonov goldinarjev no tečaju 99 in z obrestno mero 4%.
Francija namerava baje najeti V .^ngliji kratkoročno posojilo 4 muijard frankov, ki bi se obrestovalo po 3 in pol odstotka. Podrobnosti o tem posojilu pa še ni mogoče zvedeti.
Ameriške zvezne revizijske obla-IV X-? prvič razsodile, da za tuja 80 pi,a dogovorjena v ziati valuti, ne velja razvrednotenje dolarja.
Dražba kožuhovine
v Ljubljani bo v ponedeljek dne 2( t. m., na kar opozarjamo vse, ki kožuhovine ge niso odposlali. Blago naj takoj pošljejo lovsko-Prodajni organizaciji »Divja kožac, Ljubljana — V flesejem.
POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA"
teden
Amsterdam 64 Berlin 1457 Bruselj — Din. deviza 259 Dunaj 1087 Curih	43
London 237 New York 17 Pariz	36
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet Din 3,590.252’74.
Napram prejšnjemu tednu po-kazuje tekoči borzni teden porast deviznega prometa za 391.000 Din.
V nasprotju z minulim tednom, ki je na petkov borz. dan (10. t. m.) dosegel največji dnevni devizni promet nad poldrugi milijon Din, je znašal v tem tednu največji dnevni devizni promet le nad 800.000 dinarjev, kakor je razvidno iz spodnje razpredelnice:	i
13. T. Din 743.900’34 Berlin-London
14. 1. Din 578.544'74 Berlin-Dunaj •15. 1. Din 853.899'94 London-Dunaj 16. 1. Din 858.055*44 Dunaj-Bruselj T7. 1. Din 555.852'28 London
Nasprotno pa je bil v posameznih devizah skupni ted. promet (vse v tisočih Din):
Devize Minuli Tekoči teden (v tisočih dinarjev)
45
774 priv. ktiring 149
302 avstr. priv. ki. 1016 priv. kliring 170
954 Inki. priv. ki.
58 122
Porast prometa izkazuje predvsem London (v priv. kliringu), dočim je opaziti znaten padec v nem. komp. markah, in sicer za skoraj Din 700.000'—.
Narodna banka je posredovala kot doslej v devizah Amsterdam, Curili in Pariz, poleg tega pa je bilo na petkovem borznem sestanku (17. t. m.) perfektuirano za Din 257,000'— angl. funtov v privatnem kliringu le zbog njene intervencije. Sicer je bila dokajšnja potreba v angl. funtih že na četrtkovem borznem sestanku dne 16. t. m., a žal Narodna banka na naši borzi ni posredovala, čeravno je istega dne na Zagrebški in Beograjski borzi baš ona omogočila kritie vseh potreb v tej devizi!
V privatnem kliringu so bili doseženi tile tečaji:
Avstrijski šiling dne 13.	t.	m.:	Din	9T7—9‘27,
dne 14.	t.	m.:	Din	9'20—9'30,
dne 15.	t.	m.:	Din	9'28—9'38.
dne 16.	t.	m.:	Din	9'32—9'42,
dne 17.	t.	m.:	Din	9-30—9’40.
Nemška marka
dne 13.	t.	m.:	Din	13-90—14'10,
dne 14.	t.	m.:	Din	18'90—14'10.
Angl. funt. (povpr.) dne 16. t. m.: Din 257'25, dne 17. t. m.: Din 256'20—257 80.
S pri mo Narodne banke
Ostali državni papirji so ostali povsem brez notic.
žito
Tendenca ncizpremenjcno čvrsta.
Cene so ostale docela neizpre-menjene, zaključkov pa ni bilo nobenih ne v žitu, ne v mlevskih izdelkih. Na zadnjem borznem sestanku tekočega tedna, t. j. v petek dne 17. t. m. so bile dosežene naslednje cene:
Žitno tržišče
Žito:
Din Din
Koruza:
času primerno suha, letine 1935, s kvalitetno garancijo, Iranko vagon nakladalna
postaja.................112'—	115*—
prekomerno suha, fco vagon prekmur. postaja, plačljivo proti duplikatu ,„ . , .118'— 120'— Pšenica: bačka, 78 kg, 2odstot-
na, prompt. dobava 172’50 175*— banat., 78 kg, Sodstot-
na, prompt. dobava 172 50 175'—
Oves:
nov, zdrav, suh, rešetali, fco vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu 137’50 140'—
Mlevski izdelki: Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu pšenična 5, bačka postaja. ekskl prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto. ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . .
nekaj tega blaga plasiralo doma — v državi, je nadvse nujno potrebna takojšnja revizija vozarin-skih tarif!
Les:
Smreka, jelka: Hlodi I., II., monte . Brzojavni drogovi . . Bordoriali merkantilni Filerji do 576' . . . Trami ostalih dimenzij Škorete, konične, od 16 cm naprej . , . Škorete, paralelne, od
Din Din
100 — 150 — 100 — 130 — 110--
270'—
120'— 170'-130'-1 SOHO'
300‘—
SLOVENIA-TRANSPORT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 87-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih arah.
Mednarodni transporti
Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Reekspedicije na vseh postajah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih centrih — Informacije brezplačno
Zunanja trgovina
270'— 280'—
270'— 280'-
250'- 255'-
230--
235'-
16 cm naprej . . .	300 —	340'-
Škorete, podinerne, do		210*-
15 cm			200-	
Deske-plohi, kon., od		
16 cm naprej . .. .	230'—	250'—
Deske-plohi, par., od		: r
16 cm naprej . . .	260'-	300'-
Kratice, za 100 kg . .	26-—	28-
Bukev:		
Deske-plohi, naravni,		
neobrobljeni, monte	240-—	280'-
Deske-plohi, naravni,		
ostrorobi, monte . .	310'—	350'-
Deske-plohi, parjeni,		360-
neobrobljeni, monte	300 —	
Deske-plohi, parjeni,		
ostrorobi, I., II. . .	570 —	600'-
Hrast:		
Hlodi I, II. .	 _	160'-	210'-r-
Bordonaii . . .	710*—	820'-
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni boules . . .	800'—	830'—
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni merkantilni	650'—	700'—
Deske-plohi, oetrorobi		
(podnicel ....	750*—	810-
Frizi		550*—	630-
Oreh:		
Plohi, neparjeni, I., TI.	800'—	900-
Plohi, parjeni, I., II.	850-—	950 —
Parketi:		
hrastovi, za m’ . . .	42-—	50 —
bukovi, za m’ . . .	28'—	35 —
Želez, pragovi: 2’60 m,		
14X 24		
hrastovi, za 1 komad	30-	34-
bukovi, za 1 komad .	20'-	22-
Drva:		
bukova, za 100kg. .	10'-	11*—
hrastova, za 100 kg . .	9'-	10-
Oglje:		
bukovo, za 100 kg .	38'-	42-—
»canella« za 100 kg .	42'-	48'—
110—	115'-
Lesno tržišče Tendenca zelo mlačna.
	13.	I.	1936 17	I. 1936
Devize:			Povpr.	Pon.
			Din	Din
Amsterdam	13.	I.	2975'64	2990'24
	17.	I.	2975‘28	2989'88
Berlin	13.	I.	175608	1769'95
	17.	L	1756'08	1769'95
Bruselj	13.	I.	73J'03	742'10
	17.	L	737 75	742-81
Curih	13	I.	142422	1431'29
	17.	I.	1424‘22	143129
London	13	I.	215 88	21793
	17.	I.	215'66	21771
New York	13.	1.	431716	4353'47
	17.	I.	4322-52	4358 83
Pariz	13	I.	28911	290'55
	17.	L	288'82	290-26
Praga	13.	I.	181'33	182'44
	17.	I.	18119	182'30
Gibanje tečajev v tekočem borznem tednu je označeno takole (\se izraženo v točkah): Amsterdam — 0'36, Berlin 0, Bruselj 0'72, Curih 0, London — 0'22, New York -f 5-36, Pariz —0'29, Praga —014.
Drugih notic ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca še vedno stalna.
Prometa ni bijo. Notirali so le državni vrednostni papirji in dosegli te tečajne razlike:
13. I. 1930 17. I. 1936
7% inv. pos. 8% Blair 7% Blair 7% Seligman 4% agr. obv. 6% begi. obv
75
80
70
79
44
60
Din 76 78'-
81
71
81
45
62
80'— 70'50 79'— 42 — 61'-
‘5% voj. škoda 353 355 350'-
80'
81 — 7150 Brilej—
352'—
Na lesnem trgu se je v tem tednu položaj zopet bistveno poslabšal. Kupčija počiva. Že v prejšnjem tednu je par Večjih lesnih industrij povsem ustavilo svoje obrate. Tako bo zopet večje število uradnikov, industrijskih delavcev in voznikov brez vsakega posla. Ugiblie in posvetuje se na vse strani. Hvalevredno je intenzivno prizedavanje prizadetih krogov, tako javnih korporacij kakor tudi posameznikov, da se omili kriza. Vsa prizadevanja pa na žalost nimajo pričakovanega uspeha, ker sc na odločilnih mestih končuje vsa pomoč le v obliubah. —
A prizadevanja, da se naš les plasira kam drugam so zdaj ostala samo ugibanja. Slovenija pa radi svoje produkcije sploh ne pride v poštev. Poskusilo se je s prodajo naše bukovine v Anglijo, vendar se je praktično pokazalo neizvedljivo, ker naše blago ne odgovarja zahtevam tega trga, in sicer tako glede sortiranja, kakor tudi radi produkcije same! Za tako blago pridejo v poštev pač le največje industrije Bosne in Slavonije, ki so že tudi pred uvedbo sankcij lahko plasirale svoje proizvode na angleškem trgu. Sicer bi se nekaj takšnega blaga produciralo v Sloveniji, toda vprašanje je, kam plasirati potem bukovino II. in III. vrste. Akoravno se za takšno prvovrstno blago dosežejo res velike cene in osiguranje plačila, vendar naše industrije niso urejene za take drage poskuse.
0 izvozu mehkega lesa pa zaenkrat ni govora. Zelo veliko škodo trpi zlasti produkcija tesanega lesa, ker se to blago s časom tudi zelo hitro pokvari. A, da bi se vsaj l
Povpraševanja:
Javorjevi hlodi od 2'40 ni naprej s precejšnjim odstotkom od 4 m naprej, cilindrični ravni, za furnir.
Lipov rezan les I/IIa, 50—100 m/m, ev. debelejših dimenzijah.
3 vagoni buk. friz la, 26 m/m, 6 do 7 cm, 35—50 cm.
Brestovina I/TIa, 22 cin naprej, 40 do 100 m/m. 2—5 m I/IIa jesenovina, od 20 cm naprej, 50—100 m/m, 2—5 m.
I/IIa jesenovina (boules) 1—3 m. la hrast, frize 27 m/m, 30—50 cm,
5. 6, 7 cm.
I/IIa hrast, frize 8—12 cm.
1 vavon jesenovine 50% la. 50% Ha,
50—100 mm. 30 cm naprej, 3 m napr. Par vagonov hrastovih friz I/IIa, 5,
6. 7 cm, 25 do 50 cm, 25 mm.
Večja količina bukovih hlodov la,
25—35 cm, 60—300 mm.
Večja količina rezane Jelše I/IIa, 50—100 mm.
Hrastove frize, suhe, I/IIa od 30 cm naprej, 8—12 cm.
1 vagon jelovih letvic 18/45 mm ali 18/40 mm, 2 m dolžine.
Več vagonov lila in podmera, 18 ter 24 mm.
2 vagona smrekovih drogov 7 m dolžine, na tanjšem kraju s preme' rom 6—7 cm.
Visoka aktivnost romunske zunanje trgovine
Romunsko .finančno ministrstvo je objavilo številke o romunski, zunanji trgovini v prvih 11, mesecih 1. 1935. Po teh podatkih je Romunija izvozila v tem času blaga za 14.912 milijonov lejev, uvozila pa samo za 9603 milijonov in torej dosegla presežek 5 milijard lejev. To visoko aktivnost je dosegla Roinunija predvsem zaradi znižanja svojega uvoza, ki je padel za 2239 milijonov lejev. Napredovala je zlasti romunska zunanja trgovina z Nemčijo. Uvoz iz Nemčije se je dvignil od 1773 na 2278 milijonov, izvoz pa od 2020 na 2380 milijonov lejev. Zelo pa je padla trgovina s Francijo, in sicer uvoz od 1350 na 708, izvoz pa od 1205 na 625 milijonov lejev. Romunski uvoz iz Anglije je nazadoval od 1961 na 945, izvoz pa napredoval od 12.348' na 1372 milijonov lejev.
Nad vso pa je napredoval romunski jzvo* v Italijo, in sicer od 973 na 2528 milijonov lejev, torej za, skoraj trikratno. To je seveda posledica italijanskih vojnih dobav.
•
Egiptska vlada je prepovedala vsak uvoz blaga iz Italije in njenih kolonij. Prepoved velja tudi za italijansko blago, ki je bilo predelano v drugih državah. Le za knjige in časopise ne velja ta prepoved ter za samo tranzitno blago.
Anglija je izvozila lani blaga za 425,9, uvozila pa za 756,9 milijonov funtov. Izvoz se je v primeri z 1. 1934 povečal za 30, uvoz pa za 25,5 milijona fuitov. Uvoz je bil sicer za 275,7 milijonov večji ko v prejšnjem letu, a se je znižal v primeri z 1. 1934 vendarle za 8,4 milijona. Pet let že ni dosegla angleška zunanja trgovina tako velikega obsega ko v 1. 1935.
Proizvodnja madjarskega premoga je dosegla v prvih 11 mesecih 1. 1935 67,7 milijonov stotov, to je za 15 milijonov stotov več ko v 1. 1934. Tako visoke proizvodnje premoga Madjarska dose-daj še ni dosegla.
Zunanja trgovina Madjarske se je povečala. Uvoz se je dvignil od 344,9 v 1. 1934. na 398,4 v 1. 1935., izvoz pa od 404,2 na 458,8 milijonov pengov. Presežek izvoza se je. povečal od 59,3 na 60,4 milijonov pengov.
robe
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske
yČ'
X
Cfublfana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna In aolldna postrežba t Zahtevajte ceniki
Iz zadružnega registra
Vpisali sta se naslednji zadrugi: Zadružna posojilnica za Prekmur-, je v Murski Soboti, r. z. z o. z. ter Gospodarska zadruga v Vidoncih,
r. z. z o. z., ki je nabavljalna zadruga.
Občni zbori
Splošna maložclczniška družba d. d. v Ljubljani ima izredni občni zbor dne 31. januarja ob 12. uri v posvetovalnici na mestnem magistratu z naslednjim dnevnim redom: volitev 8 članov upravnega sveta in volitev 2 članov za pregled računov. Delnice je treba položiti pri mestni blagajni v Ljubljani ali pri tvrdki Siemens-Schuckert-Werke na Dunaju dva dni pred občnim zborom.
Izredni občni zbor Skrlolomske zadrugo v Dolskem bo 2. februarja ob 16. uri v gostilni iMedved« v Dolskem. Na dnevnem redu je tudi predlog o razdružbi zadruge.
Razsodbe v delavskem zavarovanju
Za okrožni urad v Ljubljani posluje v Ljubljani posebno sodišče delavskega zavarovanja in v Zagrebu Vrhovno sodišče. Leta 1934. je prejelo prvo 402. drugo pa 80 zadev, in sicer je. bila v 57 primerih prvostopna razsodba potrjena, v 23 primerih pa razveljavljena. •
V poročii u OU Z D za 1. 1934. so objavljene nekatere teh razsodb vrhovnega sodišča, ki naj jih zaradi njihove splošne važnosti navedemo.
Pridobitna nesposobnost in hranarina
T. ..............
Za dosego hranarine zadošča pogoj, da je zavarovanec nesposoben za pridobivanje, pridobitna nesposobnost pa mora biti ugotovljena im uradovem zdravniku. V izrednih primerih mora po dosedanji praksi v smislu § 54, odst. 7. potrditi nesposobnost uradov zdravnik. (Št. razsodbe ZOR 44/31.)
II.
Tožitelj je po zavrnitvi s strani uradovega zdravnika opustil nadaljnje korake pri okrožnem uradu in s tem izgubil pravico uveljaviti zahtevek na hranarino pred zavarovalnim sodiščem, ker je že iz ustanove nadpregleda ter pregleda po zdravn. komisiji (§ 217. statuta) razvidno, da je dolžnost člana samega, seznaniti se z napravami zavarovalne organizacije. (ZOR 144/1931.)
Nezgodne dajatve lil.
Pod dajatve zaradi nezgode (§ 85. z. o z. d.) ni mogoče podrediti prevoznih stroškov od obratovali-šča na dom, marveč gre povrnitev stroškov za pot ali prevoz samo v primeru odpreme v bolnišnico in vrnitve od tam po določbi § 53. zakona.
Nujnost zdravniške pomoči
iv.
Nujnost primera je podana, čim je bolezen take narave, da je zdravniška pomoč nujno potrebna, a pravočasna pritegnitev uradovega zdravnika zaradi oddaljenosti ali drugega razloga ni mogoča in tako obstoji nevarnost življenju in zdravju zavarovanca. Po podatkih pravdnega postopka se je dognala nujnost nagle pomoči, ne pa da ni bil uradov zdravnik dosegljiv. Ker torej ni šlo za nujen slučaj, tožiteljici ne priti-če pravica na povračilo stroškov zdravljenja (§ 54., odst. 6. in 7. zak.).
Protidokaz z izvedenci
v.
V sporih zaradi hranarine je zoper mnenje uradovih zdravni-
kov dopuščen protidokaz, toda član se mora prej obrniti na nad-pregled in slednjič na zdravniško komisijo, da tako dokaže uradu svojo dela nezmožnost. Dokaže pa končno delanezinožnost lahko tudi po neuradovih zdravnikih kot izvedencih.
Porodniške dajatve
vi.
Pobijana sodba je ugotovila to-žiteljii pred porodom njegove žene 318 dni članstva skupaj s 26 dnevi bolovanja. Pritožba, da bolni član ni zavarovani član urada (gl. § 3. zak.), v zakonu ni utemeljena. Res se članstvo pridobi z vstopom v posel ter preneha po § 55, odst. 3. z dnem izstopa iz posla, vendar se obolenje člana v teku zaposlitve ne more smatrati kot izstop iz posla. Saj ga le bolezen ovira, da bi zaposlitev vršil. Pobijana sodba poudarja z vso pravico, da ne gre oporekati članstva baš takrat, ko se njega pravice uresničijo; razla-
ga § 45. zak. v pritožbi (urada) v smislu, da bi svojci smeli dobiti bolniško podporo samo, ako zbole takrat, ko je član že nastopil delo, torej ne najde opore v zakonu.
VII.
Po čl. 2. zakona od 5. XII. 1931 so prenehalo veljati vse odredbe § 45. z. o z. d. glede podpore ob porodih in so zdaj veljavni le predpisi čl. 1. novega zakona, ki v odst. 3. določa, da gredo članu ob ženinem porodu porodniške dajatve tedaj, ako je bil v zadnjem letn vsaj 10 mesecev ali v dveh letih 18 mesecev že zavarovan.
Užitkarji
VIII.
V primerih bolezni po § 45., t. 5 imajo rodbinski člani zavarovanca pravico brezplačnega zdravljenja le tedaj, ako so brez lastnih dohodkov ter žive v skupnem gospodarstvu z njim. Pri pritožite-ljevem očetu ta pogoj ni izpolnjen — ima izgovorjen užitek (kot in oskrbo), torej tudi bolniško oskrbo, užitek pomeni očetove dohodke.
Gospodarstvo Bosne
S plenarne seie trgovinske in industrijske zbornice v Sarajevu
V nedeljo je imela trgovsko in- voz orehovega lesa se je znatno
dustrijska zbornica v Sarajevu svojo plenarno sejo, ki jo je vodil predsednik Jevtanovič. V svojem poročilu o stanju gospodarstva na ozemlju zbornice je med drugim dejal:
Sedanji zakon o zaščiti kmeta ne more zadovoljiti niti kmetovalcev. Osnutek novega zadružnega zakona se mora izpremeniti v tem smislu, da spadajo vse zadruge razen kmetijskih pod trgovinski zakon.
Kupna sila prebivalstva pada še
nadalje. Trgovina s češpljami, najvažnejša trgovina za zbornično področje, ni zadovoljila trgovcev. Iz Brčkega in Valjeva so izvozili letos okoli 500 vagonov suhih češpelj. Prvič se je letos zgodilo, da je bila sveža češplja dobavljena v tujino brez posrednikov. Glavni kupec suhih češpelj je bil Prizad, ker so bili njemu dani vsi kontingenti. Prizadov zaslužek v viš-ini 6 milijonov Din, se ni uporabil za pobijanje sadnih škodljivcev kakor je bilo obljubljeno.
Cena živini je ostala v glavnem neizpremenjena. Krme pa je bilo manj kakor se je pričakovalo. Izvozniki živine ko tudi izvozniki
povečal in ves trud zbornice, da so prepreči uničevanje te sadne kulture, je bil brezuspešen.
Stanje denarništva je nenavadno slabo. Ugodna rešitev vprašanja kmečke razdolžitve je prvi pogoj zn sanacijo denarništva.
Industrija ni dosegla vidnejšega napredka. Najtežje dni so preživljale industrije, ki izvažajo v avtarkične dežele. Zlasti pa je trpela izvozna trgovina z lesom, katero so posebno težko zadele posledice sankcij proti Italiji. Lesna industrija se že bori za svoj obstoj.
Silno se je občutilo na vsem področju zbornice pomajkanje javnih del, zaradi česar je tudi narasla brezposelnost'.
Gostinski obrt preživlja težko krizO in je v stalnem nazadovanju. Predsednik Jevtanovič opozarja na važnost turizma, ki bi mogel zlasti Bosni prinesti velike dohodke.
Po govoru predsednika Jevtano-viča je bil sprejet proračun, ki izkazuje 910.000 Din izdatkov. Sklenjeno je bilo nadalje, da se začno delati načrti za nadziranje zborničnega poslopja, da bi se dobili prostori za namestitev trgovskega muzeja.
sadja so imeli zaradi kliringa z pG rešitvi še nekaterih drugih Nemčijo velike izgube. Trgovina s iutemih vprašanj ter po referatu Kilo Al	«i)M	I	tajnika	dr.	Despiča	o	izvajanju
krzni je bila zaradi blage zime slaba. Grozdje in sadje je dobro obrodliilo-in je bilo tudi dobro prodano. Orehov je bilo silno malo. Iz-
Dobave - licitacije
Direkcija drž. rudnika Ljubija
sprejema do 27. januarja ponudbe o dobavi 6 zimskih suknenih kap in 6 usnjenih rokavic.
Direkcija drž. žel. v Sarajevu
odda dne 29. januarja z javno ofertno licitacijo restavracijo na stanici Hum—Sarajevo v zakup.
Za nabavo potrebščin drž. bolnišnice za duševne bolezni Ljub-Ijana-Studenec v času od 1. aprila do 30. septembra se razpisuje prva pismena licitacija, in sicer dne 22. februarja za kruh, moko, mlev-ske izdelke in mleko, dne 24. februarja za meso vseh vrst ter slanino, dne 25. februarja za špecerijo in hišne potrebščino, dne 26. februarja za premog (za celotno potrebo). Licitacije bodo vsakokrat ob tl. uri dopoldne v pisarni uprave bolnišnice.
LICITACIJE Banska uprava razpisuje II. javno pismeno licitacijo na dan 30.
januarja ob 11. dopoldne v sobi tehničnega oddelka v Ljubljani za oddajo gradbenih del za gradnjo železobetonskega mostu čez Savo pri crarični žagi v Soteski. Ponudbe v obliki popusta na odobreni proračun Din 771.264-21.
Kavcija za naše državljane '8.000, za tuje 155.000 Din.
Banska uprava dravske banovine razpisuje za gradnjo sodobnega cestišča na drž. cesti km 625.5 do 633.95 (SL Vid—Jeperca) I. javno pismeno ponudbeno licitacijo, ki bo dne 7. februarja ob 11. uri dopoldne v prostorih sekcije za gradnjo drž, ceste št. 2 Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Slomškova ulica 19. Ponudbe v obliki popusta na odobreni proračun v višini 7.186.550 Din, odn. za cestišče od asfaltnega betona 7,443.850 dinarjev.
Podražitev agrarnih proizvodov v Nemčiji
Povprečno je bil nemški indeks cen na debelo v decembru višji ko v novembru za 0'3%. Dvig indeksa je povzročila predvsem podražitev kmetijskih proizvodov. Zlasti se je podražila živina in glede nje izkazuje indeks dvig za 20'3 točke. Skupno je indeks za agrarne proizvode narastel za 5%.
Doma in po svetu
Rezan in tesan lesi
1000 kubikov smrekove in jelove deske 18, 24, 28, 38 in 48 mm debeline, 200 kubikov kratkih desk in latev, 250 kubikov moralov, 500 kubikov tesanega lesa, 50 kubikov lipovih desk I. in II. vrste, 27 do 120 mm debeline,	50	kubikov	javorovih	desk	I.	in	II.	vrste,	27	do
100 nun debeline,	60	kubikov	jesenovih	desk	I.	in	II.	vrste,	50	do
100 mm debeline,	30	kubikov	brestovih	desk	I.	in	II.	vrste,	60	do
120 mm debeline,	10	kubikov	parjenih	desk	hrušk, 30 do	80 mm
debeline, 40 kubikov parjene bukovine 27 do 80 mm debeline., 20 kubikov parjene orehovine 30—80 mm debeline. Kupuje in plača v gotovini — dobava takoj do konca aprila. Ponudite najnižje cene franko Zagrel) za manjše in večje količine na L. Žakinan, Zagreb.
AGRIPPA,
švedska kartoteka v obliki knjige nudi vsakemu podjetju najhitrejši in najsigurnejši pregled v knjigovodstvu. Ker se razen patentiranega mehanizma izdeluje vse doma, se ;e pocenila ta kartoteka za 50*’/«. — Zastopstvo za Jugoslavijo
MrriA m n Ljubljana •	*	Selenburgova ulica t,
kjer dobite tudi vse pisarniške in tehnične potrebščine v največji izberi in po najnižjih cenah
sankcij proti Italiji, je plenum zbornice enoglasno sprejel naslednje resolucije,
kako urediti našo izvozno trgovino:
1. Francoska vlada naj dovoli Jugoslaviji preferencial za uvoz lesa v Francijo in Alžir.
2. Uvozni kontingent za jugoslovanski les v Francijo naj se poveča na 40.000 ton letno.
3. Dosedanji uvozni kontingent za jugoslovanski les v Alžir naj se ohrani v dosedanji višini 50.000 ton.
4. Francija naj dovoli posebno ugodnostim tarifo za prevoz našega lesa in našega blaga na francoskih železnicah.
5. Francija naj subvencionira pa-roplovne družbe, ki prevažajo naš les v Alžir, da hi se mogel naš les boriti proti konkurenci severnih dežel in zlasti proti ruskemu dumpingu.
6. Francija naj osvobodi jugoslovanski uvoz tranzitnega blaga od plačila takse 50 frankov od tone
Poleg tega je izdelala zbornica tudi svoje predloge za zboljšanje prometa trgovine z Anglijo in Španijo.
Spomenik kralju Aleksandru na Cetin jah bo izdelal Meštrovič. Spomenik bo veljal okoli 800.000 dinarjev.
Znani goriški novinar, publicist in narodni delavec Andrej Gabršček je bil odlikovan s češkoslovaškim redom Belega leva III. stopnje. G. Gabrščku, ki je tudi zvest sotrudnik našega lista, k visokemu odlikovanju naše iskrene čestitke!
Motorni vlaki pridejo s 1. februarjem v promet na progi Banjaluka—Sunja. Znova ponavljamo svoje vprašanje: Kdaj dobi te motorne vlake Slovenija? _ .
Božične počitnice na zagrebški univerzi so znova podaljšane, ker baje ni kreditov za razsvetljavo in kurjavo.
Lani je bilo izdano v Ljubljani in okolici za tobak 33,3 milijona Din. Slovenski listi zaradi tega pridno tarnajo, koliko denarja je šlo v zrak. Pa ni tako hudo, ker še 1. 1933. je izdala Ljubljana za tobak 38,5 milijona Din, bila pa so tudi leta, ko je izdala 45 milijonov Din. Kljub velikemu narastku prebivalstva so torej izdatki za tobak zelo padli. To pač najbolj jasno dokazuje, kako silno je obubožalo v teh letih prebivalstvo Ljubljane in njene okolice. Nad tem naj bi se raje zgražali naši listi!
Volilna borba v Grčiji se vodi v glavnem med pristaši venizela in Caldarisa.
Italijanska letala so bombardi rala angleško bolnišnico Rdečega križa pri Maldiji, ki leži 30 milj daleč Izza fronte. Bolnišnica je bila jasno označena z znakom Rdečega križa, italijanska letala so poleg tega letela tako nizko, da so morala videti te znake. Bombardiranje je imelo silen učinek. Mnogo bolničarjev je ranjenih, ve-
čina ranjencev pa je bila ubita. Major Bougoyne, poveljnik angleške bolnišnice, poroča, da je ostal živ le po naključju. V angleški javnosti je povzročila vest o tem barbarskem napadu na bolnišnico silno ogorčenje.
Po tej svoji »zmagi« nad angleško bolnišnico so poleteli Italijanski letalci nad kraj Ualdijo in ga z zažigalnimi bombami popolnoma uničili. 14 civilistov je zgorelo; koliko jih je bilo pokopanih pod ruševinami hiš, sploh še ni znano. Med ranjenci so sami starčki, žene in otroci.
General Nobile ni pozvan v Italijo, da bi reorganiziral italijansko letalstvo in tudi ne bo šel v Eritrejo, kakor izjavljajo pristojna mesta v Rimu.
Osemcevni kanon proti letalom so iznašli v Angliji. Iz vseh osem cevi je mogoče hkrati streljati na • letalo ter pri tem istočasno uporabljati granate, šrapnele in vži-galne granate. Poleg tega ima top posebne merilne priprave, da zadene letalo skoraj redno s prvim osemkratnim strelom. Letalo, ki pride v ogenj tega topa, je izgubljeno. Top lahko strelja 6 kilometrov visoko.
Nemškemu učenjaku Einsteinu, ki so ga hitlerjevci izgnali iz Nemčije zaradi njegovega židovskega pokolenja, je podelila vvashing-tonska vlada ameriško državljanstvo.
Kongres zdravnikov v Chile je
sprejel predlog za zakonito izva-janje sterilizacije.
200 milijonov dolarjev bo morala vrniti ameriška država davkoplačevalcem, ker je najvišje ameriško sodišče razveljavilo Rooseveltov zakon o podpiranju far-merjev v sili.
Zavarovanje za primer ločitve zakona je uvedla neka danska zavarovalna družba. Posebno žene se zavarujejo za ta primer.
V eni njuiorških električnih central, ki je druga največja centrala na svetu, je nastal zaradi kratkega stika požar, da je bil New York mnogo ur brez luči. Nastala je strahovita zmeda, vendar do neredov ni prišlo, ker je bila takoj mobilizirana vsa policija z vsemi njenimi pomožnimi četami.
Še neko veliko ameriško potniško letalo se je ponesrečilo. Padlo je na tla v Kolumbiji in je bilo 7 potnikov ubitih, 7 pa težko ranjenih.
Ladjo iz aluminija so zgradili v Ameriki. Ladja vozi z velikansko hitrostjo.
Radioljubjiaii^^
Nedelja, dne 19. jan. 8.00: Cas, poročila — 8.15: Telovadba (Ciril Soukal) — 8.45: Radijski orkester   9.55: Versko predavanje (doktor Roman Tominec 1	—	10.00:
Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.00:	Koncert	Praškega
kvarteta — 11.40: Striček Matiček govori in poje — 12.00: Cas, objava sporeda — 12.15: Plošče po željah — 15.00:	Kmetijska ura
(ing. Skubic) — 15.20: Plošče 16.00: Higijena kmečkega gospodinjstva (dr. Amalija šimec)
16.15: Pesem in ples. Sodelujeta oktet pevskega društva rudn. nameščencev v Trbovljah in tambu-raški orkester — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Radijski orkester _	21.25:	Arije iz ruskih
oper poje gospa Franja Bernot-Golobova —. 22.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Prenos iz kavarne »Nebotičnik«.
Ponedeljek, dne 20. jan._ 12.00: Zvoki iz Rumunije (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Cas, objava sporeda — 13.15: Plošče — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji —18.00: Zdravniška ura:	Oslovski kašelj
(dr. B. Magajna) — 18.20: Kvartet Lisinski (plošče) —18.40: Slovenski slikar Fr. Kaucig (dr. Fr. Stele) — 19.00:	Cas, vremenska
napoved, poročila — 10.30: Nac. ura — 20.00: Prenos opere iz Beograda. V odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar).
Torek, dne 21. jan. 11.00: Šolska ura: Preko Crne gore, Dur-mitora in Sandžaka v Sarajevo 12 00: Naši pevci, naše pevke (plošče)' 12.45: Vremenska napoved, poročila —	13.00:	Cas, objava
sporeda — 13.15: Claude Debussy (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Koncert Offenbachovih del — 18.40: Zgodovina dežele vzhajajočega solnca (Fr. Terseglav) —	19.00:
Cas, vremenska napoved, poročila
  19 30: Nac. ura — 20.00 Revija
naših harmonikarjev —	21.00:
Radijski orkester — 22.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Širite »Trgovski list«!
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander *elemikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihaiek, vsi v Ljubljani.