Carobna Suitea. »Kako?« je pomislil Peter. »Kaj ni zgorela ;ob priliki požara?« »0, niti najmanj«, je rekla vila z nekim zadovoljnim osmeškom. »Prestrašila sem se res, da bo sedaj lutke konec. Pa tvoja hudobna nrav jo še vedno vzdržuje. Glej jo, tukaj je!« In res, tu je bila čarobna lutka, poškodovana, brez oblike, a bilo jo je še dobro spoznati. Drugega dne je bilo Petru dosti slabše. Imel je visoko vročino ter je bil brez zavesti. Zdravnik ni vedel, kaj je bilo temu krivo. Tako je ležal v postelji par dni. Ko se je nazadnje zavedel, je začul ob sebi nežen ženski glas, ki je prosil v molitvi Boga, naj bi bolnika rešil. Srce se mu je začelo trgati od tuge. Solze so mu stopile v oči in so omoeile Elizabetine roke, ker ona je bila tu ob njegovi postelji. Zdravnik je zahteval izpremembo zraka, zato je načelnik naroči), naj preneso Petra v načelnikovo hišo na deželi, kjer je, od Elizabete skrbno negovan, polagoma okreval. Čarobna lutka je postajala od tega dne dalje vedno manjša in manjša. Povsem pa ni izginila, iker Peter še ni opustil povsem svoje zavisti napram Antonu. Nekega jutra v maju so veselo zadoneli cerkveni zvonovi. Pri zlatarju je bilo mnogo ljudi v prazničnih oblekah. Vsi so bili veseli in zdelo se je, da se bo vršil važen in radosten dogodek v njegovem življenju. In res, tega drie je hotel poročiti Elizabeto. Redkokje je bila veselejša poroka. Tudi Peter je iskreno želel vsako srečo novemu paru. Tega dne popoldne je šel Peter ven iz mesta na izprehod. Dospel je do grička, na katerem je bil sedel, ko je dobil od vile tisto preklicano lut-ko. Prvič ječutil, kako lep kraj je to, kako lepo pojo ptički, kakšen mir in kakšna radost objemata vso prirodo. Čudno se mu je zdelo, da tega ni občutil že prej. Razumel pa je, zakaj ne, ker je prihajal sem z zlobnimi mislimi. Vrnil»se je med svate, da bi sedaj prvič i on užival v veselju. Nato se je pozno na večer vrnil domov, v svojo sobo, in je odpri-škatlo, v fcateri je navadno ležala čarobna lutka. Ali škatla je bila povsem prazna, lutke ni več bilo. Izginila je, ker v Petr.vem srcu ni bilo več ne zavisti, ne zlobe napram Antonu. Kot nekako nagrado za to sta načelnik in Anton pdmagala, da je mogel zopet začeti s svojim delom in njegov obrat se je razvil boljše nego fcdaj prej. Dobival je naročila od vseh strani sveta. (K.onec.) Medv-ed-elk. (Povest v slikah)" 59. Prehod preko ribnika. »Ilajdi le za nami!« ga vzpodbujajo žabe. »Nam je dobro znano, kjc so trda tla in kod je mogoče varno hoditi.« — ;>Kaj pa, če se spusti orjak za nami?« vprašuje Miško. — »Kre! Krc!« se mu posmehujejo žabe. ;>Naj se le poda na to pot, bo žo videl, kaj da ga čaka.« 60. Miško prebrede ribnik. Miško jo srečno prebredel ribnik. Ko se ozre, zagleda, kako kobaca orjak pcr blatu in je oddaljon od njega zelo daleč. ^Prekoračil sem sicer ribnik, pa žc zopet je za menoj orjak!« pravi Miško sam pri sebi. — »Pred orjakom si varcn«, ga tolažijo žabe. »Lahko mu re.eš: Z Bogom, gospod orjak, za vodno!« (Konec sledi.) >**¦ h - . **-. fl_F W vsvw^r;{r.^^^f,^T35f^«j^&,„. ^.TgilMrn.. IfMM.KtGHiiSmtjn*