gospodarske, obertniške « Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr, pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 31. julija 1861. Čujte gospodarji i imate živino » Tista Davadoa poletioska bolezen, ki je znana pod več imeni, pa je zmiraj ravno ta i sta (v nekterih krajih jo imenujejo bolezen na vranci, vrančni pri sad, černi ali rumeni saj o vec, na Notranjskem ji menda nekako napčno pravijo tudi metljaji) se je spet v kterih krajih prikazala; pa ni čuda, da se je, ker veliko vročino le ma-lokrat dež ohladi. Velika vrocina na spašnikih ? hlevih, pomanjkanje v • t m silna ode P t • za pijaco tudi lezni 9 pride ktera klaj a k e ali ? v pa da so navadni vzroki te bo te živino (goveda konj 5 Pl siče itd.) napada, najraje še bolje rejeno. Ko se je pa ta bolezen že kje vgnjezdila je pa tudi U k za živino in člověka. j| y Cerna kri kakor offlje, gosta kakor kolomaz (smirj in strupena kakor gad je y m , . poglavitno znamenje te bolezni pride in kakor blisk včasih živino umori ) 5 ktera m a h o m a većemu kake 3 dni terpi. Gospodarji! zapomnite si dobro strupena kri je vrelec te kužne bolezni — in ko to dobro pred očmi imate, vam bo lahko spoznati, da 1) hlađen i da černa, gosta, hl e ï voda klaj 9 9 2) za pijaco 3) včasih s k r a t il a d o osoljena bistra in m erzi 9 4) frišna (zelena) 9 vsaki dan (na vertu ali sicer blizo hiše) d o dobro politi, da se ohladi, je tistih 5 po-glavitnih reči, ktere odvernejo nevarno bolezen. Zato je z merzl ne t na g m aj ne v vrocini; saj ob devetih do poldne naj je že domá, zvečer ob šestih pa naj ee spet en malo popase. d Kadar pa o in der pade bolezen, polivajte j z merzlo » jo potem s slamo p u s a j t * m » ji m spustite ji bolje tisti ko kervi; za notranjo zdravilo pa je naj salmijakovec, ki se v apoteki (v Ljublj v apo- m i j a k od- 9 teki blizo rotovža) dobi pod imenom kosnilni sa (Cochenil-Salmiak) in sicer mladi živini 20 kaplj rašeni po velikosti 40 do 60 kapljic na 2 ali 4 pitne glaže merzle vode, vsako četert (firteljc) ure, dokler ji ne odleže. Včasih 3 taki porcijoni že pomagajo, včasih jih je 6 porcijonov treba Bog obvari tako bolno živino klati in m p o v ž i t Konjed jo mora vzeti 9 in župan mora vse to b znaniti. svoji kantonski gosposki na To je pač velik razloček! f E Vprašanje je sedaj: kolikrát se more kosa brusiti, ako se vsaki dan ž njo kosi? Jez sem se iz lastne skušnje prepričal, da je dosti? ako se kosa, ki se vsaki dan rabi, Ie enkrat ali k većemu dvakrat v ted nu z brusom nabrusi, zraven tega pa veckrat na dan z magnetičnim jeklom po- ojstri. To se mi poterjuje tudi od sto druzih strani. Vsako novo iznajdbo v kmetijskih zadevah nekteri s pisanimi očmi gledajo; berž pravijo, da je bosa in jo za-veržejo. Najmanj poterpežljivi v ti reči so pa delavci in posli; ti najraji vpijejo, da nove znajdbe niso za nobeno rabo, ker se najraji deržé privajenega starega kopita. Koliko gospodarjev je pač, ki bi se s svojimi posli in delavci ne prepirali, ako hočejo nove namesti starih skoz in skoz slabih navad na polji, v hlevu ali na podu vpeljati l sege in delà opustijo in se Koliko časa terpi, preden stare novih poprimejo. Ilavuo taka bo tudi z novim brušenjem kos in serpov z magnetičnim jeklom. Dobro vemo, da to novo ravnanje, ? pri kterem se dosti časa in stroškov prihrani, ne bo de lavcom všeč. Med klepanjem kos in serpov zastaja delo klepaje jim je odpočitek, kosec takrat lahko lenobo pase; len pohajkva ali sedí pri babici, kleplje z beteom, ali zadene na pravi kraj ali ne, mu je vse eno; če ue buti na pravi kraj, mu je se ljubše, da ima le dalje opraviti. V Vircburgu ste bile v letu 1858 na polji in na trav 9 druga pa nikih skoz cei teden dve kosi, ena Ie enkrat dvakrat med šestdnevno rabo na brusu nabrušene in večkrat čez dan z magnetičnim jeklom poojstrene, s kterima so se travniki, deteljšča in žita popolnoma pokosili, in ni bilo treba kos večkrat brusiti. Nóž za slamoreznice, ktere se enkrat ali dvakrat v z magnetičnim tednu na brusu nabrusijo in vsaki dan » poojstrijo, ni treba jeklom se škope nareže. pogostoma brusiti, in veliko več Nožar in izdelovavec takih magnetov, Daniel Geis v Vircburgu na Nemškem je, kar se je omenjena šega kose in serpove brusiti iznajdla 9 že okoli 16.746 magne tičnih jekel prodal. To je menda najbolja priča, kako dobre so te magnetične jekla. Magnetično jeklo obderži dolgo casa svojo moc, in bolj ko se rabi, bolje je. Ce hočeš magnetično jeklo pri sebi imeti (ali nositi), naredi mu usnjate nožnice. V nožnicah se ga ne bo tako Kos in serpov ne bomo več klepali. Na Parekem so namesti klepanja jeli kose iu serpove zlomilo. Če pa jekla v nožnicah imeti nočeš, priveži si ga berzo rijavpřijela, in če ti na tla pade, se ti ne bo lahko z magnetičnim jeklom brusiti. na motoz in obesi ga okro tr sebe Čudno je to, da so skerhaue kose in šerpi dosihmal ročnik, v kterega je jeklo ■P vdelano, in zato prevertaj leseni potegni skoz luknjico povsod le klepali, ne pa kakor druge nože brusili. Ne motoz; tudi znaš namesti luknjice rinkice napraviti 9 skoz moremo jo res uganiti, zakaj je to tako bilo, zlasti ako ktero se jermen potegne in kamor koli pripnč pomislimo, da s klepanimi kosami se ne dá tako dobro ko Nožar Daniel Geis v Vircburgu izdeluje štiri siti kakor z nabrušenimi in da s klepanjem se kose tako sorte magnetičnih jekel, eno, najbolje sorte (Nr. 1), velja pokvarijo, da v dveh letih niso za nobeno rabo več. 1 gld. rajnškega dnarja (rheinisch), drugo Nr. 2 veljá 45 kr., Ako se kose po novi znajdbi ojstrijo z magnetičnim Nr. 3 le 30 kr., Nr. 4 pa 20 kr. * . m ^ .m à « * mrm i • ^ • ili %T i jeklom, terpijo 10 do 12 let. Z magnetičnim jeklom Nr. 1 9 3 se brusijo ali prav 250 • » • c za prav ojstrijo škoporezilnice, nozi i kosé, serpovi io drago se mora cez Hom v Tominko stekati, bi jaz zoper ondašnjo enako večje rezilno orodje. Jekla Nr. 1. in 2. so zastran cesto ne besedice ne bil zinil -------------------- ---------- — — — -- -------- -----mil «.u.., tako pa terdim, da gerda velikosti in močí boljše kakor Nr. 3. Z jekli Nr. 4 se sebičnost hoče ondi cesto peljati, in če bo vžugala, Cerk • , •« • v, • i. tj • « m . _ r j to 7 ojstrijo peresni nozicki in britve in enake rezila. ročnik je D. G 1 eis ovo ime vdarjeno. V vsak ljanom dražega ne ostane kakor s združiti. krajnsko deželo se F. J. Kafol. roči 9 Kdor si čez 15 gold, magnetičnih jekel naenkrat na fabrikant Gleis pri 100 gold, odpustí 10 gold. m i* Dr. Kreutlinger v „Zeitsch. des land. V. fur Baiern." Slednja beseda o cerkljansko-tominski cesti Vážen sklep goriškega deželnega odbora glede na slovenski jezik« Prav je, da se očitno pogovarjamo o deželnih potrebah toda resnica se ima vselej govoriti. V undanjem sostavku Kakor je dopisnik x iz Goriškega v 29. listu Novic" in dopisnik V. „aus der Grafschaft Gôrz" v 119. listu » Ost und West" naznanil, je o zadevah vkvart i rovanja vo o naši cerkljansko-tominski cesti pa nek „prijatel To- jako v, oziroma za premembo dotične postave, nas se ni skoz in skoz deželni odbor 28. dan p. m. do vseh županstev povabilo v italijanskem jeziku razposlal, da naj bi na več vpra- ní inco v", menda v najozjem pomenu tega hvalevrednega načela deržal. Odkrimo mu kapico: 1. 97 Gorjanom na Semviški gori in njih sosedom v 8anj odgovorile in svoje skušnje in želje v ti zadevi raz- odele. Cez nekaj časa dospejo res od več straní željene spodnji Tribusi, iu na Slapu in na Idrii Baci je vse eno, « naj imenovana cesta pelja kodar rado. kakor ni resnica! Iz Tribuša do mosta sv. Lucije za nobeno marveč samó Prijatel, to ni- sporočila; nektere županstva niso še odgovorile, druge pa y kakor Tomaj 9 Skopo 9 Dutovlje na Krasu, Ponikve na To 9 cesto ne vem, da sem ravno tukaj domá revno pot imamo. Cez rekieo Bačo ni ga mosta. Raz minském itd. se ustavljajo i talijanskim dopisom, in so odboru resne proteste po pravi podobi poslale, v kterih gernite pa naše domače letopise, in našli "bote, da skorej svoj upor z neoveržljivimi vzroki podpirajo, rekši, da, potem vsako leto so ondašnji valovi človeško življenje požerli. Že ko že davno pričakujejo, da se bodo skorej nemškega jarma pred mnogimi leti so naši gorjani denarjev za most čez znebile, se jim zdaj še hujši, italijanski, naklada; da so Bačo skladali, pa našim predstojnikom se še ni zljubilo tudi pr»sle z dežja pod kap; da nimajo ne italijansko-slo most postaviti, m menda ga bomo še le takrat imeli, kadar venskih slovarjev, ne pripravnih prestavljavcov in tolmačev j cesto ondi dopeljemo. Kako se potem takem prederznete, prosijo tedaj, da naj bi se jim v razumljivom jezika tako reč terditi? Kdor domorodca s tominskih hribov v pisalo; da bojo vedile kaj odgovoriti. Da so bili protesti smertno nevarnost pošilja, ne more biti „prijat T po slovenski pisani, se samo po sebi razume. m i u c 2 teg uje u v obširnem pomenu Bravci naši jo bojo lahko uganili, kako se je odbor a 77 Za cesto poleg reke Idrije se le 5821 duš po- nad tem nepričakovanim početjem zavzel; bilo je nekterim V. _ _ _ _ _ ___ ^ ^ JL____• 1_____ 1__t__li. « • • i • • « _ ■ Sent in plent, kompa kako ste rajtali Ali odbornikom kakor strela iz jasnega neba. Da imajo, kakor mislite, da je še včs svet v tominah? Kaj bodo rekli uni, vsak» posamni človek, tudi županstva pravico terjati, da ki imajo Kozlerj ?5 zemljovid" v rokah in preg ledaj 9 še 9 goriški šematizem, ter bodo izmerili, ktera vasica je tej ktera pa uni cesti bližja? Iz spodnje Tribuše do Reke proti Zelinu še kozj 9 kdor hoče ž njimi govoriti razumejo, tega bi menda še Kitajci tajiti ne mogli, naj v jeziku govori, ki ga one toHko 3 poti tajte » nahaj u Ijudj ondi niso poti potřebovali a Sen manj namestovavci izobraženih ljudstev. In vendar ni povsod taka. Ko so v odborovi seji 12. t. m. omenjene reči na tudi tukaj ne bo vse resnično. Iz Oblaza na desni versto prišle, povzame g. Winkler besedo in s pomen- .... se uprè na vso moč, ki ma strani reke Idrije do vasice Reke-Ravne štejem 24 kmečkih W™ „quousque tandem" koč memo kterih neka steza pelj Tovorivci so ondi že izvira iz ljubezni do naroda svojega zanemarjenega in iz več vina v Cerkno přinesli, kakor ga vsi Brici v enem letu omenjenih protestov, in tirja, da naj bi se odjenjalo vendar pridelajo, toda se mora večkrat reka Idrica pregaziti, in da enkrat od očitne krivice gledé na slovensko stran. Nje-nevarnost življenja vseskozi proti. Tudi jaz sem že po on- S0™ jedernato in temeljito dokazovanje je přivábilo gosp. dašnj jahal. Vprašajte kmeta K blizo raztergaue 5? h u d eg b ima 9 , ki svojo kočo in povedal vam glavarja in dr. Doljak-a, kteremu je enakopravnost nekoliko več 9 da ljudje vsaki dan memo potujejo in pri Kroparj bo hladne vode iščejo, si žejo ugasiti 4 Da se nam ni zanašati kake pomoci iz k d d imate pi pa upati smemo, da bo dežel kot puhel glas, precej na svojo stran, tako, da ništa le spoznala, da so slovenske tirjave pravične, temuc, da sta se se poverh prizadevala tudi s političnimi vzroki una dva prepričati, rekoč, da se jima ne zdi varno, Slovencov dražiti in većini pravico kratiti. Ugovarjalo se je, da ita II11UIU 1 U V ^ y 14 U^Uil O ill 111 j UM KJKJf U V /i U 1 U U -------- ------" ---I--------------- v O ---J-----J I----- nam pomagala. Saj smo dosihdob z vsako- lijanski jezik je djansko za vradnega spoznan, in da, kar letními prikladami na navadne davke že marsikter goldinar iz odborové pisarnice gré, mora dosledno italijansko biti itd. * M.^.u, , in veselo novico imamo, da naš Toda ocitna resnica oči kolje. Pod čverstimi mahi Horacijev deželni zalog goriški je dokaj bogat. Cerkljani so še pred je eden izmed Kurijacijev precej obležal, in uni je bil tudi v deželni zalos: položili mescom iz imenovanega zaloga 1000 gold. a. v. potegnili, ze tako spehan, da bi se bil rad s tem pogojem vdal 9 da in pri tej priložnosti iz Tersta pismo dobili, da odsihmal se naj bi se izvirnemu italijanskemu razpisu vselej slovenska bo na deželni zbor goriški obraćati, ker deželna denar- přestává pridevala. Pa tudi ta popravni predlog je bil z jim nica gré kakošne přiklade želí vaš uekdanji poslan v njegovo oblast Da pa nekoliko razumete, opombo overzen, da tukaj gré za princip, „da se mora . .. _____ _ . _____»?______o I a ,T n r, ň Ir : ^»nnnai«»». «« « 1 « «, A « « I, Î rlnnicntfnť.tf odpravlj slovenskim zupanstvom po slovenski dopisovati 9 viditi, preberite srenjske postave in pa preg lejte še vsako- in potem, ko je gosp. Winkler še přistavil, da zastran slo letne přiklade, ki so jih morali naši ubogi kmetje v sose skino dena odrajtovati itd itd td 9 pa prepričali se bote, da se je mislil le Ako bi bil gospod potrebnim stroškom ustavijati venskega pisanja naj si nihče glave ne lomi, da to bo nje gova skerb; je bilo bitve konec in zmaga naša. sklep se glasí: Vsi, kakoršni koli razpisi do slo Odborov Bog eki Idi čez bukovski hrib teči. in ako bi bil rekici Bači velel zaukazal. da ima venskih županstev, bojo slovenski. ^ WT f • j • B • t 9 9 da * Za p o s k bode krajnska kmetijska družba si narocila nekoliko takih magnetov; kdor želí tudi z a-se takih b ogl pri družbi in posije dn , naj se Vred. Veselite se toraj goriski Slovenci, dokler imate na Dunaji Cer ne-ta iu Winkler-ja v Gorici. Slava gosp. Vrinkler-ju in njegovima pomočnikoma za to preimenitno pridohitev! Slava pa tudi tištim slavnim županom 9 ki so se za naš žali Bog, predolgo zanice 251 vani jezik tako možko potegnili, ki so, siti hlapčevske pod- mena, od prineipov žlahnih idej ne veljalo? Moć n e i z ložnosti, zaćeli sami stbe spoštovati in svoje neprodajljive merna je sklep v domoljubnih persih, sosebno ko gré pravice braniti in zagovarjati. gilantibus jura" (kdor bùdi, Čujte tedaj Slovenci: „Vi pra ga pravica doleti) 9 za rec, ktera mora poprej ali pozneje po natornem zakonu vsem zaderžkom vkljub obveljati. In taka je z našo narod M v ica se le zaspancom krati! In kaj, vam mar kaka nostjo. postava prepoveduje, kakor pri odboru, tako tudi pri Kakor sploh vse polje svoje delavnosti, tako tudi njivo c. kr. oblastnijah pravice iskati in terjati, da naj vam narodnosti je utegnil deželni zbor v svojih 6 sejah komaj v razumljivem jeziku pišejo? Ali vas zamore kdo siliti poverhoma preorati in zrahljati in nekoliko tudi vsejati, po- drugać kot po slovenski govoriti, če drugega ne znate? glavitne delà pa je odboru naložil, ali si jih za prihod- Kjer se pa brezvestne županstva same ptujih taj nikov njič prihranil. Odbor tedaj, ki prihaja najimenitniša deželna In ptujega jezika poslužujejo, tam naj se vsi pošteni oblastnija, je zdaj vse pazljivosti vreden, zato se obraća domoljubi zoper tako ravnanje spodobno oglasijo in saj te vse proti sivi hisi na starem tergu, radovedno popraševaje sramote nikar ne terpijo, da se na černo desko laški ali se je odbor tega že lotil, ali se je un ega ali nemški razglasi pribijajo, da se jim v ptujem 9 přijel? ze po In res je na odborovém vêdenji veliko ležeće jeziku napravljene vabila itd. posiljajo. Dokler to terpimo, več bistvenih zadev po njem rešenja pričakuje. 9 ker priveznjemo sami svoj materni jezik na sramotni steber. Terjajmo tedaj pravico! Združena prošnja in druzega lojalni Slovenec ne pozná železne duri prebije, in pra vici bo zmaga gotova. V tem pa, ko to veselo novico pri obćujem, me stane težko kregulja odgnati, ki tare duha 9 ako pomislim, kako se nam, kar nam po ojstri pravici gre, le po kapljicah odmerja in dolžnost hvaležnosti kakor za privolitve naklada, ker bi lahko desetkrát toliko ne prosili, ampak tirjali, kar imajo drugi narodi, in da moramo celó za slavno z m a g o razglašati, kar bi se nam bilo moralo samo po sebi, brez boja, dati. Omenjeno veselo novico naznanivši naj povem še kaj več o našem deželnem odboru in zlasti o odbor niki h, da se sedanja in prihodnja delavnost njihova lože presodi in ceni; zakaj veliko, da ne rečem vse, je na osebah ležeče. Ko je v začetku našega deželnega zbora c. k. poobla- na obravnavni stenec s svojo slovesno pričetnico, gledé in služ bi ni jezik, i talijansko pot pokazal; seje moglo prostodušnemu poslušavcu nekako čudno zdeti, da se no-beden naših ni spomnil zlatega reka: „principiis obsta" in da ni nikomur na misel prišlo vprašati : zakaj, na či-gavo povelje, po kteri postavi se je zboru jezik manjšine oktroirah Tako seje, ako bi se přiměřilo, lahko osodepoln in Slovencom škodljiv „fait accompli" srečno v zbor eskamotiral. Pa, ker ni veselja brez kaljenja, ga tudi za naše Lahe ni bilo. Naši verli zborniki so . «. 9 spomnivsi se pevcovih besed: ??volja popráv vam bodi in skerb, izida ni dvombe", omenjeni formalni greh v sledečih sejah s tem popravili, da so laške zbornike ne le v principu k priznanju naše narodnosti prisilili, ampak tudi s tem, da je verli Kafol, vkljub jalovi jezi nevednega in rijavih pred- eodkov polnega mestnega filisterstva, možko in resno v 7 po slo venski govoril, da se je na Cernetov nasvet, zahvalnica do Njih Veličanstva v obeh jezikih poslala, da se zborni zapisnik i poslovenjujejo, in da so bili v po-slednji seji slovenski, italijanski in — za par Nemcov in kot namestnik za slovenskega — tudi nemški jezik za b jezike spoznani Potem takem je. dasii je kot pravilski in službeni jezik italijanski ostal, vendar laški absolutizem že precej omejen, in, ako pomislimo (ker se Lahi nemškega, kot di plomatičnega jezika, branijo, mi pa tudi ne posebnih vzrokov ne dovolj gorečnosti, da bi jim ga silili, nimamo), da bi notranje uredovanje v obéh narodnih jezikih veliko sitnost in težav prizadevalo: ni proti samoedinemu italijanskcmu uredovanju ravno kaj posebnega ugovarjati. Ako vse te pridobitve pregledamo , nam ne bo tezko njih važnost in sežaj spoznati, če se spominjamo Kose-skovih besed: 9 Nepomenljiva leži nevažna peška na grivi, Kliti zacne, narase drevó, se kroži; se širi, Krona mu prostre se v zrak, jablan na grivi stoji. (Konec prihodnjič.) Oglas slovenskem parlamentarnera jeziku $ Od spodnjega Koroškega. je rodoljub * pravilo za slovenski govorni jezik: V 25. listu „Novic" „Govori, kakor pises" na razsodbo ponudil. To je za slovenske dele poprejšne labudske škofije, ktera je zdaj v Marburgu, z malim izjemkom le po besedah, ne pa tudi po izpeljanji novo; kajti že pred 30 leti se je v celovškem bogoslovcom naročevalo, naj se pri prepovedih ne ravnajo seminišću po slednjem kmečkem narečji, kamor bodo prišli, ampak naj se v tej zadevi le v Ljubljani in Celjovcu natisnjenih knjig deržijo. Večidel, če ne vsi, so se tega nauka der-žali, in slišati ni bilo, da jih ljudstvo ne ume. Sme se toraj terditi, da je zdajšni književni jezik na Koroškem in Stirskem za prostega kmeta, kakor za bolj olikane ne samo čisto umljiv, ampak tudi prijeten, kar se še iz tega spozna, da kamor v teh dveh deželah priđeš in kogar v sedanjem knjižcvnem jeziku ogovoriš, se ti tudi s posebnim veseljem in neko vrojeno sposobnostjo odgovarja. Le kaki napet nemškutar, kteremu je nemščina edina lestvica do sv. nebes jecljá ter na pol nemško na pol gorjansko bomblja. Za imenovane dve deželi bi v ponujenem pravilu: „Govori 9 5 kakor pišeš" ne bilo kaj spremeniti, marveč želeti, naj se ga vsi hitro poprijeli. Iz tega pravila se pa lahko spozná, da bo treba tam pa tam nekoliko od svojega odstopiti, kajti drugace ni mogoče, jedno narečje za celo Slovenijo dobiti. Kdor dobro prevdari, da v složnosti vseh Slovanov in v marljivem de-lovanji na književnem polji, ne pa v sedanjem bećkem deržavnem zboru leži kal prihodnje sreće in veljavnosti naše 5 in da le neka sebičnost je kriva, da smo sedaj v politiskem in narečnem oziru tako čudno razkropljeni in razkosani kdor to temeljito presodi, bo rad nekoliko od svojega se-dašnjega narečja odstopil in odstopljeno na žertvenik naše domovine položil. Pri tem se ne sme terditi: moje narečje je najlepše; ono se mora za govorni jezik cele Slovenije povzdigniti, ampak vsi moramo tudi z vso močjo na to 9 da se kolikor in kakor hitro mogoče z vsemi drugimi 9 ki vleci Slovani združimo. Sedaj je treba nauk spolniti umirajoči oče svojim sinom dal, ko so se okoli zbrali zato , da jih po očetovi smerti nihče branil ne bo, „Prinesite, jim oče reče, snop šibic". Sini prinesó zvezane njega ga je tužni šibice , in oče jim veleva snop prelomiti. Pervi sin dene snop na koleno, se napenja; al prelomiti ga ne more. Po tem skuša drugi, tretji, pa snop le nezlomljen ostane. Sedaj reko očetu, da snopa prelomiti ne morejo. Oče pa jim reče: Prerežite vez, koja šibice vkup derží, in skušajte vsako po sebi zlomiti. Sini storijo in hitro so vse šibice zlomnjene bile. » Glejte 9 otroci! to vam naj bo nauk, kaj naj sto rili 9 da nas nihče pokončal ne bo. Ostanite združeni, kakor Ali bi mar, kar od peške veljá, od dušnega se- nujenemu pravilu v svojem narečji nasprotnega ima šibice v snopu", reče oče. Naj bi se toraj slednji Slovenec tega tvegal, kar po- ; tedaj nas jedno splošno narećje vezalo bode, književno delo pojde hitro spod rok, kakor narn je slavni Matija Majar že davno dokazal, iu peklenska moč nas užugala ne bo. V 27. stev. „Novic" se je gosp. J. G. oglasil in nam na uoge stopiti rekel, pa ne že sedaj govoriti kakor pišemo, ampak se le poprej jezikoslovne pravila preiskovati. Ako gosp. J. G. druzega ue misli, kakor da bi se samo tište pravila v slovnici prenaredile ali celó opustile, ktere vele-vajo. na pr. 1 za v ali o zgovarjati, kakor je to v uekterih krajih nepotrebna navada, smo gotovo tudi v tem kraji njegove misli; kajti za pervence je v resuici težko vslej hitro vediti, kadaj bi se moral 1 za v ali o izgovarjati ali kadaj v njegovem izvirnem glasu vzeti; in neumuo se mi zdi, 1 drugaći izgovarjati, čeravno bi znal kdo terditi: „piši, kakor govoriš", kajti ako bi to pravilo: „piši, kakor govoriš" obstálo, bi se nikdar združiti ue mogli. Zdi se mi torej, da bi v drugih jezikoslovnih pravilih razun imenovane kake preiskave ne bilo potreba, temveč se je bati, da bi ta preiskava le mnogemu iu dolgotrajuemu prepiranju priložnost dala. Verh tega ne smemo prezreti, da so sedanje pisne opravila že tako po Dobrovském po-suete. da se po njih drugim Slovanom bližamo, kar bi moralo zdaj naše geslo biti. Sedanje napake našega pisnega jezika tudi niso toliko tehtne, da bi se bati bilo, parlamen-tarni jezik se nam bo poderl, ako se jih ze sedaj ne ognemo. Bistvene premembe naše sedanje pisave ze tudi zato do-pustljive niso, ker bi potem vse dosedanje elovarje iu druge knjige spremeniti morali, kar bi pa zopet veliko časa in potroškov trebalo, našim nasprotuikom pa lepo priložnost dalo, nam spouašati nestanovitnost. Naglas za zložene besede je v mnogih krajih res razločen, tako na pr. pravijo pod Celjem: jagode, na spodnjem Koroškem pa: jagode in tako več drugih besed, pri kojih se naglas premika. Tako bo torej kako kratko, za vse primerljeje neoveržljivo pravilo za naglas skovati. Po velikem številu takih naglasnih pravil bi se morda že dalo to doseći, al kaj da nauk slovenščine bi se potem vendar ne pospešil, ampak le zaviral. Le kaj lahkega, hitro pri slednji priložnosti rabljivega se mora zdaj skraja vpeljati, kaj takega, kar bi sedaj pomagalo, v poznejih časih pa nič kaj ne kazilo iu ua poti ne bilo, kadar bi se slovenščina že uterdila in se kako boljši nagjasno pravilo iznajdlo. Ogerski Slovenci, Hervatje, Krajnci, Stirci in Ko-rošci govorijo počasi in zrekajo slednji glasnik siišljivo, ter veržejo le na stisnjene, to je, take zloge (Silbe), kteri so iz več glasnikov skupaj potegujeni, vekši naglas, na pr. pojó namesto pójejo. Iz tega bi se dalo naglasno pravilo za govorni jezik tako povzeti: „Zgovarjaj sleherni glasnik siišljivo in le stisnjeni zlogi dobijo naglas." Da s tem pravilom le samo parlamentarni, ne pa tudi pesniški jezik shajati zamore, ni treba tukaj kazati, saj se tukaj tudi le samo za parlamentarnega skušarno. Nadjati se je, da nam bojo izverstni pesniki kaj bolj-šega za naglas oznanili. M. P. Dopisi. Iz Gradca. V 18. listu štajarske kmetijske družbe „Wochenblatt" naznanja vodstvo štajarske svilorejno družbe, da gospod Roche) et Comp. ( Hauptwachplatz) v imenu te družbe nakupuje na Štajarskem přiděláno galeto in plačuje funt po 1 gold. 20 kr. take sorte, ktere gré manj ko 300 mešičkov na 1 funt, — 1 gold. 5 kr. za take od 300 do 350, — 1 gold. 10 kr. za 350 do 400, — 1 gold. 15 kr. za 400 do 450, — 1 gold, pa za take, kterih gré čez 450 »a en funt. Pri pomorjeuih galetah se deseti del te cene več plača. Za galeto v druzih deželah (ne na Štajarskem přiděláno) se plača 10 kr. manj pri funtu. Od Drave ill Savine. č+ž+š. — Pred kakimi 6 ali 7 leti smo podpisavali darove za slovensko vladikovino, ki se je reanično pred dvema letoma v Mariboru za štirsko Slovence osnovala, nekaj za vladikovo poslopje, nekaj za popravek iu ponov stolue cerkve, tudi za bogoslovsko se- V V menisce in neke druge potrebe. Rado in obilo se je pod-pisalo ter darilca na cerkve in doma žertvenik položile, da bi omika našega ljudstva toliko lože iu hitreje napredovala. Cakali smo in šče čakamo, da bi se račun razglasil, koliko se je vsega nabralo in na kaj vse porabilo. Taki ra-čuui zaupnost budijo in vsak darovnik rad zvé, kako se njegovi beliči upotrebe; šče imamo dosti popravljati in na-pravljati, zato bo menda treba prihodnje tudi šče poterkati. Prosimo tedaj dotičnega gospoda ali gospode, da nam na kratkem očitno uaznané, koliko se je zbralo in na kaj so se penezi potrošili. Iz Haloz. Kakor je znano, imajo duhovniki labodske vladikovine vsako leto enok po večih krajnih središčih ali dekanovinah shod, kder se na pitanja (vprašanja) leto poprej od vladištva daui odgovori prebirajo, in ako bi kdo imel kaj opaziti, sme pregovoriti ter svoje inačiše ali na-sprotuo mnenje okrepiti. Po odgovorjenih pitanjih šče predsednik shodnike poprasa. je li ne bi imel kdo kakega novega vprašanja ali željo razkriti; potem se zapisnik podpiše. dnevnice zmolijo in shod dokonča. 16. malega serpna smo tudi ua Ptuji imeli tak shod; 34 slovenskih duhov-nikov je v minoritski obednici okoli dolge mize sedelo. Neka skrivna radost sprehaja člověka vidé se v družtva toliko domaćih sobratov, kjer se je moči prej in po dogovoru urednem o raznih predmetih, o razmerah raznih krajev, okolic, o narodnih overah ali napredku spominjati ter dra-živnost oživljati, ktere nam je treba osebujno v sedašnji dobi, da se v vsem dobro sporazumemo, zedinimo. Tem shodom bi želeti bilo malo več živnosti, zajimavnosti in deleživnosti od vsakega posamnega shodnika, potem pa, da se zapisnik glasno přebere in šče le tedaj na podpis ponudi. Edina sprememba se mi prepotrebua zdí, in ta je shodni jezik, kteri bodi konči zvečinoj slovenski; ako se kak korenjak hoče poslaviti z rimljansko besedo, poslavi se; vsej je pri nas cerkveni jezik, čeravno sedaj mertev, nenaroden. Cerkev je bila od perve dobe narodna, njeni učeči udje narodni, iz naroda, ker njihova naloga je bila in je narod podučevati; tedaj cerkev brez naroda je ravno taka praznost, kakor beseda brez naroda in tuja beseda kakor službeni jezik narodnih učnikov in urednih opravil v tujščini. Zakaj bi se mi Slovenci, slovenski duhovniki, ki slovensko čredo pasemo, v shodih pogovarjali iu opirali na besedo, na ktero je Luter sv. pismo obernil in spreobernil, na besedo, v kteri se našim na pol omikancem vero in nravnost morivno ter poprek polzke knjige pouujajo; ni li dostojnejše, poštenejše, primernejše, da se naslanjamo na prelepo besedo, v kteri sta naša verska učnika sv. Ciril in Metod sv. pismo gladko prestavljeno in neskvarjeno že pred 1000 leti ljudstvu prebirala, — v besedi, v kteri so slovenski vojvodi prisegali na knežkem prestolu sedé věrnost svojim podložnikom, — v besedi, v kteri nas je mila mati . s najpervlje nagovarjala Boga častiti in ročice proti sv. ne-besom vzdigati učila, — v besedi, v kteri oće ali mati slovo od sveta jemaje svoje otročíce opominja na poštenost ter je blagoslavlja, — v besedi, ktero je Bog slovenskemu narodu izročil, in to božje zročilo moramo neoskrunjeno ohraniti? Ce nakanimo razumniki biti in ostati, ravnajmo razumno, in ne tako, da bi se nam lahko včs omikan svet posmehoval, in res ne brez dostojnega vzroka. Obilo ćastitih gospodov duhovnikov in jaz mislimo, želimo in prosimo pre-častito vladištvo labodsko, da blagovoli določiti, naj se vprihodnje v takih shodih odgovori spisujo in pogovarja v narodnem slovenskem jeziku, ali ako se komu poljubi, v latinském. Sami bodemo se urili v materinšćini, ter ji čedalje lepšo obliko davali, gladko o raznih predmetih govorili, kakor se zvestim slave siucom dohaja. — Moj učeni prijatel, pridsi unidan iz Maribora, mi je veselo novico povedal j da se je ondi ko d r až t osnovalo, da se tako verlo poteguje tudi za pravice našega naroda. Ker gospodar tudi rad govori od letine, ki mu ijubi učeni možje, gosp. dohtarji pravniški, zdravniški, bogoslovski krubek donaša, naj vam povem, da ga bo letos dober kos, kjer se samo slovenski pogovarja na čelu so ugledni in in gimnazijski učniki. Že dol » se je o tem pogovarjal ako Bog dá. Vse nas veseli, kamor koli pogledamo po naših posestvih, samo travnike je suša precej sožrala in hroščevi y kar je sedaj doveršeno; zato hvala vam premili rodoljubi ki ste sebi in nam lice osvetlali, uresničila se je naša go červ jih je prerul ; ozimino smo že shranili, na nekterih reča želja. Sprejmite od nas hratovski pozdrav, napredujte krajih je bila rež slabeja, na nekterih pšenica, ktero sta serčno in krepko, naj se v vas zercalijo tudi druge mesta rija iu snet poškodovala in jo je červ podjedel. Neumetl je iu tergi na Slovenskem. Živite V starinskem Ptuji tedaj vsak kmet, kteri po njivi oraje vrane ali druge ptiće imamo dosti uglednih gospodov dohtarjev, ki so sinci slo preganja; lahko smo vidili, kako je celi božji dan revna venske matere, kerv naše kervi; oh da bi tudi bili serce černa vrana po travnikih berbrala. Jablane so večidel prav našega serca! ker je sedaj določna doba nastala, da sto pimo v svoj domači ali pa v nasprotni sovražniški tabor polatanstvo je poginilo ali vidoma konec jemlje — je treba nam se združiti v narodno vzbujanje, napredek, omiko in polne y drugega sadja ne bo; al čudovito so se vinogradi popravili iu če bo še za naprej tako vreme, bomo dosti dobrega vina natočili, ter na zdravje naših domoljubov pili bojo tudi naši protivniki prav čerstvo vlekli ; g!* y le škoda, da ga ? pokaži cast vredni sinovi slovenske zemlj svetu, da ljubimo dom in rod, da smo nisem jim nevošljiv; al voda za nje, vince pa za zveste Iz Slovenskih Goric na Staj. 28. julij Haložan i. D-k. sinove mile nase domovine! Med vsem bo najbolj piclo za klajo; sená je srednje, otave ne bo skoraj nič. Sirota je Ćeravno Vam, drage „Novice , ze dolgo nisem pisal, sem naša živina, pozimi more večidel po sami slami hlastiti ćeterti del njiv s kerrno ob y vendar v mislih vedno pri vas; hvala lepa mojim rojakom, vsak kmet bi mogel najmanj da vam tako pridno dopisujejo, da je večidel vse znano, kar se pri nas na Stajarskem veselega pa sejati. Tudi naši sosedje ogerski Slovenci se hvalijo z le tudi žalostneg tino; ravno mi pripoveduje neki znanec, da je tam v vino godi. Ni sam méd na svetu, tudi pelin mora biti; je vsigdar bilo in tako bode, dokler bode stal svet tako grojzdja. Med drugim se Ie boje y da bi y in menda ga nernškutarji ue bodo še poderli, ker živi pravični Bo « s pelinom da končam z medom. Brali smo v dunajski jim bile po merežih odmenjene, pridno popravljajo. gradih jako obilno Magjari preveč pravic čez nje ne dobili, zakaj porcijo so radi odrajtali in vesele se, da dobijo zmeraj več šol, in da zdaj, kjer so !■> Ža- » nad nami in bode cesarjeva beseda obveljala. Naj začnem se otroci po slovensko učijo; zemljišča si tudi „Preši" , ktera kakor graška „Tagespošta" nima nikoli lostno novico naj vam V se naznanim , da je 23. dan t. m. pravične besede za nas, da je v volitnem okrožji maribor- verli domoljub naddekan in častni kanonik, gosp. Cepe, pri skem 93, v št. lenartskem 32, in v slovenje-bisterškem 35 do deželnega poglavarstva da Jarenini pri sv. ligu za mertudom umerl. Iz Tominskega 24. julija. z kaucelij vse razglase in vse ■■■■■■■■ nič Ker je žalibog ! naš pisma po nemško domoljub, častiti gospod Kafol, poslanstvu se odpovedal, županov podpisalo prošnj hočejo dobivati in tudi v ljudskih šolah kakor edini nemški jezik, ker pravijo, da cesarskih postav zlasti na to gledati, da novi poslanec bo mož prebrisane , slovenski jezik pa že glavice, poštenega in neustrašljivega značaja, ki potrebne druzega se učiti nam bo treba si druzega izvoliti. Pri novi volitvi imamo pa v slovenskem jeziku ne razumejo, slot tako znajo. Lepa je ta! Dobro se taki župani sami sebe po postave vé y ki ima ljubezen do naroda našega , ne manj glavi tepejo! Sedaj ko so milostlj cesar obljubili rešiti serčnosti in terdne volje, nas in naše pravice zagovarjati. nas tistih dolgoletnih nadlog, da so nam gospodje iz kan y celij pošiljali pisma v tujem jeziku, kterega tu raz Kajti vediti imamo, da nič ne pomaga pošilja ti v zbor možé ki so premalo učeni, da se ne morejo z dokazno besedo umeli, in tudi nam sedaj cesar ponujajo enake pravice ustaviti protigovorom, ali da poptujčeni nimajo Ijubezni do kakor jezik m svojim narodom, da bi domaćim ljudem domač Slovenca y ali pa slabega značaja K vsemu , k bodi si nam v bveljal in ne bi treba bilo plačevati ali napijati toi- pravo ali zlo, kakor naši nasprotniki hočejo, z glavo pri macev in prestavlj sedaj pravim 3V, ki nam lahko cerno za belo povejo, kimajo ali odkimajo. Bog nas variv takih! Zatoraj, dokler se nahajajo taki župani, ki tako ime- je še čas, ljubi rojaki, pazite! Ze v zadnjih „Novicah" nitnim cesarjevim ponudba za-se to hočejo, nobena proti ravnajo. Ako oni sami naru je kdo nasvetoval moža, ki bi bil kot ualašć stvarjen živa duša jim tega ne brani y al za nas Slovence. Ta gospod je: blagorodni gosp. Peter vprašamo jih, kdo jih je pooblastil, kaj takega napćuega Kozler, c. k. notar v Sežani, tudi nam Tomincom dobro za druge srenjčane izreci? Mikavno bi le bilo zvediti, znan, ker je med nami že prebi val. Kdor je kedaj ž njim kd J p to nasprotovanje zoper cesarski diplom, opraviti imel, mora pac obstati, da je mož, ki ima glavo, zoper patent od 26. februarja, zoper prestolni ogovor Pa serce in voljo zag ovarjati naše pravice. Vam ga toraj jako saj menda ne bo treba dolgo uganovati te zastavice y serčno priporočujemo, da se pri novi volitvi na-nj spomnite. lahko vsak ugaue, kdo so tisti tički! To pa je najbolj hu- Zagotovljeni smo, da če si njega izberemo, bo v naso čast dobno od takih ljudi, da govore od kake zdražbe med šta-jarskimi Slovenci in Nemci. Pri nas je vse mirno; zdražba y v blagor vseh Tornincov iu cele naše ljube Slovenije. izvira le od tistih ljudi, ki jih je ustava in ravnopravnost S Pivke 25. julija. H. uplašila, da bo treba vprihodnjič drugač ravnati in pisati; glasovi o slovenski narodnosti Nekteri TomincL Sèm ter tjè se premetavajo za tisto in zoper tisto; takim gré za njih staro priljublj kopito, ne pa m y ki pri nas nekoliko poslušamo, nekoliko ledujemo, kako se smo cesarjeve rešivne besede veseli in ji hvaležni! Al naj kak slovenski junak bojuje v govoru ali pismu, kako se > to jim še rečemo, nasprot kak nemški vitez ali italijanski samosvojec upira in pustim to, kar naših goric ne pece. L da je gerda laž, ako tudi nam ti ljudje natvezujejo, da mi ÊÊÊM WĚĚM WM I Hki n brani; kako besedo rečemo med seboj, se včasih huje vse-kamo, pišemo za zdaj — malo; pa svoje misli imamo. Ehrenbiirgerrecht" dajejo nemškutarjem tukaj in tamkaj; Novic" ne razumemo, — naših preljubih „Novic", naš jezik govoré kakor da bi bile „naše gore listi !" t „uu.v^u.^u.vu, u«jvju ... ------ naših Slovenskih Goricah, ktere obsegajo blizo 130 občin „špice iderske" se vendar še največ po „slovensko" proda s 50.000 prebivavci, je sosebno med Dolanci le malo tako m w 3aJ° ščire in matice teržišče" se vendar še po „krajnsko » 5) Ci V zaslepljenih ljudi, kteri bi sami sebe zauićevali; da je pa ponujajo; pa pokazati so hotli, kje na Krajnskem da je kaj med Goričani tudi takih, ki niso ne kuhani ne pečeni, ne tajim; saj tudi najćistejša pšenica ni brez ljulike tega . V „purgarjev cc Vendar „cittadinanza" se n v se blezo iz slovenske roke ni ponudila nobenemu lahonu; kar je pac nekoliko dokaz tega, da smo ponosui (stimanQ na to, da „smo slo čudno, ker si Italijani tudi prilastujejo kake zasluge za nas venske kervi" iu da cenimo dobrotnike svoje, vam bo za- uboge Slovence. Primorje s Krasom vred zares se vedno hvalnica, ki jo bomo ktnali gosp. dr. To man-u poslali, već dobiva od italijanske kulture kakor od nemške; po Pivki o 54 in reski dolini se še vedno čati nekdanji italijanski upljiv, cez 1500 udov; med njimi, kakor iz ,,Slov. Prij." povza » in tudi po drugem slovenskem svetu se tisti še ne dá utajiti, memo, najveći del duhovnikov. Ker je pa imenovane družbe ker je akvilejsko duhovstvo in beneško tergovstvo dalječ po namen, našemu neomikanemu ljudstvu Ijubezen do branja tistem segalo. S tem se noče reči, da bi Slovenec sam iz obuditi, ga vedno bolj modriti v prid duše in telesa, želeti sebe ne isnel nobene omike; pa to nasprotje se smešno zdí 9 bilo pač, naj naši častiti g. duhovniki ne le sebe vpi da le nemškutarjem dajejo čast tisti, ki tajijo svojo slo- sovali in sprejetih bukvić v omare ne zaklepali, marveč, vensko narodnost; ne pa tudi lahonom. — Nikar pa ne kakor so bili offo" naprošeni, naj bi oui družbo v svoji mislite, da smo na Pivki toliko sovražni za drugačoe na- cerkvi serčno priporočali. Ako bi se bilo to povsod zgodilo, rode; Nemec ali Italijan je za ljubo sprejet, ko pride po naša družba bi gotovo že štela udov na več tisučev in pošteni poti, bodi si tudi Anglež ali Francoz. Postojnec sicer največ takih, ki omike potrebujejo. Lep zgled so nam da bo njegov v tej reči častiti gospod J. Pire, rihenberški fajmošter. iskren pri- „nemščino", hoče v šoli po vsaki poti tudi sin tudi po svetu dalje znal; zraven teržuje v štacuni slo- Uneti za dušni in telesni blagor svojih ovčic 9 vensko, nemško in italijansko, tako da me je pozimi neki jatel svoje domovine in svojega rodu, so brez nemški „tourist" iz Saksonskega po vsi resnici vprašal odlos:a ob ali , .» svojem času faranom svojim serčno priporoćevali družbo sv. to ni kaka „demonstracija", da se toliko sliši italijanščine. Mohora. Serčna beseda pa svoje mesto najde in brez sadu Na Razdertem je bilo 21. julija krog 40 oseb nemškega ne ostane. Vpisati se jih dá koj blizo 30 njihovih ovčic. Schillervereina" iz Tersta, ki so šle verh Nanosa svet Ravno kaj takega slišimo od dveh drugih vasi. Na priza- ogledavat; zgoraj, proti večeru so se Nemci lepo gostovali devanje kaplana v eni vasi jih je 11 in v drugi vasi po , slovenska drušina z znanim slovenskim pesnikom iskrenosti svetovnega rodoljuba 10 udov družbi pristopilo. vred pa je večerjala zdolej v g. Kavčičevi kerčmí ; zgoraj V tem pa, ko čast in hvalo izrekujemo rodoljubom, kterim so peli nemške pesmi, zdolej slovenske, in si niso bili je mar za blagor svojega naroda , pa tudi zamolcati ne druga družba nekaj bolj moremo, da nekteri dušni pastirji, ki pri vsem tem, da so , s prošnjo priporočati nič v laseh; samo na vertu se je glasno prickala o narodnosti. Če pa pride Francoz ali Anglež druztvene plankete v roke dobili postojnsko jamo ogledavat, se mu tukaj ponudi celo fran- družbo ljudstvu, niso vendar o nji ne v cerkvi ne zunaj cozko popisovanje tište in druzih notranjskih jam y zakaj cerkve še čerhnili ne 9 ces 9 kaj je treba se v se s tem mu popotni Angleži nasprotja se nahajajo po svetu! večidel tudi razumejo francozko. Take-le citi in si iase beliti; ostanimo pri starem! Se vé da, komur Pa kaj še? «Telite 9 da je rodoljubje prazna pena, omika priprostega ljudstva pa 9 mnoge ako ako želje dovolil, hočemo tudi našemu priprostemu ljudstvu po zgledu druzih rusovsko vlado imenujejo absolutistično; pravijo, da hoče nevarna misel: tak gotovo ne bo rnazinca premaknil vse porušiti, tudi Poljake. Ali ne vpijejo Poljaki več kot mu kaj dobička za njegov žep ne naklone. Mislim pa je treba, ne vem ; saj zdaj jim je car 9 Pa te dní sem baltiskesra govoril 9 © na železnici z nekim potnikom iz narodov na višjo stopnjo omike pripomoći, treba sperva primorja; bil je rojen Nemec iz Mitave na Kur- kolikor se dá, take družbe priporočevati, kakor je ravno landskem. Ta človek mi je razkladal, da ondi po uradih družba sv. Mohora, zlasti pa tem, ki niso ali zmožni ali pisarijo nemško, ker je namreč pole cr ť? baltiškega morja ve premozm drugih domaćih časopisov imeti in prebirati. Pri liko Nemcov naseljenih; rekel je pa tudi, da ondi tudi pi- tej priložnosti moram omeniti še enega rodoljuba gosp. Fr. šejo latiško, kar je z litovskim sorodno, ker je ondi prosti Kerševani-ta, dornberžkega župana. Po njegovem pri- narod latiški. Če je tako v Rusii, je očituo. da se ondi zadevanji rodoljubje in omika mladih Dornbercanom cversto tudi vsaka narodnost spoštuje; zakaj bi se ne smela vsaka napreduje. Kakor sploh po našem goriškem so tudi v Dorn- narodnost spoštovati v druzih deržavah? Mislil bi jaz da bergu fantje prav slabo peli 9 in kar je narodni stvari še bi bilo prav 9 se več tacih izgledov narodna ravnopravnost v druzih deželah; po takem bi se Omenjeni iskati, kako se čisla največ v škodo bilo, poprijemati so se že začeli laških pesem. župau je marsikako uro daroval in še vedno gosp samopasnim Nemcom, Italijanom in Ma gja roni kaj zamoglo jo daruje, da fante svoje vasi uri in izobražuje v prepe v oci vreći 9 kar bi jih utegnilo zbosti. Neka smešna se vanji lepih slovenskih pesem iz „Gerlice** in še drugih. je po teržaških in duuajskih časnikih uni teden blodila. da Mladenci pa tudi zdaj tako lepo poštene slovenske prepe namreč slovenski „Ultras" so krivi, će se na zgodovinskem vajo, da zamorejo blezo vsem drugim slovenskim vašem na polji pri nas kaj manj pisari. Žalostno, da je bil gospod Goriškem lep izgled biti. Ne manj po njegovem upljivu se tajnikov odgovor v 55 Triesterci" nekoliko slab. Menim naj v tej vasi pridno „Novice" prebirajo. Slava vsem takim ro bi se bilo samo vprašalo: kteri nemškutar je veliko storil doljubom! Mi jih spoštujemo. Pristavljajmo le kolikor je za zgodovinsko krajnsko družtvo? Kteri so kaj delali, ali nam mogoče kamen do kamna, da bode sčasoma palača! se kaj delajo, so sploh prijati i slovenscine. ce tudi vsi ne pišejo po slovensko; deset rok in deset glav pa nobeden kmetu velik dobiček z majhnimi stroški; to vé vsak umen tistih nima, da bi v stanu bil toliko storiti, kot nasprotniki človek. Tudi je znano, koliko lepih dnarcov vzamejo za Iz Postojne 15. julija. J. T. tirjajo. # Tisti cr ospod, ki ga „Presse" slaví s priimkom svilo (zido) taisti v naši okolici, kteri imajo klaje (murb) ■ HHH^HB. dovelj in znajo s sviloprejkami ravnati. Dosti naših kmetov uašo zgo Deutsch-Krainer" je pa sam pač malo storil za dovino ; samo za Mitralov spominek pri Cernomlji se je po- spozná to resnico 9 radi cr 59 ovo rij o od tega in na uho vlečejo, ganjal nasproti, in iz Mitratovega bika je délai medveda. ce slisijo o tem pomenke, da bi kak nauk vjeli, ker za Ce se je pa unidan- pisatelj knjižice „die Schlacht bei javni poduk v tej za kmetijo tako imenitni reći se Sissek" pritožil, da ni mogel dobiti ljavca slovenskega přestav y se čisto nič ni storilo. Ni zadosti za terdega kmeta, da se bukve svojega J ^ M «» Vi v* "Win WIV r VIIOIIV^U UOIU v • v . - ~ - ------- ----------— ----y--- ~ ~ w " ' ~ spisa, se smé opomniti, da se poslednjo uro pišejo, ker bukev kmet po navadi ne bere, in ta, kteri jih ne dá vse vprek na vrat na nos pretolmačiti ; tudi slovenski bere. ze v drugi boljši red spada; ni zadosti, da „Novice" pisatelji nimajo po deset rok in po deset glav in po sto poduke dajejo, ker na 500 kmetov morda komaj eden praznih ur 9 ces da bi zamogli na vsako stran zadostiti in « Novice" ima 9 ni zadosti rejo sadnega drevja priporo tudi takim še pomagati, ki slovenski ne znajo znati mogli! 9 pa bi čavati. Kmet mora naravnost podučen biti; njemu je treba delo in opravilo pokazati. To bi se pa po moji za Blizo Krasa 19. julija. Nando. Družba sv. Mo- stopnosti na to vizo lahko zgodilo, da bi se pri vsaki šoli hora, kakor slišimo, cversto napreduje. Vpisanih je že neko na dezeli tudi drevesna sola napravila * Gosp. dr. Etbin Costa, ki je poslednje leta z gosp, P. Hi-cingerjem vred, najmočnejši steber krajnskega zgodovin-ekega družtva, je v sabotnem listu „Triesterce" krepko zavernil tisti piškavi napad ljublj. dopisnika. Vred. teden vsaj eno uro v šoli v kmetiških rečéh učila in mladost vsak ^^^H odra- 9 V Ce menda ravno ni ukazano, saj vendar je priporocano po mi nisterskih razpisih, da se pri ljudskih šolah po deželi napra vijo take sadišća. Vred. šenim bi ee pa v nedeljo tako podućenje dajati mog.„, io duha ne sluha na svetu; al povemo vam, da kakor je uni-kar se reje iu cepljenja tiče, bi se na vertu ob primernih dan po ídrii in Teržiču hodil tak duh, tava sedaj nekako časih kazalo in djansko učilo. Ali bi ne bilo prav ako skrivé tudi po Kam niku in Novem mest kamor so bi deželni zbor primerno postavo izdeial o tej zadevi, kadar ga iz Ljublj poslali 9 da bi slovenskemu narodu „rav bo sopet se snidel? Ce se otroci po kmetih nemški jezik pravnost" pogoltnil. Vendar se nadjamo, da bode Sitivrat učiti morajo, ki se g a nič ne naučijo, zakaj ne bi se učili le malo kolin nasel na nasi zemlj tega, kar bi se naučili lahko in bi gotovo v prid bilo kme- Iz Ljubljane. ,,Novice" tijstvu in deželi? V Postojni pa bi se posebno lahko dre- štice vverstiti prihodnjemu listu so lep prošene sledeče ver fi vesna šola deržala, če bi se soseskinemu borštnarju y kte je bilo v saboto naznanjeno i V da je yy Laibacher Plaudereieu" tukaj zbor pevcov remu je plača 300 gold, in 10 sežnjev derv na leto odio- zboru nemških pevcov, ki je v Norimberku veliki pevski čenih, tudi oskerbništvo takega šolskega verta naložilo. Iz Ljubljane 30. julija. Zaperle so se šole krog in krog, in mnogi letopisi nam bojo povedali, kako je bilo tù pa tam; najoćitniše priče nam pa tudi bojo, da je mnogo prenaredb potreba, da bodo šole praktičnim potřebám sedanjega časa primerne. To čuti vsak, kdor se ni s kdor ni domovine zatajil in komur je ce- skregal y pametjo sarjeva beseda „ravnopravnost" kaj več kot le prazeu glas. Naj pri tej priliki dostavimo par kitic iz vesele pesmice, ki nam jo je Nožarjev poslal: Na šolske praznike! Napočil je dan, lej ! ura odbila Poslednja učenju visocih je véd; Dežela slovenska, lepotna in mila y V narocje prijazno nas vabi že spet V doline zelene, na hladne višave Po cestah zavitih, po stranskih stezah, Skoz senčnate loge, čez mične planjave, Cez homce, bregove ob berzih vodah. Versté govorice. ubrani glasovi Premilega petja se glasno okrog; Veselja, mirú prisijali so dnevi. Odmevajo grici, planjave in log; Hladili si bodemo vroće glavice 0 dobi presladki oddiha domá, Ozračje přečisto, gorá studenčnice Bistrile, žlahnile nam bojo duhá! Iz Ljubljane. % Gosp. notár dr. Orel nam je te dni ravnopravnost našega domaćega veselega serca povedal, da prazen glas, jezika v cesarskih kancelijah vendar ni več ampak da ima veljavo postavno. Neki posestnik v Ljubljani je pri sl. c. kr. deželni sod ni i krajnski zoper nekega svojega dolžnika vložil prošnjo za vpis dolžnega pisma v magistratne gruntne bukve; prošnja z dolžnim pismom vred je bila po dr. Orlu v slovenskem jeziku spisana. Slavna nemški odlok, rešila v c. k. sodnija je vlogo, pridjavši tudi slovenskem jeziku. Čeravno ne vemo, zakaj je dodala tudi nemški odlok, ki ga prositelj ne razume, je slavna deželna sodnija vendar pokazala, da je pravična tudi ravnopravnosti, in s tem dala drugim nižjim sodnijam lep izgled. Hvala tedaj komur hvala gré! Mi pa zapišemo odlok sl. sodnije od 16. malega serpana zlasti zato v „Novice" y y ker je menda njeni pervi v domaćem jeziku, in ako se radujemo nad tem, kažemo s tem upanje, da bo pravična reč v kratkem vendar le obveljala ; saj je to tako lahko ako so le pravi možje na pravem mestu. Iz Ljubljane. Z veseljem vidimo, da se pod županom gospod Ambrožem mnogotere naprave deiajo mestu v prid. Tako smo zapazili, da se na Št. Jakobškem tergu koplje nov vodnjak (štirna); zato pa obernemo pozornost srospoda župana na spodnje Poljane, ktere nimajo nobenega vod-njaka razun tistega, ki ga ima kmetijska družba na svojem , kar je bolje oskerbovan, sama veliko vode za prilivanje itd. potřebuje. Častiti gosp. župan! žejne napajati je dobro delo, kakor iz sv. pisma veste; dajte, da se vodnjak napravi tudi na spodnjih Poljanah na pripravnem mestu. Vemo, da se Po l jan ci ne bojo obotavljali pripomoći k taki potrebni napravi. vertu, za kterega pa Iz Ljublj (Saturnus redivivus). Znano je p i s m V imenu sloven prazuik obhajal, poslal pozdrav skih pevcov, ki nas je čez polovico pri ljublj. pevske • # zboru, očitno povemo y da mi od t celó nič ne m y in čeravno si nikakor nočemo prilastovati pravice, da bi nemški pěvci po naše godli, pa tudi ne moremo dovoliti, da bi mi plesali kakor bi nam oni dali i godli Mi smo prijazno po-oké nemškim pevcom in ž njimi vred zapojemo tudi kakošno nemško pesm, gerbundu" nam ni mar.a al za tisto demon8tracij A. V. yy Sán A- •»/ Ljubljani julija Ravno graíično došla prežalostna popoldne Cegnarju i ii Tersta tele m doljub izverstni pisatelj slovenski, precastiti gospod i I l .i: Mihael Verne prošt teržaški, danes umerl. Zalostna nam Slovenija! Novičar iz domačih in ptujih dežeh Iz Dunaja. (Iz deržavnega zbora). V doljni zbornici so se přetekli teden godile neznano čudue reči, ki se morejo pripetiti le pod takim predsednikom, kakor je dr. Hein, kterega bravci „Novic" poznajo iz Zarnikove fotografije deržavnih poslancov. Bilo je 26. dan t. m. in začeli so se posebni pomenki o fevdni postavi. §. 1 večininega predioga je celó splošnega zapopadka; gosp. dr. Brauner (poslanec češki) je začel govoriti zoper ta paragraf in sicer tako paragraf; pre splošno (v obče) kakor je osnovan omenjeni tresal je nespodobno govoríco Giskravo o koroni češki itd. Predsednik dr. Hein mu ustavi govor. Dr. Brauner go dalje go vorí dalje, predsednik ga spet ustavi; ko začne voriti, kriči predsednik, naj tiho bodi in se vsede, in ropotá z zvoncom, da je groza Na to se vzdigne dr. Rieger in zakliče: „V imenu narodov avstrijanskih protestiram zoper tako tiranstvo!" Na to predsednik še huje kriči in se dere nad Braunerjem in Riegerjeui in vsemi, ki so ž njima ostali: „tiho bodite, vsedite se!u Takega nespodob- nega početja Čehi in Poljaki niso mogli dalje sterpeti; Druffi dan vzdignili so se in zapustili so vecidel zbornico, so spet prišli v zbor in dr. Smolka in dr. Kl a ud i sta javno protestirala zoper včerajšno obnašanje predsednikovo, ktero vsi časniki grajajo bolj ali manj po svojem „Stand- punktu u. y mnogi časniki pa vprašujejo, kako dolgo bo na stolu predsednikovem še sedel dr. Hein y ki s poslanci, ki so jih dežele kot svoje namestnike poslale v zbor, ravna kakor s hlapci? V sledečih sejah se je pretresala fevdua postava na dalje; Poljaki in Cehi pa ne glasujejo o nji. — Omeniti imamo še, da gosp. minister pravosodja je obljubil, da postava za tisk pride kmali zboru v posvčt; gosp. deržavni minister pa je odgovoril na interpelacijo, da teržaška gimnazija bode ostala tudi vprihodnje nemška, da se bo pa skusilo. za doljno gimnazijo napraviti 4 vstrične razrede z laškim učnirn jezikom. Razglas cesarski od 22. julija ukazuje, da deželni zbor isterski je razpušen, ker ni hotel voliti poslancov v deržavni zbor dunajski; nove volitve so razpisane Česko. Iz Prage. Vsi narodni naši časniki tožijo y od ajdovskega rimljanskega božanstva Saturna, da je svoje lastne otroke žerl. Mislili smo, da od tega malíka ni več z uašimi slovanskimi da predsednik deržavnega zbora dr. Hein tako poslanci, in zahtevajo y ravna mož 256 stopil s svojega stola, ki ni v stanu spodobno se obnašati Palacki, Rieger, Brauner, kupni biti, kadar bo post dodělal tako, da bojo na takem važnem mestu. — Palacki, Rieger, Brauner, zadovoljni vsi narodi, ki jih objema ogerska krona; dokler Pštros, Purkyne, Belsky in Podlipski v „Nar. Listu" in deželni zbor ne odgovori na vprašanje zastran poslancov na Času > u razg „^«.ou .««^lašajo s serčnimi besedami do vseh ceskih do- dunajski deržavni zbor, se cesar ne bo spustil v nikakoršno moljubov povabilo za darove, po kterih bi se za gospodično razpravo o kronanji sebe kot ogerskega kralja; kar se tiče Zdenko Havlíčkovo (hcer rajnkega Ha v licka, doljuba junaškega) nabrala dota, ro ali će bi se do 30. leta tega ? kar deželni zbor v svojem pismu očita o pomanklji ne omožila, bi si ji ta kapital izročil v last; ce bi pred popolnom vosti cesarskih odpovednih pišem, zametuje kraljev od 30. letom neomožena umerla, bi se nabrani dnar obernil za zavod ubozih čeških pisateljev. Ko je bilo cesarjevo pismo prebran je zbor sklenil ga v natis dati, da potem v se le se bo snidel zbor > posvet Dr. Rieger in Palacki se v javnem pismu za- fcaj da bo odgovoril na kraljev odgovor, so zapustili po hvaljujeta občinam (soseskam), ki so jima podelile pravice elanci in magnati zbornico. Brala se je vsem na obrazu častnih soseščanov, ter pravita, da ne iščeta časti za osupnjenost velika. Časniki vsi terdijo, da Ogrom kar delata v službi domovine, vendar so jima te pisma ni to iu, boi uuiHiM v diuuvi . ~ ». —. j • -w pismu vciu uiv; pu vuiji, rvci uc pii&uava uj i u aidiuuavill vesele znamenja, da se narod zdramlja iz večletnega spanja deželnih. Dozdaj se zbor še ni snidel, Deak pa, in mu je mar za obveljavo samostojnosti deželne in narodnih izdelal pervo adreso, je dobil nalogo, osnovati odg pismo celó nič po volji, ker ne priznava njih starodavnih pravic pravic ki bo potem přišel v deželnem zboru v pretres. Vsak res Ilorvasko. Iz Zagreba. 23. dan t. m. je deželni nlćni prijatel Avstrije želi, naj bi se dalo vsakemu narodu zbor sklenil raz m ero trojedine kraljevine do Ogerskega kar narodu gré, pa tudi cesarju, kar je cesarjevega ter je izrekel, da vsled dogodb v letu 1848 je razderta podlagi samostojnih (autonomnih) dežel pa naj vsakoršna zveza z Ogerskim, samo da pod na se vsj ogersko krono narodi hočejo ostati; v vzajemni prid so pripravljeni v ožjo der- celokupnem trijanski zbrali za obravnavo vzajemnih zadev v trijanskem deržavnem zboru, ki bi go žavnopravno zvezo stopiti z Ogri, ako se jim postavno za- tovo potem vso drugo podobo imel kakor jo ima sedanj gotovi samostojnost in cela zemlja dalmatinsko-horvasko- nemški • a « 1 • t • , • V slavonska; v to zvezo pa nikakor ne spadajo politične pravosodne, šolske in bogočastne zadeve; poslanci peštan Kako in kaj bo dalje na Ogerskem ? ki V sledečih edaj najvaznise vprašanje, na ktero se nobeden odgovora ne vé. Najnovejše novice pravijo, da ni misliti na to ar © ? to je otovega 5 se deželni odbor udal v to, da bi poslal poslance v skega in zagrebškega deželnega zbora bojo v kakem po sebnem po dogovoru odločenem mestu osnovali pogodbo se bo izročila oběma zboroma v poterjenje. dveh zborih so bili določeni předl o gi, ki jih bo zbor po slal Njih Veličanstvu; v teh predlogih prosi zbor, naj se novica, da že te dní se boj trojedini kraljevini poverne cela nekdanja zemlja in nek- \\ danja ustava; sedanji začasni dvorni kr. dikasterij naj se imenuje kralj, horv.-slav.-dalmatinska dvoma kancelija v > da j s k i deržavni zbor Erdelija. Iz B 24. julija. Danes nam je došla pisale p os re d nj v o t in dobi to oblast, kakor jo je imela ogerska dvorná kance poslancov v dunajski deržavni zbor. Rusija. S poljske granice 23. julija. Včeraj so v a vi obhajali po vseh cerkvah zadušnice za kneza A. Czartory-skeg ki je 22. julija v Parizu umerl V lija pred 1848; dalje naj se dovoli deželno vladar- stolni cerkvi je maševal nadškof Fialkovski v spomin rajn stvo, ki bode deželnemu zboru odgovorno. Zastran po keg kar je Varsav slancov v dunajski deržavni zbor dosihmal še ni nič sklenil. je škof sedel v kočijo __ ^ w _ « « i t • la è j V toliko hvaležnostjo navdalo, da, ko 5 spregli V deželnem zboru sklenjeni predio ar v kterem se Časnik „Neue Pr Njih Veličanstvo prosi naj graničare izpusti iz toliko- knez Gor kak Ztg." so konje in ga peljali domu. Ni res, da misli pise dpovedati se ministerstvu unanjih oprav. letne vojaške sužnosti in jim dodelí ustavno življenje kakor pa tudi to, da bi se bila ruska vlada zvezala z avstrijansko vse tri skupaj o poljskih drugim narodom, je bil po „Mil. Zeit." od cesarja sprejet, ali prusko ali da bi se bile deputacii pa, ki je imela rečeno, naj domá ostane. zatega voljo na Dunaj iti, je bilo zadevah, je dosihmal še čisto prazna domišlij u Angležko namrec Po razglasu vradne Edv. Knezu v Agramerice u je 3 notarjem, Ko šut I L on d 20 gosp Zagrebu, gosp dr. K. Endleru ogerski bankovci na julija Danes so bili več gosp v Samoboru in od 24. marca, t. 1. služba vzeta, ker banko pripelj vozovih v tukaj in očitno sožgani; ploše in kamni izde J. Novotny-u vsled ces. kralj, ukaza lovanje teh bankovcov so bili V ze pred azbiti narodnega jezika Turcija. Iz Baruta 10. julija. V Damasku so turski ne znajo, kakor je treba. (Kako pa bo na Slovenskem tolovaji nastop z ravno tak i mi notarji?) g • * sultana Abdul-Aziza s silnim vri skom obhajali, ker pricakujej da b pod Ogersko. Iz Pešta. 22. t. m. je bil obema zbor- grozovitost obveljala. Cele trume otrok nicama okiican kraljev odgovor na adreso (pismo) de nj i m spet turška ko se je zvedilo, da j sultan Abdul-Medšid umerl, so derjale po mestu s želnega zbora. Vse je resnobno poslušalo, ko je tajnik bral krikom: ,,Umerl je pes in pijanec! Abdul-Aziz je naš glavar! cesarjevo pismo; tu in tam so se ćuli tihi glasi nezado- voljnosti. Odgovor se oštro derží oktoberskega diploma in kako sladko bo, kristj daviti, kako sladk itd Amerika. Tudi pri nas imamo sedaj vojsk februarskega patenta; pragmatična sankcija je v njem iz- bi mislil, da pri nas ? je več dnarja kot vojakov ? kdo se rečena za realno zvezo; le zakoni od leta 1848 proglasajo bo vojska vnela. In vendar je taka. J osebno zvezo; vendar teh Nj. Veličanstvo ni nikdar pri- hočej od h odtergati; ta odcep se deržave se kakih 10 V ze znalo in jih nikdar ne bode; tedaj se morajo prenarediti po let kuha. Iz Vašingtona se piše 6. t. m., da se bo armada diplomu od 20. oktobra 1869 in 26. februarja 1861 ? kmali in sicer v 3 oddelkih, vsak po 10,000 mož deželni zbor ogerski naj kmali posije, svoje poslance v d u proti J« pomikati začela. Zbor deržavnih poslancov je sklenil najski deržavni zbor, ki bo imel že mesca avgusta po- naj se za vojsko nabere 500.000 vojakov, in je 500 mili svetovati se o važnih zadevah cele Avstrije; Hervati in jonov dolarjev za vojsko odločil. Slavonci imajo svoje deržavo-pravno stanje proti Ogrom sami urediti; kar se tiče Serbov, se mora obzir vzeti na sklepe serbske narodne skupščine; zveza (unija) s Erde- Kursi na Dunaji 29. julija. lijo 1 ker je napravljena bila zoper željo Saksoncov in Ru monov, je nepostavna ? ogerski deželni zbor more le tadaj 5 % metaliki G8 fl. 5 kr. Narodno posojilo 80 fl. 80 kr. Azijo srebra 37 fl. 15 kr. Cekini 6 fl. 59 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef BlâZHik.