E.G.:
Anton Medved
llmrl je eden najboljših prijateljev slovenske mladine, župnik Anton Medved, ki ga moramo šleti med najod-ličnejše slovenske pesnike.
Tudi ..Zvončkovim" bralcem in bralkam ni tuje Medvedovo ime. Več ljubkih pesemc je napisal za naš list, pa bi jih gotovo še, ko bi ga kruta smrt pre-zgodaj ne iztrgala iz vrst prijateljev slovenske mladine. Iskreno obžalujemo njegovo izgubo. Tolaži nas samo zavest, da mu je smrt odprla rešilno pot iz življenja, polnega trpljenja in prevar...
Tudi v naših šolskih knjigah čitate to in ono Medvedovo pesem. Poleg pesmi pa je pisal tudi glcdališke igre, ki so med najboljšimi sloven-skitni proizvodi te vrste.
Ime pesnika Medveda ostane v zgodovini slovenske književnosti zapisano z neizbrisnimi črkami, saj je obogatil našo književnost z mnogobrojnimi v resnici krasnimi pesnitvami, ki jim nikoli ne izgine veljava, ki nikoli ne izgube svoje lepote. Moč njegovega jezika je tako silna, cena njegovili misli tako bogata, da je le malo slovenskih književnih del, ki bi jih mogli primerjati z Medvedovimi. Jasna, krepka misel, blago, čuteče srco se oglaša iz vsake njegove pesmi in jo napravlja enako dragocenemu biseru.
Ko pride, preljuba mladina, tvoja doba, se boš tudi ti naslajala ob plodovih Medvedovega duha in spoznala iz njih plemenitega človeka, globokega misleca in blagega, trpečega pesnika.
Najlepša poteza v njegovih delih je Ijubezen Ao rodne zemlje in do slovenske govorice, ki jo je Ijubil z vsem svojim srcem in poveličeval z iskreno svojo pesniško besedo. Tikoma tega rodoljubja prepleta njegove pesmi ljubezen do preljube mamice, ki mu je umrla že pred leti in ki so ga sedaj položili poleg nje, da dobi njegovo srce — v smti združeno 2 materjo —- niir in uteho ..,
Mladosinl mož, molčeči mož,
iz duše se natn toži...
Natrgal si nam lepih mi,
sam slif en — mrtvi roži...
Pokojni pesnik Anton Medved je bil rojen dne 19. maja 1869. 1. v Kamniku na Gorenjskem, umrl pa je dne 13. marca letos na Turjaku na Dolenjskem, kjer je bil od leta 1908. za župnika. Že ko se je pripravljal v ljubljanskem semenišču za duhovniški stan, je začel z nekaterimi prijatelji izdajati zbirko pesmi in povesti slovenski mladini.
Da, Ijubil je slovensko raladino do zadnjega izdiha, zato mu pa bodi tudi v tem listu, posvečenem slovenski mladini, ohranjen najblažji spomin! Saj je bil tudi »Zvonček" njegovemu srcu mil in drag!*)
*)   V daitašnjl številki objavljamo tudi eno Medvedovo uglasbeno pesem. LJredn.