NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejdc ŠT. 18 - LETO 52 - CEUE, 8. 5. 1997 - CENA 280 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Kristianova črna pomlad
Mladega Konjičana sumijo ropa in štirikratnega umora v Tekačevem. Reportaža na strani 23.
Po Aurei Helecli's
Zasebnik Edi Flis iz Arclina je na dražbi kupil
celjsko Aureo. Stran 7.
Prekletstvo zadnje žoge
Pivovarna Laško je imela na Polzeli pri zaostanku
dveh točk obakrat zadnji napad, a ni zadela.
Za prvaka Olimpija in Polzela. Stran 16.
V stiski pomaga pesem
Izpovedi Viljema K. Rupreta, pesnika iz osrčja
Kozjanskega. Stran 9.
Mesec kapitana Kljuke
Kronika meseca, v katerem so bili glavni lažnivi
Idjukci, jurjevanja in kresovi, da o podražitvah niti
ne govorimo. Strani 24-25.
Utapljanje in smeb
V šoštanjskem jezeru se je pred gledalci utapljalj
petletni otrok. Stran 32. -
Nova moda - stara
sto in tisoč let«
stran 47
V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti,
avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48.
Kitajska sreča za trebuhe Celfanov
Del umetnosti kitajske kuhinje je tudi v tem, daje hrana pripravljena hitro, saj
imajo kuharji vse potrebne sestavine pripravljene vnaprej. Včasih, tako kot na
posnetku Gregorja Katica, izgleda, kot da gre že kar prehitro. A brez skrbi. Nič
se ni zažgalo. Več o kitajski kuhinji in ljudeh, ki so prišli iskati srečo sem, na
drugi konec sveta, lahko preberete v reportaži na strani 34.
Nesrečnega vlomilca so
tolažili im
število vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše
se povečuje. Stran 31.
2
DOGODKI
Vse za
otroka
Te dni se izteka rok za
prijavo razstavljavcev 21.
sejma Vse za otroka, ki bo v
treh dvoranah in na zuna-
njem razstavnem prostoru
Celjskega sejma na ogled
med 21. in 25. majem.
Po zadnjih prijavah bo na
sejmu sodelovalo 75 nepo-
srednih razstavljavcev, v ok-
viru ministrstva za šolstvo
in šport ter Zavoda za šols-
tvo Slovenije pa se bo pred-
stavilo tudi 42 slovenskih
vrtcev in šol. Organizatorji
so po besedah vodje sejem-
skega projekta Slavice Kre-
snik doslej prejeli 211 šol-
skih glasil iz vrtcev, osnov-
nih in srednjih šol, med nji-
mi pa bo strokovna komisija
v naslednjih dneh naredila
selekcijo. Izbor najboljših
glasil bo razstavljen, naj-
boljša pa bodo tudi nagraje-
na. Sicer pa so v pestrem
pt' gramu obsejemskih stro-
kovnih prireditev posebno
pozornost namenili novi za-
konodaji, standardom ter
normativom šolskega in
predšolskega področja.
V dvorani D se bodo pred-
stavljali proizvajalci opreme
bivalnih prostorov, prav sled-
njemu pa je namenjen dobr-
šen del letošnjega sejma. Z
novo šolsko zakonodajo ter
prehodom na 9-letno šolanje
bo namreč v slovenskih os-
novnih šolah treba zagotoviti
tudi nove bivalne pogoje za
najmlajše. Predstavljena bo-
do šolska učila, najrazličnej-
ši didaktični materiali ter pri-
pomočki za vrtce in male
šolarje. Sejem pa seveda ne
bo minil brez proizvajalcev
igrač, obutve, oblačil in osta-
le opreme za najmlajše, ki se
bodo ob obisku sejmišča lah-
ko zabavali tudi v luna par-
ku, risalnem kotičku, si ogle-
dali modno revijo ali pa mod-
no striženje.
Že vnaprej pa najbrž lahko
napovemo tudi otroški živ-
žav v veliki Lego-igralnici,
kjer bodo imeli malčki in se-
veda tudi starejši otroci na
voljo 200 tisoč lego kock. V
pomoč majhnim prstkom in
tistim še ne dovolj spretnim
ročicam pa bodo tudi anima-
torji, ki bodo vzpodbujali
otroško ustvarjalnost in do-
mišljijo. IS
Celjska ekologija za vzgled
Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar pohvala
Redko se zgodi, da bi v
občine vabili resorne mini-
stre na obisk zato, ker se
želijo s čim pohvaliti. Tudi v
mestu ob Savinji smo doslej
vladne može srečevali pred-
vsem takrat, ko je bilo treba
reševati težave in je občina
pričakovala državno pomoč.
V torek popoldne pa so mini-
stra za okolje in prostor dr.
Pavleta Gantarja gostili
predvsem zato, da mu poka-
žejo, kako poteka sanacija in
razširitev komunalnega od-
lagališča v Bukovžlaku.
m.
Tehnološka prenova komu-
nalnega odlagališča, ki so jo v
Celju začeli pred štirimi leti, je
zaključena do prve tretjine,
nastajajoči celjski Center za
ravnanje z odpadki pa velja za
vzgled vsej državi. »Celje je
eno tistih mest, kjer je na eko-
loškem področju viden naj-
večji napredek. Za to pa sta
zaslužni predvsem domača
stroka in lokalna iniciativa,« je
v pogovoru s predstavniki
Mestne občine Celje po ogle-
du komunalnega odlagališča
dejal minister Gantar. Sanacije
in razširitve komunalnega od-
lagališča so se v Celju lotili leta
1993, ko so ocenili, da je na
obstoječi deponiji, ki jo za od-
laganje odpadkov uporablja
okoli 100 tisoč ljudi iz celjske.
vojniške, štorske, šentjurske
in od lani tudi žalske občine,
prostora le še za kakšni dve
leti.
Dela so se lotili načrtno, s
sprejetjem strategije za ravna-
nje z odpadki ter uvedbo pris-
pevka za investicijska vlaga-
nja pa so zagotovili tudi denar
za naložbo. Glavnino, preko
300 milijonov tolarjev, so za
urejanje območja, odplinjeva-
nje prve faze, zajem izcednih
voda obstoječe deponije ter iz-
gradnjo usedalnih bazenov, ši-
ritev ter rekultivacijo deponi-
je, gradnjo zgoščevalca grez-
ničnih odplak ter nekatere
druge posege, zagotovili sami,
na pomoč pa je priskočila tudi
država. Le-ta je z ugodnim
kreditom Eko sklada prispeva-
la 107 milijonov tolarjev, mini-
strstvo za okolje in prostor pa
je celjska prizadevanja podpr-
lo s 55 milijoni tolarjev nepo-
vratnega denarja.
Sočasno s sanacijo in razši-
ritvijo komunalnega odlagališ-
ča v Celju delajo tudi na pro-
jektu Centra za ravnanje z od-
padki, ki je zasnovan kot sku-
pina objektov, naprav in teh-
noloških postopkov za zbira-
nje, sortiranje, kompostiranje
ter začasno in končno dispozi-
cijo odpadkov. »Da bi zdajšnja
komunalna odlagališča sčaso-
ma, želimo seveda, da bi se to
zgodilo čimprej, prerasla v so-
dobne centre, kjer bi bilo
končno odlaganje odpadkov
povsem na zadnjem mestu, je
tudi cilj slovenske strategije
ravnanja z odpadki,« je ob obi-
sku v Celju poudaril minister
Gantar.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar si je v spremstvu predstavnikov Mestne občine
Celje ogledal, kako poteka sanacija in razširitev komunalnega odlagališča v Bukovžlaku.
Junija zapora magistralke?
Napovedujejo jo oškodovanci ob trasi avtoceste Arja vas-Vransko
če vlada ne bo ugodila zahtevam društva
oškodovancev ob trasi avtoceste Arja vas-
Vransko, bodo 5. junija med 7. in 13. uro na
relaciji Latkova vas-Šentrupert organizirali
polovično zaporo magistralne ceste.
Oškodovanci trdijo, da doslej še vedno niso
dobili vseh odškodnin, za katere menijo, da jim
pripadajo po obstoječi zakonodaji. Savinjčani
se sklicujejo predvsem na zakon o varstvu
okolja, ta pa opredeljuje, da mora povzročitelj
razvrednotenja premoženja in povzročene ne-
varnosti že v samem postopku za izdajo grad-
benega dovoljenja priložiti se.:nam oškodovan-
cev s pogodbami o višini odškodnine. Oškodo-
vanci ob trasi ponovno opozarjajo na razvred-
notenje njihovih nepremičnin in zmanjšanje
kakovosti bivanja.
Nasprotno pa vlada meni, da zaenkrat še ne
obstojajo izvršilni predpisi, ki bi vsebovali tudi
merila za določanje tovrstnih odškodnin, zah-
teve oškodovancev pa vlada smatra za pretira-
ne in neutemeljene. V Društvu oškodovancev
te očitke zavračajo in pojasnjujejo, da so se do
napovedane opozorilne zapore pripravljeni po-
govarjati s pristojnimi. V nasprotnem primeru
bodo napovedano opozorilno zaporo tudi ure-
sničili.
«■■■■■■■■«■■■■■■■■1 UB
PO DRŽA|
Pred ustavno t
sodišče
UUBUANA, 29. april
(Delo) - Poslanci državn
ga zbora so na predlog si
cialdemokratske strani
sprejeli sklep, naj ustavi)
sodišče presodi, ali je vset
na zahteve za razpis pr&
hodnega zakonodajne}
referenduma o gozdovih
nasprotju z ustavo. Zborl^
sodišču tudi predlagal, iji
veljavnost moratorija ^
vračanje zemljišč in goj
dov, ki se bo iztekel ]i
julija, podaljša za šest m
secev.
Inflacija raste
UUBUANA, 29. aprij
(Delo) - Cene na drobno s
bile aprila v primerjavi'
marcem višje za 2 odstotka
Na aprilsko inflacijo je na
bolj vplivala 9-odstotna p
dražitev tekočih goriv, p(
dražitev blaga in storitev j
bila 2,2 oziroma 0,9 odstc
na. Glede na lanski april i
se drobnoprodajne cene
aprilu zvišale za 8,2 odsto
ka.
Drugi del
UUBUANA, 29. april
(Delo) - Dr. Janez Drnow
šek je na tiskovni konferenj
ci povedal, da vlada skup*
s proračunom za leti 19^'
in 1998 pripravlja tudi dru-
gi del gospodarskih ui^ie-
pov. Napovedal je tudi, i
se bo v kratkem sestal s
predsedniki   pariamentar-
nih strank v zvezi s spn
membo 68. člena slovensi
ustave. Čeprav je ratifikac
ja pridružitvenega sporazi
ma z Evropsko unijo mogi
ča brez spremembe ustav«
bi bilo po Drnovšku bolj^
► če bi ta člen spremenili že
zdaj.
Naravne nesreči
UUBUANA, 30. april
(Delo) - Državni zbor je
dopolnitvijo zakona o 1(
kalni samoupravi uzakoii
delovanje občinskih in
pekcijskih služb, zavrnil i
je predlog socialdemokra
ske stranke o zagotoviti
sredstev za odpravo posli
dic naravne ujme v letošn
zimi. Po zagotovitvi kmeti
skega ministra Cirila Sni
kolja bo vlada že v maji
vložila sistemski zakoni
zagotavljanju denarja
odpravo posledic naravnih
nesreč in to področje celo
vito uredila.
Na Starem gradu vsaj zasilno
v začetku tedna je posebna komisija,
ki so jo za oživitev Starega gradu ime-
novali v Mestni občini Celje, sprejela
odločitev, da grajsko območje nad me-
stom ob Savinji preko poletja ne sme
ostati zapuščeno.
Po prisilni izselitvi najemnika gostin-
skih prostorov Starega gradu, je zdaj graj-
sko območje povsem brez osnovne go-
stinske ponudbe, izletniki in obiskovalci,
ki jih v taplih pomladanskih dneh ne
manjka, pa so prepuščeni sebi. Komisija,
ki jo vodi predsednica Turističnega druš-
tva Celje Andreja Rihter, je sklenila, da je
potrebno javni razpis, s katerim bodo v
Celju poskušali najti najprimernejšega
najemnika grajskih prostorov, temeljito
pripraviti, grajsko območje pa ta čas ne
sme ostati zapuščeno.
Ob ogledu Starega gradu so ugotovili, da
je ključni problem, ki se ga bodo morali v
Mestni občini Celje najprej lotiti, zagotovi-
tev najprimernejšega načina odvajanja fe-
kalnih voda. Po besedah Jožeta Smodile
iz Komunalne direkcije Mestne občine
Celje bodo v teh dneh naročili izdelavo
projekta, s samo ureditvijo in usposobitvi-
jo preostalih prostorov gostinskega dela
grajskega objekta pa predvidoma ne bo
večjih težav. A to bo prišlo na vrsto šele
jeseni, saj v Celju predvidevajo, da bi javni
razpis za najem dela Starega gradu objavili
v začetku junija, najustreznejši ponudnik
pa bo verjetno izbran septembra. »Tokrat
se bomo iskanja najprimernejšega najem-
nika lotili tudi tako, da bomo k sodelova-
nju povabili uveljavljene gostince, tiste, ki
so po našem mnenju usposobljeni za prev-
zem gradu,« pravijo v komisiji ter obljub-
ljajo, da bo bodoči grajski najemnik dele-
žen občinske pomoči, na Starem gradu pa
bo imel tudi povsem ekskluzivno pravico.
Najkasneje do konca maja naj bi z
minimalno gostinsko ponudbo, v glav-
nem osvežilnih pijač, sladoledov in manj-
ših prigrizkov, ter prodajo razglednic oži-
vili ploščad pod Friderikovim stolpom. V
Mestni občini Celje zagotavljajo, da si te
»zasilne« ponudbe močno želijo, zato so
tudi pripravljeni zamižati na eno oko ob
dejstvu, da bo najbrž težko najti gostinca,
ki bi na Starem gradu preko poletja odpri
s starodavnim okoljem tudi vizuelno us-
klajeno okrepčevalnico. »Vendar gre le za
začasno ponudbo preko poletja,« poudar-
jajo, »saj se bo prihodnje leto ta osnovna
gostinska in turistična ponudba selila na
parkirišče pred grajskim obzidjem. Za
gostinsko ponudbo znotraj grajskih zidov
pa si žeHmo, da bi bila na čim višji ravni.«
v^aft**!«*'; I. STAMEJČIČ
Otvoritev
hotela
Štorman-
Ranč Burger
Prihodnjo sredo, 14. ma-
ja, bo zasebni gostinec Zvo-
ne Štorman iz Šempetra
uradno odprl vrata hotela
Štorman-Ranč Burger.
Za ureditev hotela se je ta
uspešni gostinec odločil po-
tem, ko je zaradi dolgotraj-
nega čakanja na odločitev
Darsa sam odstopil od pro-
jekta Lopata. Hotel Štorman-
Ranč Burger je v kraju Veni-
še, nekaj kilometrov od Na-
zarij. Slovesna otvoritev se
bo prihodnjo sredo začela ob
11. uri. IJB
Konec monopolo
UUBUANA, 2. maja
(Dnevnik) - V drugi polovi-
ci tega meseca naj bi držaV;
ni zbor obravnaval in tudi^
sprejel zakon o telekomU'
nikacijah. V Sloveniji se
s tem odpria možnost za i[
enega operaterja mobilni
telefonije v sistemu GSM
Mobitelov tekmec - za pr''
dobitev koncesije se zani]
majo Digitel, Konzorci!
GSM in Detel Pet - bo iz
bran na javnem razpi^"^
najverjetneje še do konc^
tega leta.
DOGODKI
3
Problem številka ena
»Ne morem reči, da so radarji dokončno odpadli z Menine,« pravi mozirski župan Jakob Presečnik
pretekli teden je predvsem
jornjesavinjčane zanimalo
Izročilo za javnost iz kabi-
jta podpredsednika vlade
Ijrjana Podobnika. V spo-
^ilu je bilo zapisano, da so
podpredsednik Podobnik,
islanca iz Zgornje Savinj-
le doline Jakob Presečnik
idr. Franc Zagožen ter mi-
^ter za obrambo Tit Turn-
ijc in minister za promet in
leze mag. Anton Bergauer
(govorili, da bosta mini-
istvi ustavili postopke, ki
ivezani na projekt radarjev
iMenini planini.
le^ob prejenui sporočila
10 ugibali, za kakšno odloči-
tev gre, saj so bili o ustavitvi
postopkov obveščeni samo
mediji. Verjetno ni bilo odveč'
pričakovati, da bi bili o odloči-
tvi v Slovenski ljudski stranki
obveščeni tudi ministrstvo za
okolje in prostor (ki pripravlja
dokumentacijo za oba radarja,
vojaškega na Šavnicah in civil-
nega na Vivodniku) ter občini
Nazarje in Gornji Grad (ka-
mor spadata oba nesojena ra-
darja), kjer pa z ustavitvijo
postopkov uradno niso bili
seznanjeni.
Za komentar smo poprosili
Jakoba Presečnika, poslanca
Slovenske ljudske stranke iz
Zgornje Savinjske doline, ki je
sodeloval pri pogovorih. »Ka-
že, da postajajo radarji politič-
ni problem številka ena. Pod-
predsednik vlade Marjan Po-
dobnik mi je v začetku prete-
klega tedna zagotovil, da bodo
z ministrstev za obrambo ter
promet in zveze o ustavitvi
postopkov uradno obvestili
ministrstvo za okolje in pro-
stor, oziroma ministra Pavla
Gantarja. Glede tega, kako na-
prej, pa bomo še videli. Vseka-
kor je vprašanje radarjev odvi-
sno od nadaljnjih pogovorov v
vladi, verjetno pa bo treba do-
seči še kakšen dodaten spora-
zum. Ne morem reči, da so
radarji dokončno odpadli z
Menine, vsekakor pa postop-
kov, ki so vezani za projekt
radarjev na Menini, zaenkrat
ne bodo vodili. Vprašanje je,
ali bodo iskali drugo lokacijo,
saj bodo verjetno povsod po
Sloveniji naleteli na podoben
odpor prebivalcev. Minister za
obrambo mi je mimogrede na
hodniku že omenil, da bodo
še enkrat proučili, če je radar
sploh potreben.
Torej lahko zagotovim, da
bodo, oziroma so že, postopki
zaustavljeni, kako bo naprej,
pa je še preuranjeno reči. Dru-
gih informacij nimam, po mo-
jem mnenju pa se bo vse sku-
paj še kar nekaj časa premle-
valo. Verjetno bo h končni od-
ločitvi nekaj prispevalo tudi
to, kako bosta usklajeni Slo-
venska ljudska stranka in Li-
beralna demokracija Sloveni-
je,« je povedal mozirski župan
Jakob Presečnik, ki je hkrati
tudi predsednik parlamentar-
nega odbora za infrastrukturo
in okolje.
IHWMHHMHHHHMMMWi US
Ustanovllen
Mladi forum
Pred dnevi je bil v žalski
ičini ustanovljen Mladi fo-
m, ki deluje v okviru
Iružene liste socialnih de-
okratov.
Na ustanovnem zboru v Pre-
Idu se je zbralo 24 članov,
rejeli so načrt dela organiza-
e in izvolili svoje vodstvo,
jdsednica Mladega foruma je
)jca Kapus, člani vodstva pa
ilure Jambrek, Peter Virant,
Itor Mitev, Petra Bundalo,
^jka Bundalo Jure Časi in
lirko Komes. Mladi forum je
trati mladinska in politična
^anizacija, ki pripravlja raz-
Ine družabne in politične ak-
(nosti. Konec maja bodo sku-
li z ZLSD Žalec organizirali
idicionalni piknik na Gozdni-
1, člani foruma pa so se udele-
itudi prvomajskega srečanja
Piranu. Avgusta načrtujejo
ladinsko delovno akcijo Tri-
iv 97, s katero želijo očistiti
iglavski narodni park.    MK^
V Koziem se stiskajo
Občinska uprava ima eno samo pisarno
Občinski svet Kozjega je
po drugi obravnavi sprejel
zaključni račun lanskega
proračuna ter letošnji prora-
čun brez bistvenih pripomb,
po razmeroma kratki raz-
pravi. Letošnji prihodki ter
odhodki naj bi znašali blizu
190 milijonov tolarjev.
Pri tem znašajo prihodki za
zagotovljeno porabo 172 mili-
jonov, ostalih prihodkov pa je
dobrih 17 milijonov. Za drugo
obravnavo so prerazporedili le
sredstva za financiranje
strank, vzdrževanje športnih
objektov ter investicije v ob-
činski upravi. Sicer pa med
letošnjimi odhodki namenjajo
za investicije na področju
družbenih dejavnosti in inve-
sticijsko vzdrževanje blizu 16
milijonov ter za komunalno-
stanovanjsko dejavnost 52 mi-
lijonov. Tako nameravajo letos
med drugim dograditi vrtec v
Kozjem, končati s širitvijo te-
lefonskega omrežja v krajev-
nih skupnostih Zagorje pri Le-
sičnem in Lesično, občina pa
bo prav tako dejavna pri re-
konstrukciji kanalizacijskega
omrežja v Podsredi.
V okviru proračuna name-
njajo svetniki nekaj sredstev
še za izboljšanje pogojev dela
občinske uprave, ki ima na
voljo eno samo pisarno. Kot je
bilo rečeno na seji, traja za
stavbo (v kateri so tudi prosto-
ri KS, policije in matičnega
urada) denacionalizacij ski po-
stopek, upravičenec pa je cer-
kev. Župnišče želi vračilo v
naravi, zato bo treba v krat-
kem skleniti najemno pogod-
bo oziroma najti drugo lokaci-
jo.
Svetniki so brez posebnih
pripomb sprejeU še poročilo
o lanskem poslovanju komu-
nale, OKP iz Rogaške Slatine,
ter načrt njenih letošnjih na-
ložb, v zvezi s pogodbo o
vračilu namensko zbranih
sredstev zaradi povišanih ko-
munalnih taks pa želijo iz
Kozjega obrestovanje po
TOM +3% (namesto po vred-
nosti marke).
Po prvem obravnavanju so
se odločili še za odlok o prev-
zemu ustanoviteljskih pravic
šmarskega Sklada za obrt in
podjetništvo, po drugem
obravnavanju pa za ustanovi-
tev Javnega zavoda III. Os-
novna šola Rogaška Slatina,
šole s prilagojenim izobraže-
vanjem.
Ponudbe za skupno uradno
glasilo petih občin, ki so jo
prav tako obravnavali, niso
sprejeh, saj razmišljajo o last-
nih občinskih občasnih obve-
stilih.
BRANE JERANKO
Spomin umrlim
v Zvezi društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko'
Hi-1945 pripravljajo v soboto, 10. maja, spominsko slove-
ttost za svoje padle, pogrešane in umrle člane.
V Celju bo v farni cerkvi ob 10. uri maša zadušnica,
oldrugo      zatem pa se bodo spominu umrlih poklonili ob I
Pominskem znamenju na celjskem mestnem pokopališču
Posojila za ogrožene
področju Zgornje Savinj-
* doline je kar precej obmo-
'ki sodijo pod oznako »de-
(^afsko ogrožena območja«.
^ občini Gornji Grad so to
•^na, Dol, Florjan pri Gor-
Gradu, Lenart pri Gor-
^in Gradu, Šmiklavž in Tiro-
^- V občini Ljubno sodijo
*d ogrožena območja Plani-
Primož pri Ljubnem in Ter.
občini Luče so Logarska doli-
Luče, Konjski vrh, Krnica,
^olševa. Podveza, Podovo-
"'jek, Raduha, Robanov kot,
''^va in Strmec. V občini Mo-
Ji^ so demografsko ogrožena
Včja Dobrovlje pri Mozirju,
^'Suha, Lepa Njiva, Poljane in
f^hel nad Mozirjem, v občini
j^rje pa Čreta pri Kokarjah,
^ pod Menino in Zavodice.
Sklad za regionalni razvoj in
ohranjanje poseljenosti sloven-
skega podeželja je proti koncu
aprila objavil drugi javni razpis
za dodeljevanje ugodnih poso-
jil in jamstev projektov, ki so
namenjeni skladnejšemu re-
gionalnemu razvoju in ohra-
njanju poseljenosti podeželja.
Na razpis se lahko prijavijo fi-
zične osebe (kmetovalci) in
gospodarske družbe, samo-
stojni podjetniki ter obrtniki z
geografsko ogroženih območij.
Na voljo je 950 milijonov tolar-
jev, pogoji kreditiranja so
ugodnejši od pogojev drugih
skladov, prav tako pa je sklad
za regionalni razvoj fleksibil-
nejši pri oblikah zavarovanja
posojil.
US
Volitve v BiH
S ponedeljkom, 5. majem,
je začel teči rok za razdelje-
vanje obrazcev za prijavo na
lokalne volitve v BiH, ki bo-
do 13. in 14. septembra. Rok
za prijavo bosansko-herce-
govskih državljanov, ki živi-
jo izven območja svoje drža-
ve, bo potekel 7. junija.
Predvolilne aktivnosti za bo-
sansko-hercegovske državlja-
ne, ki živijo na območju Slove-
nije, bodo opravljali v Uradu za
priseljevanje in begunce Vlade
RS, v svojih prostorih na Šmar-
tinski 135 b v Ljubljani pa bodo
do 7. junija v času uradnih ur
razdeljevali potrebno gradivo.
Vsak delovnik med 8. in 17. uro
pa bodo zaniteresiranim voliv-
cem dodatna pojasnila posre-
dovali tudi telefonsko (na šte-
vilko 061-140-52-79). Bosan-
sko-hercegovski državljani lah-
ko obrazce za prijavo na voli-
tve dobijo tudi v najbližjem
zbirnem centru Urada za prise-
ljevanje in begunce.
Bosansko-hercegovski dr-
žavljani se morajo za volitve
prijaviti do 7. junija, lahko pa
izbirajo, ali bodo volili v obči-
ni, v kateri so živeli v času
popisa prebivalstva leta 1991
ali v občini, kjer nameravajo
živeti v prihodnje. V obeh pri-
merih morajo dokazati svojo
identiteto, kako to storiti ozi-
roma katere dokumente ob
tem potrebujejo, pa bodo naj-
bolj natančno izvedeli v uradu
oziroma zbirnih centrih Urada
za priseljevanje in begunce.
IS
PO SVETU
Laburisti porazili
konservativce
Javnomnenjske raziskave
pred parlamentarnimi voli-
tvami v Veliki Britaniji se
tokrat niso vštele. Kot so na-
povedovale, je laburistična
stranka po osemnajstih letih
v opoziciji na prvomajskih
volitvah premočno porazila
vladajoče konservativce na
Čelu z dosedanjim premie-
rom Johnom Majorjem.
Laburisti novega premiera
Tonyja Blaira bodo v novem
parlamentu tako zasedali kar
419 od 659 mest, konservativci
samo 163, tretja najmočnejša
stranka, liberalni demokrati
Paddyja Ashdovma, pa so dobi-
li 45 poslanskih mest. Najhujši
poraz torijcev v zadnjih 165
letih je najverjetneje posledica
nezadovoljstva volivcev z njiho-
vo 18-letno neprekinjeno vlada-
vino od leta 1979, ko je vodstvo
stranke prevzela železna lady
Margaret Thatcher. Če bi na-
mreč gledali samo na letošnjo
predvolilno kampanjo, ki je po-
tekala v znamenju medseboj-
nih obtoževanj in govoričenju o
podobnih temah, bi se Britanci
težko odločili. Glavne teme so
seveda bile britansko stališče
do skupne evropske denarne
unije, pa ustavne reforme in
gospodarska politika države.
Konservativci in John Major so
za glavni adut izpostavili krepi-
tev domačega gospodarstva. To
po njihovem mnenju že šesto
leto zapored beleži uspešno
rast. Kar se tiče Evropske unije
pa je večina torijcev trdila, da bi
vključitev v skupno denarno
unijo oslabila britansko samo-
bitnost in njeno vlogo na med-
narodnem prizorišču. Blairjevi
laburisti so bili pri svojih oblju-
bah bolj zadržani, vendar so
pokazali precej manj evroskep-
ticLzma. O uvedbi skupne
evropske denarne valute eura
in morebitni spremembi usta-
ve, je Blair volivcem obljubil
referendum. Škotom in Wale-
žanom pa je obljubil referen-
dum o večji avtonomiji. Tako
naj bi dobili svoj parlament in
več avtonomije na področju
davkov. Jasno pa jim je dal
vedeti, da ne bodo dobili popol-
ne suverenosti. Novi premier je
še napovedal manjše razrede v
osnovnih šolah. Kot so pokazali
volilni izidi, je Britance bolj
prepričalo geslo laburistov »Bri-
tanija si zasluži bolje« kot pa
slogan konservativcev »Britani-
ja cveti, ne dovoli, da bi laburi-
sti to uničili«.
Kdo je novi
premier Blair?
Takoj po razglasitvi volilnih
izidov je britanski premier
Major kraljici ponudil odstop,
ta ga je sprejela, mandat pa
zaupala vodji laburistovTony-
ju Blairu, ki je že sestavil no-
vo, 24-člansko vlado. V njej je
kar pet žensk, en minister (za
izobraževanje in delo) je slep,
minister za ohranjanje dediš-
čine pa javno priznava svoja
homoseksualna nagnjenja.
In kdo je pravzaprav Tony
Blair? Škot, s pravim imenom
Anthony Charles Lynton Blair,
rojen v Edinburghu, 6. maja
1953. Zaradi njegovih komaj 44
let in političnega povzpetništva
ga mnogi primerjajo z ameriš-
kim predsednikom Clintonom.
Za nameček je tudi Blairjeva
žena Cherie Booth, s katero
imata tri otroke, ravno tako
pravnica, kot prva dama ZDA
Hillary. Blair, ki je tudi končal
pravo v Oxfordu, se je laburi-
stom pridružil leta 75, čeprav je
bil njegov oče, ugleden pravnik
in predavatelj, zapriseženi tori-
jec. Med študijem se je dolgola-
si Tony poskusil tudi v glasbi
kot pevec skupine Ugly Rumors
(Grde govorice). Leta 82 sicer
izgubi na delnih volitvah v Bea-
consfieldu, vendar pa že leto
kasneje na splošnih volitvah
zmaga kot kandidat laburistov
v Sedgefieldu. S tem pride v
parlament in postane član vla-
de v senci, najprej pristojen za
industrijo, trgovino in finance.
Kasneje še za zaposlovanje in
notranje zadeve. Ko leta 94
umre vodja laburistov John
Smith, takrat komaj 41-letni
Blair zasede njegovo mesto in
postane najmlajši voditelj
stranke v vsej njeni dolgoletni
zgodovini. OId tem napove ko-
renite spremembe stranke,
predvsem njenega statuta, s či-
mer se laburisti odrečejo zahte-
vam po nacionalizaciji. Leto ka-
sneje, 1995, laburisti sprejmejo
nov statut in tako oblikujejo
nekakšno »novo« laburistično
stranko. Blair se ob tem spopa-
de s skrajnimi levičarji, njegova
stranka pa postaja vse bolj sre-
dinska.
MobufO vztraja,
Kabila grozi
Razmere v Zairu so še vedno
katastrofalne, kljub temu, da
je človekoljubnim organizaci-
jam ta teden naposled uspelo
vzpostaviti zračni most za reši-
tev več kot 100 tisoč ruandskih
beguncev, ki so se zatekli v
Zair. Na prvih neposrednih po-
gajanjih sta se sestala tudi
zairski predsednik Mobuto Se-
se Seko in vodja upornikov
Laurent-Desire Kabila.
Ta naj bi privolil v začasno
premirje in svojim enotam
ukazal ustaviti vojaške akcije.
Mobuto pa naj bi predlagal
premirje in sestavo prehodne
vlade, ki bi državo pripravila
na prve večstrankarske volitve.
Osovraženi 66-letni predsed-
nik, ki boleha za rakom na
prostati in je v svojem 32 let
dolgem vladanju ustvaril poli-
tično-gospodarski sistem, ki
mu je omogočil, da je večino
državnih prihodkov vtaknil v
lasten žep, je napovedal, da ne
bo več kandidiral za predsed-
nika. Vendar za Kabilo, deset
let mlajšega vodjo upornikov,
ki po sedmih mesecih bojev
nadzirajo že tri četrtine drža-
ve, to ni dovolj. Zahteva, da
Mabuto nemudoma odstopi,
ali pa ga bodo pregnali iz glav-
nega mesta Kinšase, ki je na-
slednje na vrsti v njihovem
zmagovitem pohodu. Vojaške
enote ZDA, Belgije, Francije in
Velike Britanije zato že čakajo
v Kongu, če bo iz petmilijon-
ske Kinšase treba izseliti za-
hodne državljane, ko bo tam
najbolj vroče. Uporniki, ki so
se oklicali za Zvezo demokra-
tičnih sil za osvoboditev Zaira
tudi zahtevajo, da v obdobju
do volitev oni vodijo državo in
da se ruandski begunci vrnejo
domov do konca junija.
DAMJAN KOSEC, POPtv
4
DOGODKI
Šola za tretje tisočletje
V Laškem so sprejeli dokončno odločitev o izgradnji nove šole v Debru - Bo občina uvedla samoprispevek?
če bo občina Laško iiotela
pripraviti kolikor toliko so-
lidne pogoje za pričetek de-
vetletnega šolanja, bo mora-
la v naslednjih petih letih
zbrati najmanj 600 milijonov
tolarjev. Tolikšna je namreč
vsota, ki je potrebna za iz-
gradnjo še ene osemletke v
Laškem in za obnovo po-
družničnih šol v Šentruper-
tu, Vrhu, Rečici in na Reki.
Koliko denarja bo treba dati
za prehod na nov način šola-
nja tudi na območju osnovne
šole Rimske Toplice, v občin-
skih službah za sedaj še niso
izračunali. Bo pa vsota vseka-
kor precej manjša, saj so raz-
mere kritične le v podružnični
šoli Jurklošter, za katero že
pripravljajo oceno o tem, ali
naj zgradbo obnovijo ali pa se
je bolj smotrno lotiti nado-
mestne gradnje.
Šolska mreža v občini Laško
je sedaj razdeljena na dve cen-
tralni osnovni šoli, v Laškem
in v Rimskih Toplicah, h kate-
rima sodijo štiri oziroma tri
podružnične šole, tako pa bo
ostalo tudi po prehodu na de-
vetletke. Čeprav se zdi, da je
do uvedbe novega načina šola-
nja še daleč, v Laškem ugotav-
ljajo, da je treba pohiteti s
pripravami na izgradnjo nove
osnovne šole v Debru ter z
ureditvijo podružničnih šol na
območju laškega šolskega
okoliša. Program je priprav-
ljen, tudi občinski svet ga je že
sprejel, težave pa lahko nasta-
nejo pri zbiranju denarja. Po
približnih izračunih bo na-
mreč samo nova šolska zgrad-
ba v Debru stala okrog 400
milijonov tolarjev. Šolo je vse-
kakor treba izgraditi, saj je
prostorska stiska na osnovni
šoli Primož Trubar že tolik-
šna, da bo v naslednjem šol-
skem letu moral pouk potekati
v dveh izmenah. V Laškem so
novo šolo, ki bo stala v nepo-
sredni bližini športne dvorane
Tri lilije, pričeli načrtovati že
pred desetimi leti, vendar ni-
koli ni bilo dovolj denarja, da
bi jo tudi zgradili. Lani so
končno naročili projekt Pro-
storske prevere šolskega pro-
stora podružničnih šol in cen-
tralne osnovne šole Laško, ki
so ga izdelali v mariborski or-
ganizaciji Projekt MR, in ki bo
v naslednjih petih letih osnova
za priprave na devetletno šola-
nje. Na osnovi projekta bo ob-
čina pripravila vso potrebno
dokumentacijo za novo os-
novno šolo, z njim pa bo sode-
lovala tudi na natečaju za pri-
dobitev državnih sredstev.
Občina rabi
podporo občanov
z novo šolo bodo tako učenci
kot učitelji veliko lažje zadihali,
saj naj bi bilo v Debru prostora
za blizu 300 šolarjev. Za približ-
no toliko pa bi se zmanjšalo
število učencev na stari šoli. Pro-
jekt predvideva, da bi po letu
2002 oziroma po uvedbi devet-
letnega šolanja, učenci iz po-
družničnih šol Reka in Rečica
prestopili na matično šolo v četr-
tem razredu, učenci iz Vrha in
Šentruperta pa šele v sedmem.
Temu bo seveda treba prilagoditi
obstoječe šolske prostore. V Šen-
trupertu bo treba preurediti vse
učilnice ter zgraditi novo telo-
vadnico, v Vrhu, ki prav tako
potrebuje novo telovadnico, pa
bo treba k sedanji stavbi dogra-
diti prizidek za tri učilnice in
knjižnico. Podružnična šola Re-
ka naj bi dobila dve novi učilnici
ter prostor za telovadbo, v Rečici
pa bi uredili še eno učilnico in
.telovadnico. Za vse obnove in
dozidave na podružničnih šolah
potrebuje občina okrog 170 mili-
jonov tolarjev.
Občina Laško se bo prihodnje
leto ali pa že letos, če bo država
sprejemala proračun za dve leti,
s takšnim novim programom
šolske mreže prijavila na repub-
liškem natečaju za sofinancira-
nje naložb v šolski prostor. V
naslednjih petih letih naj bi,
tako računajo v Laškem, država
prispevala za novo šolo v Debru
in za obnovo podružničnih šol
dobrih 300 milijonov tolarjev
oziroma polovico potrebne vso-
te. Preostanek denarja bi zago-
tovila občina, ki bo del vsote
poskušala zbrati tudi s samo-
prispevkom. Čeprav časi niso
najbolj naklonjeni takšni obliki
zbiranja denarja, bodo v Laš-
kem poskusili uvesti samopris-
pevek na območju celotne obči-
ne. Referendum naj bi izvedli še
letos, v program samoprispevka
pa naj bi, tako so predlagali
nekateri člani občinskega sveta,
vključili tudi izgradnjo nujno
potrebnega doma za ostarele.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATlČ?
Edina šola v občini Laško, kije že pripravljena za prehod na devetletno šolanje, je podružnična ]
v Sedražu. Zgrajena je bila jeseni leta 1995, lani pa so k šoli dogradili še telovadnico, ki so jo]
letos tudi dokončno opremili. V šoli je v tem šolskem letu 30 učencev od 1. do 4. razreda, v
zgradbi pa je tudi vrtec, ki ga trenutno obiskuje 25 otrok. Čeprav poteka pouk v novi šoli že^
drugo leto, bodo zgradbo uradno odprli šele 14. maja. Slavnostni govornik na otvoritvi bo;
minister za šolstvo Slavko Gaber, sedražka šola pa naj bi, tako menijo v ministrstvu, postala
vzorec za gradnjo podružničnih šol po vsej Sloveniji. i
Bistričane je strah
V občinskem svetu o kulturni d/orani
v občinskem svetu Podče-
trtka so pred dnevi razprav-
ljali o lanskem zaključnem
računu, pri tem pa jim je
zmanjkalo časa za letošnji
proračun. O zaključnem ra-
čunu bi sicer morali razprav-
ljati že pred tednom dni, ta-
krat pa ni bilo mogoče, ker
ga še niso obravnavali v nad-
zornem odboru.
Med dolgotrajno razpravo o
zaključnem računu so nekate-
ri svetniki omenili, da se pre-
več denarja namenja za šols-
tvo, otroško varstvo in socialo,
manj pa za druge potrebe. V
podčetrteški občini so namreč
lani za naložbe v otroški vrtec,
novo lekarno in urejevanje
zdravstvene postaje namenili
kar 57 milijonov tolarjev. Za-
ključni račun pa so kljub raz-
ličnim pripombam sprejeli.
Med pomembnejšimi točka-
mi dnevnega reda je bila tudi
odločitev o nepremičninah, ki
predstavljajo javno infrastruk-
turo na področju kulture. Gre
za prostore kulturnega doma v
Bistrici ob Sotli, pri čemer de-
nacionalizacij ski postopek ni
končan. Poslopje so pred dru-
go svetovno vojno zgradili na
cerkvenem zemljišču, zato je
bil do 1. 1956 v župnijski zem-
ljiškoknjižni lasti. Po nacionali-
zaciji je bilo najprej občinska
last, potem ko so zgradili prizi-
dek z gostiščem, trgovino in
sušilnico, paf je brezplačno po-
stal last Kmetijske zadruge.
V zvezi z bistriškimi prosto-
ri za kulturno delovanje se v
teh krajih bojijo, da bi zadruž-
niki knjižili na njegov račun
hipoteke, tako da bi v najslab-
šem primeru postal bančna
last. V Kmetijski zadrugi so
sicer prepričani, da je objekt
njihova last, v občini pa opo-
zarjajo, da je dvorana bila, je
ter bo namenjena kulturnemu
ustvarjanju. Za slednje se zav-
zema večina svetnikov, z izje-
mo enega, ki pa je delavec
zadruge. Sicer pa se je tudi
Kmetijska zadruga obvezala,
da bo skušala najti primerno
rešitev.
Na tokratni seji so se svetni-
ki odločili še za osnutek odlo-
ka o prevzemu ustanovitelj-
skih pravic šmarskega Sklada
za obrt in podjetništvo. Na
dnevnem redu občinskega
sveta je bila tudi odločitev o
ustanovitvi Lokalnega podjet-
niškega centra v Rogaški Slati-
ni, za kar pa se še niso odloči-
li. Potem ko se v občinah Koz-
je in Šmarje vanj niso vključiH,
bodo v Podčetrtku najprej
ugotovili za koliko bi bile višje
njihove finančne obveznosti.
BRANE JERANKO
Širijo lekarno
Lekarno Celjskih lekarn v
šmarskem Zdravstvenem do-
mu bodo temeljito prenovili
in razširili. Gre za dolgolet-
no željo in potrebo prebival-
cev šmarske občine ter nje-
nih sedanjih 10 tisoč prebi-
valcev.
V Šmarju so obstoječo lekar-
no odprli leta 1963, hkrati z
novim Zdravstvenim domom.
V poznejših letih v lekarniških
prostorih niso postorili nič po-
sebnega, z izjemo novega roč-
nega laboratorija za izdelova-
nje zdravil, pred tremi leti. V
preteklosti so govorili o selitvi
v morebitni prizidek Zdravstv-
nega doma ali o novi lokaciji,
zdaj pa je odločitev vendarle
dozorela. Predstavniki Celj-
skih lekarn in Javnega zavoda
so se dogovorili za širitev ob-
stoječih prostorov, vse do no-
silnih stebrov poslopja.
Lekarno bodo letos torej te-
meljito prenovili ter jo razširili
za 20 kvadratnih metrov. Gre
za skupnih 140 kvadratnih
metrov površine, pri projektu
pa so upoštevani normativi o
lekarniški dejavnosti ter so-
dobne potrebe Šmarčanov in
okoličanov. V Celjskih lekar-
nah ocenjujejo vrednost na-
ložbe na 18 do 20 milijonov
tolarjev, pri čemer računajo
tudi na novo pohištvo. Ob tej
priložnosti bosta lekarna in
Zdravstveni dom bogatejša še
za nov, skupni vhod.
Z deli nameravajo začeti ju-
nija, ko bodo lekarno za nekaj
mesecev preselili v druge pro-
store, znotraj iste stavbe. Slo-
vesno odprtje naj bi bilo jese-
ni. V občinskem svetu Šmarja
pri Jelšah - lastnik objekta je
občina - so pretekli mesec z
investicijo že soglašali.
Z deli bo treba pohiteti, saj
beležijo v šmarski lekarni veli-
ko prometa. Lekarna ima na-
mreč veliko zaledje, s številni-
mi prebivalci.
BRANE JERANKO
Znani najboljši veseiošolci
Letošnjega občinskega tekmovanja v Veseli šoli, ki je bilo
konec aprila na 3. OŠ v Celju, se je udeležilo 129 mladih
možgančkarjev iz treh občin celjske regije.
Prvo mesto v kategoriji učencev četrtih razredov je dosegel
Mitja Šimenc s 1. OŠ v Celju, med šestošolci je bil najboljši
Anže Goste z OŠ Frana Roša, med sedmošolci si prvo mesto
delita Jugoslav Njenjič in Matej Drev z II. OŠ V Celju, med
osmošolci pa se je kot najboljši veselošolec odrezal Denis
Rovan z OŠ Lava.
Na tekmovanju iz Vesele šole so letos prvič sodelovali tudi
učenci z OŠ Glazija, ki so se prav tako uvrstili na državno
tekmovanje. Med petošolci je bil najboljši Jernej Jereb, med
sedmošolci Boris Kovačec, v kategoriji osmošolcev pa se je
najboljše odrezal Martin Tuhtar.
Vsi ti, najboljši celjski možgančkarji, se bodo z vrstniki iz
drugih slovenskih krajev pomerili še na državnem tekmovanju
iz Vesele šole, ki bo 1. junija v Ljubljani. N.-M. S.
PO DRŽA^
Dražje mleko
LJUBUANA, 3. maj
(Delo) - Vlada je tik ^
prazniki sklenila, da se|
hodiščna odkupna ce
mleka zviša za 9,42 odsd '
ka, za enak odstotek pa*
lahko podraži tudi drobi
prodajna cena pasterizij ,
nega mleka. Razlog za | |
dražitev je nagla rast stre
kov prireje mleka v pr|
klem letu in v prvih let(
njih mesecih, zaradi česar
povprečna odkupna cei
mleka pokrivala le 86 o
stotkov stroškov prireje,
tokratno podražitvijo bo p
krivanje 98-odstotno.
Domače orožje
VUHRED, 4. maja (Del(
- Minister za obrambo V
Turnšek je napovedal, da
bo slovenska vojska pri osi
bovanju z orožjem in druj
opremo poslej bolj oprla i
domače gospodarstvo. Pr
korake naj bi naredili že
jeseni. Proizvodnja za poti
be obrambe lahko oži
predvsem kovinskopredel
valno industrijo, poleg tq :
pa je s stališča nacionali ,
varnosti zelo pomembno, (
se Slovenija usposobi za la
no proizvodnjo nekatei
vrst orožja. TurnŠek je tu
napovedal, da bodo slove
ski vojaki odslej jedli le dor
pridelano hrano, ki jo bo r
nistrstvo nabavljalo pri 2
družnih organizacijah.     '
Dobri obeti
PORTOROŽ, 4. maja (V
čer) - Na Obali in Krasu:
med prvomajskimi prazni
dosegli rekordno zased
nost nastanitvenih zmogi
vosti. Zasedeni so bili pre
vsem hoteli, kjer je biloj
stov, med katerimi so pi
vladovali tujci, za 82 odst(
kov več kot lani ob tem čas
Znova v akcijo
LJUBUANA, 5. ma
(Delo) - Združena lista
Slovenska nacionalna stra
ka sta napovedali, da bos
znova začeli akcijo zbiran
podpisov državljanov, če i
ustavno sodišče bistvei
spremenilo referendurasl
vprašanje o gozdovih. V te
primeru bi bil referendui
ki je bil predviden 15. juni
šele v jeseni. Usfavno sod
če ta teden najbrž še nej
obravnavalo zahteve drži
nega zbora po presoji usta
nosti vsebine referendui
ske zahteve.
Stavka
LJUBUANA, 6. ma
(Večer) - Ker vodstvo žele
niče in predstavniki vlai
niso pristali na zahteva
povišanje plač, so štirje '
lezničarski sindikati spetj
ganizirali stavko, tokrat š
riurno. Sindikati zahteva
zvišanje izhodiščnih plaČi
43.015 tolarjev bruto inj
gres v višini povprečne
če na železnici, delodajal
pa jim ponujajo izhodiŠ^f
plačo v višini 39.269 tolarji
bruto in regres v višini tl^''
izhodiščnih plač. Če do p|
hodnjega torka ne bo podp'
san nov tarifni del h kol^'
tivni pogodbi, bodo želeZ''
carji spet stavkali.        1
!. SNOPIČ
DOGODKI
5
Dozidan bo hotel, urejena bosta ribnika
Zrečah zaenkrat še ne bodo zaposlili
jinunalnega nadzornika, ki bi skrbel za
jjledno izvajanje občinskih odlokov, kar
,Še ne pomeni, da nadzora v občini ne bo.
jko občani in pooblaščene organizacije
uniajo s pitno vodo, skrbijo za odlaganje
jpadkov, javni red in mir, urejanje okolja
ipodobno, bodo namreč zaenkrat nadzoro-
ile pooblaščene osebe občinske uprave.
Odlok o lokalnem nadzoru, svetniki ga bodo
led dokončno potrditvijo še enkrat obravna-
ili, predvideva tudi kazni v višini od pet do
Ideset tisoč tolarjev Tako pridobljene denar-
[ kazni bodo prihodek občinskega proraču-
na, prav tako bodo prihodek tudi občinske
upravne takse. Tudi o teh so svetniki na zadnji
seji govorili prvič. Občinske upravne takse naj
bi po sprejetju odloka plačevali vsi, ki bodo na
občino naslavljali prošnje, zahteve, pobude...
Oproščeni pa jih bodo občinski organi, krajev-
ne skupnosti, humanitarne organizacije in ne-
kateri javni zavodi. Vrednost taks bo določena
v točkah, pri čemer bo vrednost ene točke ob
•sprejetju odloka znašala trinajst tolarjev in
petdeset stotinov, kot jo je določila Vlada
Republike Slovenije. Najnižja višina takse bo
potemtakem sedeminšestdeset tolarjev in pet-
deset stotinov, največ pa bodo za takso plačali
tisti, ki bodo zaprosili za koncesijo: tisoč šesto
dvajset tolarjev.
Na seji so zreški svetniki v vrsti odlokov
potrdili tudi dva, ki prinašata pomembne no-
vosti za dolgoročni razvoj življenja v kraju. Gre
za odloka o ureditvi zadrževalnikov za poseb-
ne namene občine Zreče in o dopolnitvah
zazidalnega načrta turistično rekreacijskega
centra Zreč.
Na območju doline potoka Koprivnica naj bi
tako v prihodnosti uredili dva zadrževalnika -
ribnika, ki bosta služila tudi za turistično
rekreativne dejavnosti, ribištvo in potrebe po-
žarne varnosti. Okoli ribnikov naj bi bile spe-
ljane pešpoti, povezane z Zreško vasjo, ob
ribniku naj bi bilo urejeno kopališče in čolnar-
na, v bližini pa manjše turistično naselje.
Drugi odlok se dotika centra Zreč, kjer naj bi
zrasel prizidek k sedanjemu hotelu. Predvide-
na je tudi gradnja parkirne hiše in povečano
število parkirnih mest. To bo prineslo tudi
nekatere spremembe v prometnem režimu v
mestu. Oba omenjena odloka bosta pred spre-
jetjem na občinskem svetu še v javni razgrnitvi
in obravnavi, tako da bodo lahko nanju podali
svoje pripombe vsi prebivalci Zreč. Željo po
temeljiti javni obravnavi so izrekli tudi zreški
svetniki, ki sicer na vsebino odlokov niso imeli
bistvenih pripomb. Na seji pa je bilo tudi
slišati, da so v postopku priprave odlokov bila
pridobljena že številna strokovna mnenja in
soglasja, tako da sta odloka pripravljena pre-
tehtano in strokovno.
Nemci se vračajo
V slovenskih zdraviliščih večinoma dobro žanjejo
v letošnjem prvem četrt-
tju je v slovenskih zdravi-
Ičih letovalo blizu 64 tisoč
istov, kar je za 5 odstotkov
i kot v enakem lanskem
idobju. Na našem območju
I zabeležili višji obisk v
rmah Zreče ter v Zdravi-
iču Laško, na Dobrni pa
ecej manj.
■L. ,
Zrečaii so našteli za 13
stotkov več gostov, v Laš-
m za 7, na Dobrni pa jih je
fo kar za 23 odstotkov manj.
a našem območju je letovalo
i domačih kot tujih gostov
v Rogaški Slatini in to 4475
ijih ter 2824 domačih. Po
)datkih Skupnosti sloven-
lih naravnih zdravilišč so v
iej Sloveniji v četrtletju naj-
)lj povišali število gostov v
)novljenih Termah Portorož,
(za 138 odstotkov) in v Ra-
dencih (za 27 odstotkov), naj-
več pa jih je zapustilo Lenda-
vo (25 odstotkov).
V slovenskih zdraviliščih so
imeli v prvem četrtletju 344
tisoč nočitev, kar je v primer-
javi z lanskim letom za 7 od-
stotkov več (v celoti so našteU
za odstotek več domačih ter
za 20 odstotkov več tujih noči-
tev). Največ, kar 47 odstotkov
tujih nočitev, so ustvarili gosti
iz Avstrije, 19 odstotkov gosti
iz Nemčije, 14 odstotkov iz
Italije ter 9 odstotkov iz Hr-
vaške, iz preostalih držav pa
po manj kot odstotek.
Po ugotovitvah Gospodar-
ske zbornice je bilo konec pre-
teklega leta že več kot polovi-
ca od skupnega števila zdravi-
liških gostov iz tujine, kar Slo-
venijo približuje turistično
najrazvitejšim državam. Tam
je namreč ponavadi kar 70
odstotkov gostov iz drugih dr-
žav. V primerjavi z lanskim
četrtletjem je zato razveselji-
vo, da je prišlo v slovenska
zdravilišča za dobro polovico
več Nemcev, za tretjino več
Italijanov, za 15 odstotkov več
Hrvatov ter za 8 odstotkov več
Avstrijcev.
BRANE JERANKO
Ob dnevu
medicinskih
sester
Danes ob 17. se bo v Narod-
nem domu pričela slove-
snost, s katero bodo medicin-
ske sestre s Celjskega prosla-
vile praznik svojega poklica.
Za mednarodni dan medi-
cinskih sester, ki ga praznuje-
jo po vsem svetu, je razglašen
12. maj, medicinske sestre in
zdravstveni tehniki pa ob kul-
turni pripreditvi priložnost iz-
koristijo tudi za družabno sre-
čanje, namenjeno izobraževa-
nju in izmenjavi izkušenj. Na
današanji slovesnosti se bodo
članice regijskega Društva me-
dicinskih sester in zdravstve-
nih tehnikov, ki slovesnost pri-
pravlja, zahvalile tudi vsem ti-
stim pripadnicam svojega po-
klica, ki so lani zapustile ak-
tivno službo na področju
zdravstvene nege.     N.-M. S.
FANTJE IN DEKLETA,
KORAJŽA VEUA!
Odbor 33. tradicionalne, turistične prireditve
PIVO in CVETJE pri Turističnem društvu Laško
in
Odbor za obujanje, ohranjanje in prikazovanje
starih ljudskih šeg in delovnih opravil občine Laško
pripravljata in organizirata
imCET PO STAiU ŠEGi
Za izvedbo ohceti iščeta par, ki bi se poročil na omenjeni
prireditvi v nedeljo, 13. julija 1997, ob 10. uri v Laškem.
Prednost pri izboru bo imel par iz laške občine.
j Zadnji rok za prijavo je 15. maj 1997.
Pisne prijave z vašimi osebnimi podatki in kratko predstavi-
tvijo pošljite na naslov: Turistično društvo Laško, Trg
svobode 7, Laško, s pripisom »Za ohcet«.
Izbor para opravi Odbor. O izidu bodo pari obveščeni 45
dni pred ohcetjo.
Darila mladoporočencema na lanski prireditvi so prispevali:
Turistično društvo La^ko, Pivovarna d. d. Laško, Občina
Laško, Zdravilišče Laško, Kulturni center Laško,
Kompas Celje - p. e. Laško, Zlatarstvo Guček Laško,
Izbira Laško - trgovska družba d. d.. Kmetijska zadruga
Laško, Komi trade d. o. o. Laško, Tim Laško, Paron d. o.
o. Laško, Cvetličarna Cokan Laško, Prodajalna Ježek,
Merx - Gostinstvo in turizem Celje, Gradbeništvo in
avtoprevozništvo Zor Laško.
^sem darovalcem se iskreno zahvaljujemo in jih vabimo, da
se nam pridružijo tudi v letos.
Turistično društvo Laško
Za nov
gasilski dom
V Lučah so se v ponede-
ljek zvečer sestali člani ob-
činskega sveta na izredni
seji, ki so jo v celoti posve-
tili idejnemu projektu za
gradnjo novega gasilskega
doma.
Sedanji gasilski dom v Lu-
čah, ki nudi prostor tudi za
različne kulturne prireditve,
je že zelo dotrajan. Svetniki
so pred časom razmišljaU o
adaptaciji, vendar pa je na
koncu prevladala rešitev, da
bi sedanji gasilski dom poru-
šili in zgradili novega, ki bo
služil za splošne potrebe
krajanov.
Idejni projekt novega ga-
silskega doma, o katerem
so se pogovarjali na pone-
deljkovi seji, sta predstavi-
la Vera Klepej-Turnšek in
Albert Toff. Po tem projek-
tu naj bi v spodnjih prosto-
rih svoje mesto našh pošta
in prostori za gasilce, v prvi
etaži bo večja dvorana s
164 sedeži in odrom ter
spremljevalnimi prostori,
na vrhu gasilskega doma pa
bodo zgradili 4 stanovanja.
Svetniki so se soglasno od-
ločili za gradnjo takšnega
doma, ki naj bi veljal prib-
ližno 70 milijonov tolarjev.
To je za občino Luče velik
zalogaj, saj predstavlja kar
polovico proračuna. Zato
so se svetniki še dogovorili,
da bodo najprej pripravili
vse potrebne dokumente,
nato pa bodo skušali prido-
biti sredstva za gradnjo tu-
di s strani države.
US
Pohod in nova
turistična pot v Storah
'Riristično društvo Štore
pripravlja v soboto tradicio-
nalni pohod na Svetino. Po-
hodniki se bodo zbrali ob 8.
uri zjutraj na železniški po-
staji v Štorah, od koder se
bodo podali na približno 5 ur
dolg pohod od Štor čez Sle-
mene in od tam na Svetino.
Sicer pa je to le uvod v pester
program, ki si ga je letos zada-
lo to mlado turistično društvo.
Pripravili so tudi karto turi-
stične poti, na kateri so vse
znamenitosti in posebnosti, na
katere velja opozoriti in zanje
ne ve prav veliko ljudi. Na njej
so opozorili na Laško vas, ki je
bila v 6. stoletju prva naselbina
v celjski regiji, na rudnik rjave-
ga premoga v Pečovju, na cer-
kev sv. Florjana, zgrajeno leta
1755, in cerkev Marije Snežne,
zgrajene med letoma 1460 in
1480, upravičeno pa so pono-
sni tudi na lončarstvo Busar, ki
še ohranja nekdanjo tradicijo
izdelovanja lončenih posod in
vrčev. Ne gre pozabiti tudi na
Vrunčev oziroma lovski dom
na Ravninah, planinski dom in
grob pisateljice Alme Karlin na
Svetini ter številne športne ob-
jekte v Štorah in Kompolah.
Turistično društvo načrtuje
junija v okviru občinskega
praznika Štore in ob 30-letnici
Osnovne šole Štore gozdni
tek v dolžini 12 km, v septem-
bru pa še kolesarski vzpon, v
dolžini 8 km in do višine 800
m, za nagrado »Alme Karlin«.
MOJCA MAROT
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE
razpisuje po sklepu sveta zavoda prosto delovno mesto
DIREKTORJA ZAVODA
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kan-
didati izpolnjevati še naslednje pogoje:
-visoka strokovna izobrazba s specializacijo zavodove dejavnosti
-najmanj 5 let specialistične strokovne prakse
-sposobnost vodenja in organiziranja
-predložitev progranna razvoja zavoda
-aktivno znanje slovenskega jezika.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo
v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov Zavoda za zdravstveno
varstvo Celje, Oddelek poslovne koordinacije, Ipavčeva ulica
18, 3000 Celje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po sklepu sveta
zavoda.
Blagoslov nove icapele
v nedeljo bo za krajane zaselka Grče v Krajevni skupnosti
Šempeter še posebno slovesen dan. Ob 16. uri bo mariborski
škof dr. Franc Kramberger blagoslovil novo kapelo, zgraje-
no v čast Lurški Mariji.
Krajani so kapelo zgradili v enem letu s pomočjo številnih
udarniških ur in z bogatimi prispevki. Kapela je zares lepa,
tako da bo v ponos kraju.
Krajani Grč pričakujejo in želijo, da bi se tega pomembnega
dogodka udeležilo kar največ ljudi. Na sliki: zaključna dela pri
urejanju okolice nove kapele. T. TAVČAR
6
GOSPODARSTVO
Sklad za
podjetnike
Projektni svet za razvoj
celjske regije je podprl pobu-
do Regionalnega podjetniške-
ga centra, da v Celju zaživi
poseben garancijski sklad,
katerega osrednji namen bo
pospeševanje razvoja malega
gospodarstva, vzpodbujanje
investicij in odpiranje novih
delovnih mest v petnajstih
občinah celjskega območja.
Po besedah direktorja RPC
Celje Franca Bana naj bi usta-
novitveno premoženje garan-
cijskega sklada zagotovile ob-
čine oziroma njihovi skladi za
razvoj podjetništva in malega
gospodarstva, državne usta-
nove, banka, zavarovalnica
ter seveda člani sklada, samo-
stojni podjetniki in male gos-
podarske družbe. Po izraču-
nih, ki so jih v RPC že naredi-
li, bo premoženje sklada v pri-
meru, da bodo njegovo usta-
novitev podprli vsi zainteresi-
rani, znašalo preko 700 mili-
jon v tolarjev, osrednja dejav-
nost sklada pa bo dajanje ga-
rancij za kredite oziroma kre-
ditov samih, promocija, stro-
kovna pomoč članom, založ-
ništvo ter raziskave. »Sklada
ne želimo ustanavljati na silo,
zaživel bo le, če bodo potrebo
po njem začutili vsi zaintere-
sirani,« pravi Ban in dodaja,
da bo do sredine maja znano,
na kolikšen delež državnega
denarja lahko računajo pri us-
tanavljanju sklada.
V Celju še ugotavljajo, da so z
ustanovitvijo Regionalnega
podjetniškega centra, ki je eden
od štirih v državi potrjenih mo-
delnih centrov, storili korak na-
prej k ohranjanju in odpiranju
delovnih mest, predvsem pa k
usklajenem razvoju podjetniš-
tva in malega gospodarstva v
regiji. IS
Alpos se dokapilalizira
Dokončni vstop češke železarne bodo morali potrditi še delničarji šentjurskega podjetja
Delniška družba Alpos je
pred dnevi podpisala pogod-
bo o dokapitalizaciji s češko
železarno Nova Hut Ostrava,
češka železarna pa naj bi
postala tretjinski lastnik Al-
posa.
Ob tem dogodku so v Alpo-
su pripravili novinarsko konfe-
renco, na kateri so podrobneje
pojasnili razloge za kapitalsko
povezovanje obeh podjetij, o
čemer so pogovori trajali kar
nekaj časa. Po informacijah di-
rektorja Alposa Mirjana Bev-
ca s češko železarno poslovno
sodelujejo že 20 let, iz češke
železarne dobivajo Šentjurčani
reprodukcijski material. Dolgo-
ročno poslovno sodelovanje
med Alposom in češko železar-
no se bo s kapitalskim vsto-
pom Nove Hut Ostrave skozi
proces dokapitalizacije še bolj
učvrstilo.
Alpos kot proizvajalec jekle-
nih cevi, samo letos jih bodo
proizvedli 75 tisoč ton, nima
domicilnega proizvajalca re-
promateriala, železarna Jese-
nice se je preusmerila v jekla
višjih kakovosti, brez tesnejše-
ga poslovnega sodelovanja z
dobaviteljem pa je podjetje
ranljivo na tržišču v primerih
neugodnih konjukturnih gi-
banj. Kapitalska povezava s Ce-
hi za Alpos pomeni pridobitev
močnega in dobrega partnerja,
ki bo do leta 1999 v moderniza-
cijo proizvodnje jekla in naj-
modernejšo proizvodnjo toplo-
valjanih jeklenih pločevin v
Evropi vložil preko 500 milijo-
nov dolarjev. Za Alpos pomeni
dokapitalizacija povečanje de-
leža lastnega kapitala in
zmanjšanje deleža kreditov,
kar bo po direktorjevi oceni že
letos ugodno vplivalo na poslo-
vanje Alposa.
Železarna Ostrava si s kapi-
talskim povezovanjem zago-
tavlja predvsem tržišče, ki naj
bi se povečevalo tudi s po-
močjo Alposove mreže podje-
tij v tujini. Prav tako je dogo-
vorjeno, da bc^Alpos organizi-
ral dobavo slovenske industri-
je za potrebe češke železarne.
O kapitalskem vstopu bo
odločala skupščina delničar-
jev Alposa predvidoma sredi
junija. Gre za 38 odstotno po-
večanje obstoječega kapitala,
za kar bi češka železarna vlo-
žila 15 milijonov DEM.
mmmmmmmmmmmm ijb
Železarna Nova Hut Ostrava je delniška družba v pretežni
lasti države in nekaterih čeških podjetij. Zaposluje 17 tisoč
delavcev, ima 890 milijonov DEM kapitala, letni promet znaša
1,4 milijarde DEM, letno proizvedejo 2,8 milijona ton jekla.
Kapitalska povezava z Alposom pomeni eno največjih tujih
vlaganj pri nas v zadnjem času, obenem pa gre za enega prvih
primerov, da tujci ne prevzemajo večinskega deleža v podjetju.
Zlala plaketa za Gorenje
Konec aprila je bil v Mariboru 4. Mednarodni sejem
orodij, orodjarstva in orodnih strojev Forma Tool, najvišja
nagrada pa je tokrat ostala v Velenju.
Obiskovalcem se je na sejmu predstavilo blizu 200 razstav-
ljavcev iz 16 držav, najvišjo nagrado pa je strokovna komisija
podelila Gorenju Orodjarna. Velenjskemu podjetju so strokov-
njaki podelili zlato plaketo za orodja za izdelavo mehanizma za
dviganje okenskih stekel v osebnih avtomobilih. Komplet oro-
dij je bil narejen za novi mercedes. Gorenje Orodjarna si je na
mednarodnem sejmu Forma Topi prislužilo že drugo najvišjo
nagrado, prvo zlato plaketo so prejeli leta 1995. ML
NOVO NA BORZI
Tečaji in inflacija v aprilu
Pred mesecem dni smo z
nekoliko zadržanim navdu-
šenjem sprejeli 0,3% inflaci-
jo objavljeno za marec. Vede-
li smo, da nas bo podražitev
naftnih derivatov v obliki vi-
soke inflacije doletela v apri-
lu. Tako smo dočakali 2%
inflacijo. Tako visoke rasti
cen na drobno že dolgo ni
bilo. Ob dejstvu, da v tej inf-
laciji ni zajeta zadnja podra-
žitev električne energije bo-
mo njen vpliv videli v maju.
V zadnjih petih mesecih je
povprečna inflacija znašala
0,9°/o, kar na letni ravni pome-
ni 11,5%. Če bo vlada uspela
uresničiti obljube, mesečna
inflacija ne sme presegati
0,55%. Ob predvideni še eni
podražitvi energije bo to zelo
težko.
Na področju tujih valut so
bile v aprilu razmere ravno
obratne kot marca. Vse valute,
razen nemške marke, so se
podražile. Banka Slovenije je
pocenila DEM za 0,06%, to
sicer ni veliko vendar je trend
obrnjen spet navzdol. Letos se
je srednji tečaj BS za DEM
podražil za 0,25%. V primerja-
vi z inflacijo pomeni, da letos
tečaj omenjeni tečaj zaostaja
za 2,25%. Po ocenah nekaterih
strokovnjakov naj bi tečaj
DEM presegel mejo 100 SIT za
eno DEM šele konec leta 98.
Ja, tik pred napovedano uved-
bo evropske valute euro.
Tečaj eura se je popravil za
0,4 % v aprilu, letos pa za
dober odstotek in pol.
Absolutni rekorder je še
vedno ameriški dolar. Prav
neverjetno je, da ga nič ne
zaustavi v njegovi rasti. Me-
sečno se je letos dolar podra-
žil v povprečju skoraj tri od-
stotke. V aprilu za 3,17%, od
začetka leta pa za 11,65%.
Njegovo razmerje do nemške
marke je prav ob koncu aprila
doseglo najvišji nivo
1,732DEM za en USD.
Italianska lira s težavo
ohranja svojo začetno vred-
nost. Aprila se je v primerjavi
z ostalimi meseci opazno po-
dražila za 0,67%, vendar je to
le 0,59% višja vrednost kot
prvega januarja letos.
Kljub mnogim nihanjem in
predvsem majhnim prome-
tom z vrednostnimi papirji
na borzi, je bil ob koncu apri-
la slovenski borzni indeks
višji za dobrih 11%. Takoj po
objavi uradnega podatka o gi-
banju cen na drobno se je vse
trgovanje preusmerilo na trg
OTC kjer so zadnji teden
aprila bili najprometnejši na-
kupni boni blagajniških zapi-
sov Banke Slovenija. Tako ve-
lik razkorak med inflacijo in
srednjim tečajem DEM je vpi-
snikom omogočal precejšnje
popuste ob vpisu novih bla-
gajniških zapisov. Seveda je
bilo to najzanimiveje za ban-
ke in zavarovalnice, ki jim
vezava sredstev za šest mese-
cev ustreza.
Piše: ZDENKO PODLESNIK
Vigradu certifikat ISO 9001
Celjsko podjetje Vigrad je eno prvih zasebnih slovenskih podjetij, ki se lahko pohvali z
mednarodno priznanim certifikatom
V modri dvorani
Celjskega sejma so v
torek podelili certifi-
kat kakovosti ISO
9001 celjskemu za-
sebnemu podjetju Vi-
grad. Slovesnosti se je
udeležil tudi župan
mestne občine Celje
Jože Zimšek.
Podjetje Vigrad je leta
1990 ustanovil Vidko
Gradišnik. Najprej je
imelo podjetje svoj se-
dež v Žalcu, kasneje v
Rogaški Slatini in Celju,
lani pa so se preselili v
nov poslovni objekt s
skladiščnimi prostori
na Cesti na Ostrožno v
Celju. Zasebno podjetje
se ukvarja s prodajo in
posojanjem mobilnih
wc kabin, prodajo vo-
dovodnega materiala in mon-
tažo cevovodov, prodajo ko-
munalnih koškov, zabojnikov
in opreme za zunanjo uredi-
tev. V sedmih letih se je število
zaposlenih povečalo z enega
na 18 delavcev, lanski promet
pa je presegel 500 milijonov
SIT Letos pričenja Vigrad po-
nujati tudi celoten servis za
posebne odpadke, ukvarjajo
se z zbiranjem, odvozom in
uničevanjem posebnih odpad-
kov.
Podjetje Vigrad je med prib-
ližno 200 slovenskimi podjet-
ji, ki so doslej že prejela certi-
fikat kakovosti ISO 9001, eno
prvih zasebnih slovenskih
podjetij, ki se lahko pohvali s
tem mednarodno priznanim
certifikatom.
IJB
Foto: GREGOR KATIC
Certifikat kakovosti ISO 9001 je direktorju Vigrada Vidku Gradišni-
ku podelil direktor Slovenskega inštituta za kakovost Igor Likar.
BAROMETl
Četrti izvoznik nn
Štajerskem
Po anketi, ki jo vsako
pripravita Gospodarski ves[
nik in Gospodarska zborni^
Slovenije, se celjska Cinka;
na uvršča na 17. mesto i-r||
slovenskimi izvozniki. iJj
so v tem podjetju izvozili'
tujino za 8 milijard SIT
delkov, uvozili pa za 4,5 mj
lijarde SIT. Na Štajerskem j,
Cinkarna četrti največji
voznik, pred njo se uvrščaji
Gorenje, Talum in Impol. i
letos v Cinkarni načrtujejo
11 milijard SIT izvoza, kai
naj bi jih na lestvici slover,
skega gospodarstva dvignil,
še višje, na 15. mesto.
Predstavitev
Sipovih strojev
Prihodnjo sredo, 14. maja
bodo v šempetrskem Sipi
pripravili predstavitev kme
tijskih strojev in novosti ni
tem področju. Prireditev %
bo začela ob 10. uri na avto
pohgonu v Ločici ob Savinj
pod geslom Sip z roko v roi'
s kmetijstvom. Obiskovale
si bodo lahko na enem me
stu ogledali vse dosežke Si
povega razvoja in proizvod
nje kmetijske mehanizacije
poleg novosti bo na oglei
celoten program Sipovi!
strojev. Prireditev bo name
njena tudi predstavitvi vai
nostnih standardov, predp
sov in označb na strojji?,
čimer želijo organizatorji
opozoriti na varno delo :
kmetijskimi stroji ter zahte
ve pri njihovi izdelavi. Stroji
na poligonu v Ločici ob Savi
nji si bodo lahko interesent
ogledovali še v četrtek, 15!
maja, do 14. ure.
Inovacije, trženje
management
Na Rogli bo 22. in 23. ma).
tradicionalno posvetovanjei
uveljavljanju tržnega gospo
darstva. Letošnje srečanui
bo pod skupnim naslovoE
Inovacije, trženje, managf
ment. Tribuno organizir
Društvo ekonomistov Celje
sodelovanju z Gospodarsfc
zbornico Slovenije in DruJ
tvom za marketing Sloveni
je. Uvodnega pogovora, kin
Roglo običajno pritegne naj
več gospodarstvenikov, s(
bodo letos udeležili ministf'
za gospodarske dejavno^'
Metod Dragonja, ministč
za znanost in tehnologijo
Lojze Marinčd^ ter prei;
sednik GZS mag.' JoB
Čuk.
Terme Zreče
uspešno
V Termah Zreče ocenjuje
jo, da je bila prva tretjin^
letošnjega leta zelo uspešni
Število nočitev se je v pf
raerjavi z istim obdobjem 1^
ni povečalo kar za 20 odsto'
kov. Za Zrečami ostajajo ce''
zdravilišča kot so Terme
tež in Terme Portorož z
primerno večjimi zmogl"
vostmi. Še zlasti so v T^'
mah zadovoljni zaradi po^'
šanega odstotka nočitev
jih gostov, večji je tudi obi-
v novem sauna centru.
1. SNOPIČ
GOSPODARSTVO
7
Po Aurei - Heledi^s
Zasebnik Edi Flis iz Arciina na dražbi kupil celjsko Aureo - Podjetniška družina z dolgoletno tradicijo
tretji javni dražbi konec
iprila se je končno našel ku-
,ec za celjsko Aureo. Podjet-
j se po novem imenuje He-
gdis, novi lastnik je doseda-
iji najemnik Edi Flis iz Arc-
ina.
|leledi'$-Helena,
Edi in sin
Heledi's je družinsko pod-
etje. Direktor in lastnik je Edi
lis, pri delu mu pomagata
oproga Helena in sin Rok.
ivgusta lani so Flisovi Aureo
lajprej vzeli v najem za pol
eta, najemna pogodba je po-
ekla 1. maja letos. »Takoj po
lajemu smo od bivše Auree
zeli 22 delavcev, že prej smo
ami zaposlovali 12 ljudi. V
isu najema smo pridobili v
Javnem vse nekdanje stranke
luree. Dela je bilo dovolj, zato
mo se tudi odločili za nakup
lodjetja,« sta razlagala Helena
a Edi Flis.
Za Aureo so plačali milijon
to tisoč nemških mark, kar je
10 oceni Edija Flisa še vedno
irevisoka cena. »Milijon sto
jsoč mark je veliko denarja
a objekt in stroje v stanju,
akršnem so. Tovarna je uni-
ena, približno 90 odstotkov
jojev je za odpis, zato jih
jmo poskušali prodati na h-
taciji in kupiti nove. V pod-
ptju je veliko nepotrebne
ipreme, hkrati bo treba obno-
iti celoten objekt od tal do
trehe. Samo za primer naj
lovem, da smo med letošnjo
imo vsak teden porabili
500 litrov kurilnega olja, ker
ibjekt nima izolacije, kljub
akšni porabi olja pa je ljudi
e zmeraj zeblo. Cena za Au-
eo je visoka, vendar v nedo-
Jed nismo mogli čakati, zato
no se kljub vsemu odločih
a nakup.«
Komu diši objelct v
Slivnici?
Edi Flis ni najbolj zadovo-
en z doseženo ceno niti z
dnosom posameznikov, s ka-
Erimi so se pogovarjali o na-
upu. »Aurea je imela razen v
'elju še en objekt v Slivnici,
'elik je približno 700 kvadrat-
ih metrov, v njem sta zapo-
lena dva delavca, izdelujejo
9 pokale. Po pogodbi z obči-
p Šentjur je bil objekt last
uree, toda očitno so se v zve-
i s tem objektom pojavili lo-
alni interesi, zato so ga izlo-
ili že pri drugi dražbi. Posle-
^ca tega je bila, da nam je
manjkalo mase za hipoteko,
3to smo morali dati pod hipo-
fko našo zasebno hišo. Stroje
^slivniškega objekta smo lah-
'0 kupili, objekta pa ne. Po
^Ših informacijah gre ta ob-
^kt zdaj na dražbo in odločili
•fto se, da se bomo dražbe
'(ieležili ter se potegovali za
•ikup.«
' Flisova pravita, da ne more-
^ pohvaliti niti celjskih poli-
'^nih mož in ljudi iz celjskega
za zaposlovanje. »V os-
Nh mesecih nismo bili vredni
'li toliko, da bi kdo prišel
^okrog in vprašal, kje smo,
kaj počnemo. Nekateri so si v
Celju na račun denarja za no-
va delovna mesta gradili hale,
mi do konca aprila nismo do-
bili niti tolarja,« je bil kritičen
Edi FHs.
Za enalco delo le
tretjina ljudi
v podjetju Heledi's je danes
38 zaposlenih. »Ljudje iz Au-
ree so k nam prišli preplašeni,
po dvakrat ali celo trikrat so
bili delavci na zavodu za zapo-
slovanje, bili so brez denarja
in seveda nam niso verjeli. V
času najema so bili zaposleni
za določen čas, ker pač nismo
vedeli ali bomo podjetje lahko
kupili ali ne. Zdaj so delavci
zaradi pravnih formalnosti ne-
kaj tednov na zavodu za zapo-
slovanje, v podjetju pa delajo
pogodbeno in pri nas tudi do-
bivajo plačilo za svoje delo.
Predvidevamo, da se bo tudi
to uredilo do junija. Delavcem
pa seveda pripadata dopust in
regres,» sta zagotovila sogo-
vornika.
Po njunih besedah tudi ni
bojazni, da bi jim zmanjkalo
dela. »Približno polovico pro-
grama delamo za izvoz, tudi v
prihodnje prodaji na tuje do-
bro kaže. V proizvodnji ne
pričakujem posebnim proble-
mov. Čim prej pa m-oramo ob-
noviti objekt in nabaviti novo
opremo. Z 38 delavci delamo
danes več kot Aurea v času,
ko je zaposlovala 107 ljudi.
Naš cilj pa je 40-odstotno po-
večanje bruto prometa,« je
razlagal Edi Flis. Kratkoročno
pa bi rad odpravil vsaj eno
oviro, to so še vedno neureje-
ne telefonske linije v podjet-
ju.
Od kaset do
opreme za
zlatarje, urarje in
optike
Podjetje Heledi's je ohranilo
proizvodni program nekdanje
Auree. To pomeni, da izdelu-
jejo značke, pokale, medalje,
njihova ponudba pa s tem se
zdaleč ni zaključena.
Flisovi namreč sodijo med
obrtniške oziroma podjetniš-
ke družine z dolgoletno tradi-
cijo. »ZačeU smo leta 1964 v
Podplatu pri Rogaški Slatini
na prvem v Sloveniji leta 1955
izdelanem stroju za brizganje
plastike. Ukvarjali smo se z
avtogalanterijo in napisnimi
tablami ter emblemi. Leta
1973 smo kot prvi v nekdanji
Jugoslaviji začeli proizvajati
avdio kasete. Delali smo brez
vsake avtomatizacije pri mon-
taži, a smo kljub temu dosegli
zavidljive uspehe, letno smo
naredili preko 4 milijone praz-
nih kaset. Potem smo kasete
začeli polniti s trakom in ka-
sneje tudi snemati. Delali smo
za RTV Ljubljana, Beograd,
Jugoton Zagreb, pri snemanju
smo veliko sodelovali s Hrvaš-
ko in Srbijo.« Poslovne vezi so
bile prekinjene po osamosvo-
jitvi, vendar so takrat že imeli
pripravljen nov program. To je
bila embalaža za nakit, pisala
in ure. Danes so ta program
razširili na kompletno opremo
za zlatarske, urarske in optič-
ne lokale. Poleg tega Heledi's
zastopa nemško podjetje, ki
proizvaja čistila za nakit in
očala, nadalje zastopa tuje
podjetje, v katerem izdelujejo
antialergični nakit. Tretjo po-
godbo o zastopstvu so sklenili
z Avstrijci, v ta paket pa sodijo
predvsem poslovna darila,
med njimi dragocene ure
znamke Jaques Lemans z du-
najskimi filharmoniki.
Helena, Edi in Rok Fhs zago-
tavljajo, da se v tem celjskem
podjetju vsaj pod njihovo tak-
tirko ne bodo ponovih stari
Aureini časi. O tem je trdno
prepričan tudi eden izmed Au-
reinih delavcev Marjan Oj-
steršek. »V Aurei sem bil za-
poslen od leta 1974, zdaj vo-
dim in usklajujem proizvod-
njo programa Auree po ko-
mercialni in tehnični plati. Do-
življal sem številne menjave
vodstev in neskončne razprti-
je v podjetju. Danes delamo
praktično vse, kar je nekoč
delala Aurea, razlika je v tem,
da to delo opravi približno
tretjina delavcev. Prepričan
sem, da smo na pravi poti, še
zlasti, ker novi lastnik name-
rava v podjetje tudi veliko in-
vestirati.«
IRENA JELEN BAŠA
Helena, Edi in Rok Flis, podjetniška družina iz Arciina z več
kot tridesetletno tradicijo in novi lastniki celjske Auree.
Steklena lepotica v Velenju
Delavci trgovsko poslovnega inženiringa aPining iz Velenja so 24. aprila odprli prostore
nove poslovne zgradbe na Prešernovi cesti v Velenju. Zgradba je urbanistični in arhitekton-
ski biser iz stekla in jekla, prava lepotica, ki se ogleduje na eni strani v obrežju Pake, na
drugi pa v sosednjih, višjih zgradbah.
Moderno zgradbo je zasnoval arhitekt Nande Korpnik, poslovno hišo pa so zgradili delavci GIP
Vegrad iz Velenja. Po mnenju nekaterih gradbenikov je 'steklenka' dosežek, primerljiv z
največjimi izzivi na tem področju. Na slovesnost so povabili številne poslovneže, med njimi
najzaslužnejše predstavnike Banke Celje, ki je investicijo finančno podprla, izvajalce, predstavni-
ke GIP Vegrad, projektanta in številne druge poslovne partnerje podjetja aFining Velenje. Na
skoraj 2 tisoč kvadratnih metrih uporabnih površin so uredili prodajalne Modne galerije L&G,
poslovne prostore kapitalskih družb Atrust ter madčnega podjetja aFining Velenje.
JOŽE MIKLAVC
Novi plinski štedilniki za francoski trg že na proizvodni liniji
v programu Kuhalni aparati gorenja Gospodinjski aparati v
Velenju.
Plinski aparati za
francoski trg
Na mednarodnem sejmu
Confortec 1996 v Parizu so
poslovni partnerji iz vrste de-
žel, posebej pa še iz Francije,
pozitivno ocenili nastop Gore-
nja, saj so vidno opozorili na
nov napredek pri proizvodih
hladilno-zamrzovalne in pral-
ne tehnike, medtem ko je bila
prisotnost s plinskimi kuhal-
nimi aparati manjša. To vrzel
so v Gorenju z vidika potreb
tržišč Francije, Italije, Špani-
je... že zapolnili v sorazmerno
kratkem času.
Tako so 17. aprila 1997 v
proizvodnji programa Kuhalni
aparati Gorenja Gospodinjski
aparati v Velenju že izdelali
prvo serijo plinskih štedilnikov
širine 500 mm, namenjenih na
francoski trg. Aparati, ki se ta-
ko po funkciji kot po izgledu
razlikujejo od tistih, ki so do-
slej prihajali z Gorenjevih
montažnih trakov, so izdelani
v dveh oblikovnih različicah.
Kot pravijo v Gorenjevem
programu Kuhalni aparati, je
prva proizvodnja teh plinskih
štedilnikov tudi priznanje in
vzpodbuda za nadaljnje delo
vsem, ki so v okviru projekta
sodelovali pri snovanju in na-
stajanju nove palete izdelkov.
HINKO JERČIČ
Stavka
zlatarjev se
nadaljuje
V torek je minil že 15.
delovni dan, ki ga delavci
celjske Zlatarne niso pre-
bili za stroji, temveč so
nadaljevali stavko.
Minuli teden so delavci
sicer dobili plačo za januar,
februarske stroške za pre-
voz na delo in prehrano so
jim izplačali v bonih. Stav-
kovni odbor ocenjuje, da je
uresničena le četrtina njiho-
vih zahtev, neuresničeni os-
tajata predvsem zahtevi po
izplačilu februarske plače
ter zagotovitev zlata za nor-
malno proizvodnjo. Po be-
sedah predsednika sindika-
ta v Zlatarni Friderika Kra-
lja naj bi se v prvi polovici
tedna vodilni na Dunaju do-
govarjali o nadaljnji usodi
podjetja in dobavi zlata,
kljub temu pa Kralj ne vidi
realnih možnosti, da bi se
stavka v tem tednu končala.-
Zlatarninim delavcem, ki
so v najtežjem socialnem po-
ložaju, so dan pred prvomaj-
skimi prazniki priskočili na
pomoč v območni organiza-
ciji svobodnega sindikata in
najbolj ogroženim razdelili
socialno pomoč. UB
8
NASI KRAJI IN UUDJE
Iz bistriške
šole
V osnovni šoli Bistrica ob
Sotli bo jutri, v petek 9. maja,
dan šole in njenega vrtca. Ob
tej priložnosti pripravljajo že
18. šahovsko simultanko,
predstavili bodo zaključek
šolskega projekta o zanimi-
vostih iz življenja krajanov
šolskega okoliša, ogledati pa
si bo mogoče tudi prireditev
Pika-poka. B.J.
Tabor pod
konjiškim
Starim gradom
Tabornike rodu Beli konj
bi v minulih dneh lahko za-
menjali za pravo grajsko
stražo. Približno trideset
mladih, med katerimi je bilo
tudi nekaj gostov iz Reke, je
prejšnji teden od četrtka do
nedelje preživelo neposred-
no pod zidovi konjiškega Sta-
rega gradu.
Na zelenici so postaviU čisto
pravi tabor s šotori in ognjem,
kjer so čez dan nastajali oku-
sni obroki, zvečer pa so ob
ognju prepevali. Sicer pa so
tudi na tokratnem propagand-
nem taboru dnevi življenja v
naravi minevali podobno kot
na drugih letnih taborjenjih.
Po jutranjem zboru so se lotili
zastavljenih nalog: nekateri so
izdelovali »pionirske objekte«
- to so na primer z vrvjo zveza-
ni leseni stolpi ali šotori iz
večih šotorskih kril. Nekateri
so medtem pekli kruh in sku-
hali pravi taborniški golaž,
spet drugi so se odpravili na
pohod po Konjiški gori aU pa
so izdelovali bivake ter loke in
jih nato še preskusih... Vse
nastale izdelke so razstavili v
taboru, tako da so si jih lahko
ogledali tudi mnogi naključni
obiskovalci. In teh je bilo med
sončnimi prvomajskimi praz-
niki pod gradom zelo veUko.
V soboto je bilo med tabor-
niki še posebno lepo, saj so
priredili tekmovanje - mnogo-
boj, otroke pa so obiskaU tudi
starši. Pomerili so se v šaljivih
igrah, v lovu na lisico in v vleki
vrvi. B. Z.
Majhna in drugačna
Pred leti, ko so nastajale nove občine, so se prebivalci iz
dela naselij Dobrava in Gabrovlje odločili, da se priključijo
zreški občini. Konjiška krajevna skupnost Dobrava - Gabrov-
lje je danes tako najmanjša izmed šestnajstih skupnosti v
občini Slovenske Konjice. Od drugih se loči tudi po tem, da jo
vodi predstavnica nežnejšega spola. Predsednica Violeta
Letnar pa je v šali še povedala, da so res najmanjši po
velikosti, imajo pa zato najbolj premožnega občana.
Ze tako majhno skupnost
razdeljuje še reka Dravinja.
Pretežno kmetijsko območje
je v spodnjem delu bolj znano
po rekreacijskem centru - ko-
njiškem stadionu in bazenu.
Le redki vedo, da sodi med
posebnosti, če že ne dragoce-
nosti teh krajev, znamenje
proti kugi, ki stoji nasproti
Dobjega dvora. Menda so na
občini za ta zgodovinski pom-
nik pokazali precejšnje zani-
manje. In če bodo zbrali zado-
sti denarja, bodo znamenje ce-
lo restavrirali, ga shranili na
varno mesto pri konjiški obči-
ni, ob Dobjem dvoru pa posta-
vili kopijo.
V Dobravi in v Gabrovljah
je le kakšnih trideset gospo-
dinjstev. Predvsem v poletnih
dneh, ko se Konjičani mno-
žično odpravljajo proti baze-
nu ali stadionu, so domačini
nejevoljni nad gostim prome-
tom. Del ceste ob ograji sta-
diona se spremeni v parkiriš-
če za avtomobile, tako da je
močno povečan promet po
zoženi cesti precej nevaren,
včasih celo onemogočen. Že
dlje časa zato razmišljajo o
tem, da bi parkirne prostore
uredili pri spodnjem delu sta-
diona, ob potoku Koprivnica,
cesto pa bi razširili in uredili
tudi pločnik. Vendar bi ta na-
ložba pomenila prevelik zalo-
gaj za krajevno skupnost, fi-
nančno bo morala zanjo bolj
poskrbeti občina.
V krajevni skupnosti sicer
odvajajo samoprispevek, ven-
dar bo večino tako zbranega
denarja letos porabljenega za
javno razsvetljavo. Ulične sve-
tilke bodo namestili ob cesti od
kmetije Režabekovih, ob sta-
dionu do Godcev in naprej pro-
ti Dobjemu dvoru. »Postavitev
petnajstih svetilk bo stala prib-
ližno pet in pol milijonov tolar-
jev,« ocenjuje predsednica in
dodaja, da bodo s prispevkom
iz krajevne blagajne skušali
pomagati tudi krajanom v Ga-
brovljah, kjer želijo urediti ka-
nalizacijo. B. Z.
Vodovod iz Zaiož v Sevčnik
>Če bi bila voda tudi dvakrat dražja, bi jo z veseljem plačeval«
že nekaj let si krajani zaselka Sevčnik v KS Andraž prizade-
vajo, da bi prišli do zdrave pitne vode. Veliko lastnega denarja
in prostovoljnega dela so že vložili v izgradnjo vodohramov in
vodovodnega omrežja po hribovitem predelu, kjer je zelo
malo ali pa skoraj nič zemlje, pač pa skalovje, v katero je bilo
potrebno vklesati jarke za napeljavo vodovoda. Pri tem so jim
pomagali občina Žalec, žalska komunala in KS Andraž.
Da pa bi voda pritekla iz zato
pripravljene vrtine v njihov vo-
dovod, je potrebno še približno
15 milijonov tolarjev ali praktič-
no nekajletno zbiranje sredstev.
Ker pa ravno v tem času že hudo
primanjkuje pitne vode in jo mo-
rajo v te kraje že voziti iz doline,
so s pomočjo strokovnjakov iz
Komunale Žalec našli začasno
rešitev. Povezali bi se naj na
vodovod Založe, kjer bi lahko v
nočnem času prečrpavali vodo v
vodohrame v Sevčniku.
O možnosti te povezave so se
že pričeli pogovori med režij-
skim odborom krajanov vasi
Založe v KS Polzela in KS An-
draž ter Komunalo Žalec. V
primeru pomanjkanja pitne
vode v Založah bi prečrpavanje
začasno ustavili. Da bi do po-
manjkanja ne prišlo, se v Ko-
munali Žalec in KS Polzela do-
govarjajo, da bi v naslednjem
letu izvedli rekonstrukcijo več
kot 35 let starega vodovoda
skozi Orovo vas, preko katere-
ga se napaja vodovod Založe.
Kaj pomeni pitna voda v hribo-
vitih predeUh, pa pove izjava
krajana iz Založ: »Če bi bila še
dvakrat dražja, bi jo z veseljem
plačal, samo da bi jo imel.«
mmmmmmmm t. tavčar
Popravek
v prejšnji številki Novega
tednika smo v prispevku »Us-
pel pohod na Celjsko kočo« za
Miša Primca namesto pred-
stavnik pomotoma zapisali, da
je predsednik Planinskega
društva Celje. Prizadetim se
za napako opravičujemo.
Uredništvo
Gasilci častijo sv. Florjana
Gasilci radi izkazujejo čast svojemu zaščitniku sv. Florja
nu, ki varuje pred ognjem in drugimi nesrečami.
Prav to je vzpodbudilo gasilce PGD Dobriša vas-Petrovče, dč
so odkrili na pročelju svojega doma zidno fresko sv. Florjana
delo akademskega slikarja Vinka Tuška. Slovesnost je bila v
soboto, po maši v petrovški baziliki so odkrili in blagoslovil;
zidno fresko, sledil pa je zabavno glasbeni večer v hmeljarskem
domu v Petrovčah.
Svojega zaščitnika so počastili tudi drugod po žalski občini
Na sliki: zidna freska sv. Florjana, ki bo odslej krasila gasilsk
dom PGD Dobriša vas-Petrovče. T. TAVČAI
Nočni tek v Taboru
TVD Partizan Tabor je pripravil v počastitev krajevnega
praznika, dneva upora in 1. maja tradicionalni nočni tek Loke
Ojstriška vas-Tabor v dolžini 4 km.
Sodelovalo je 70 udeležencev iz različnih krajev, v posamez
nih kategorijah so zmagali: st. deklice - Gračner, st.. dečki
Strahal (oba iz Tabora), mladinke - Turnšek (Griže), ml. člani
Barborič (Velenje), člani - R. Živko, članice - A. Živko (obč
Trbovlje), veterani - Jerčič (Velenje) itd. Absolutni zmagovalci
proge je s časom 11,35 minute postal Romeo Živko, ki je pole;;
pokala prejel še denarno nagrado 500 DEM v tolarski protivred
nosti. T. T
So opustili kajenje?
v Sloveniji se je lani v maju pričela mednarodna kampanja 'Opusti
kajenje in zmagaj'. Po enem letu so vsi, ki so v akcijo pristopili s pisno
obljubo, da ne bodo kadili, prejeli anketni vprašalnik. Njihovi
odgovori so zelo dragoceni za organizatorje mednarodne kampanje,
zato naj z njimi pohitijo do 10. maja, poudarja Viktorija Rehar,
nacionalna koordinatorica za tobak. KL
Košarka, rolanje in likovno izražanje
člani kluba študentov Dravinjske doline
bodo v soboto, 10. maja, v sklopu akcije
Športne unije Slovenije Veter v laseh, s špor-
tom proti drogi, pod pokroviteljstvom občine
Slovenske Konjice, organizirali tekmovanja v
košarki, rolanju in likovnem izražanju. Tek-
movanja - po večini bodo v konjiškem šport-
nem parku - so namenjena vsem starostnim
kategorijam, zato se lahko nanje prijavi vsak-
do. B.Z.
1. maja se je odkupil za poročni stan
člani šentiljskega društva HOH iz Velenja se ob 1. maju že več let dobivajo na Gori Oljki. Letos so
svojemu članu Marku Jevšniku, ki se bo poročil 15. maja, pripravili presenečenje. Pred vstopom v
poročni stan se je moral dostojno odkupiti. Na Gori Oljki so mu naložili leseni križ, ki je meril 3,80
krat 2 metra in tehtal približno 37 kilogramov. Do Šentilja ga je nosil dobre štiri ure. V spremstvu je
bila tudi Jevšnikova zaročenka Vesna Pustinek s torbo prve pomoči. LOJZE OJSTERŠEK
Čistijo predvsem za drugimi
Osnovna šola V parku v
Slovenskih Konjicah je bila
za urejeno okolico deležna
že marsikaterega priznanja
in pohvale tako na občinski
kot na republiški ravni. Pa
otroci in njihovi učitelji še
zdaleč ne počivajo na lovori-
kah, ravno nasprotno.
Skrb za okolico pomeni veli-
ko vsem, ki so kakorkoli pove-
zani s konjiško osnovno šolo s
prilagojenim programom, za-
to jim urejanje gredic, zaliva-
nje cvetja, pobiranje smeti in
še marsikaj, ni v breme. Za
urejenost pa se delno lahko
zahvalijo tudi dobri lokaciji,
saj je šola v neposredni bližini
parka pod konjiškim gradom.
In tako vsi živijo z naravo, jo
ohranjajo, urejajo in se hkrad
z njo tudi učijo. Žal pa, kot je
dejala ravnateljica Milena Se-
gel, vsi nimajo takega odnosa
do narave, saj se pogosto čez
noč pojavijo poškodbe na rast-
linah in celo na šolskih objek-
tih. Da o smeteh, razbitih ste-
klenicah, cigaretnih ogorkih
in celo ostankih od uporabe
mamil, sploh ne izgubljamo
besed. A kot so povedali učen-
ci sami, jim to še zdaleč ne
pobere volje, nasprotno: še
več časa namenijo urejanju.
Posebno pozornost okolju
namenjajo od leta 1994, ki je
bilo proglašeno za leto turizma.
Takrat so se vključili v projekt
Moja dežela lepa, urejena in
čista. V sklopu te akcije se je
zvrstilo še mnogo drugih dejav-
nosti, kot so zbiranje receptov
značilnih domačih jedi, izdelo^
vanje   spominkov,   slikanje
okrogle'mize in drugo. In kdo'
seje, tudi zanje: celjska turistih
na zveza je do sedaj šoli \'
parku že petkrat namenila priz
nanje za vzorno urejeno okolja
Posebna komisija za ocenj«"
vanje okolja deluje tudi na šoli
sestavljajo pa jo učitelji. Komisi
ja vsak mesec opravi svojo nalc
go in razredu, ki se je preteki'
mesec najbolj izkazal, podel'
prehodno lutko, ki so jo poim^
novali Čistoček. Tako vseh os«^
minštirideset učencev skupaj ■
svojimi učitelji skrbi za lep^"
okolico. In ko so pripovedoval"
o tem, kako največkrat čisti)"
tujo navlako, ni bilo v njihovil'
očeh zaznati prav nobene jez^
So se že navadih na to. ,
^^^^^^^^    K>'
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
9
V stiski pomaga pesem
Izpovedi Viljema K. Rupreta iz osrčja Kozjanskega^
»Pišite naprej, ker imate za
to smisel, pisanje pa nedvom-
no daje smisel tudi vašemu
življenju,« je lani poleti pisal
Viljemu K. Rupretu eden naj-
boljših slovenskih pesnikov,
Janez Menart. Pesnik iz oko-
lice Kozjega je njegov nasvet
upošteval, pred kratkim je
Izšla v Celju njegova prva pe-
sniška zbirka.
To so izpovedi Viljema K. Ru-
preta, ki ustvarja v Kortah pri
Kozjem, v osrčju čudovite koz-
janske pokrajine. Kozjanski pe-
snik živi v gričevnatem območ-
ju, nedaleč od občinskega sre-
dišča, kjer je bilo včasih precej
domačij. Vaščani so drug za
drugim odhajali v industrijske
kraje, danes so tam le še tri
domačije, ki cenijo prednosti
Kort. »Zame je to predvsem po-
polni mir, potreben za ustvarja-
nje,« pravi pesnik.
V njem se je prebudila izra-
zita potreba po pesniškem
izražanju šele v njegovih poz-
nih tridesetih letih, prej je da-
jal prednost prozi. V tem živ-
ljenjskem obdobju je začutil
nevsakdanji notranji nemir,
potrebo po pesnjenju. Iz tiste-
ga časa se spominja tudi tež-
kih trenutkov med vojno v Slo-
veniji, ko je bil na Kozjanskem
kar nekaj tednov na položajih.
Ovaduh, vohun?
Pesniške misli beleži ob raz-
ličnih priložnostih, s seboj no-
si blok ter svinčnik. »Potem
zapisano zori, včasih zapis
znova vzamem v roke šele po
nekaj letih.«
Največkrat se loti na hitro
zapisanih pesniških misli
zgodaj zjuti-aj. Osnutkov, ki
se rodijo med samoto v nara-
vi, na primer med gobarje-
njem. Včasih nastanejo med
vožnjo v avtomobilu, ko se
ustavi ter bogato misel zapi-
še. Iz posameznih lističev za-
tem spleta pesniško kito. Med
najinim pogovorom je omenil
pesem, ki je nastala med ne-
kim dolgotrajnim in dolgoča-
snim sestankom, z obvezno
prisotnostjo. V tistih okolišči-
nah se je na hitro prebudila
njegova pesniška žilica, spet
je pisal o ujetosti, razpotjih,
spominih, notranjem nemiru,
bolečini...
Doma, v družinskem krogu
v Kortah, njegovo pesniško us-
tvarjanje različno sprejemajo.
Najbolj ga bodrita njegova
otroka, Mojca, ki je študentka
prava v Mariboru, ter Bojan,
dijak srednje šole v Krškem.
Na Kozjanskem ni veliko ljudi,
ki bi pesnili, zato ga v širši
okolici različno sprejemajo.
Daleč naokoli ne ve za nobe-
nega pesnika, čeprav pozna
veliko ljudi. Najbližje je ljud-
ski pesnik Franc Šušterič, iz
okolice Polja ob Soth, v Go-
stinci nad Virštanjem pa se je
uveljavil pisatelj Slavko Topli-
šek.
Včasih je bil s svojo pesniš-
ko beležnico ter pesniškim
opazovanjem posameznikom
sumljiv, sumih so vse mogoče.
Mislili so, da si morebiti zapi-
suje njihove nečednosti, naj-
bolj nezaupljivi pa so razmiš-
ljali celo o najhujšem, o vo-
hunski dejavnosti.
Samomori in
ločitve
Pred kratkim je torej izšla pr-
va pesniška zbirka Viljema K.
Rupreta, V sožitju z nemirom.
»Čakanje na prvo knjigo je huda
muka,« se je prepričal. V teoriji
je bral, da so nekateri mlajši
pesniki pri tem celo obupali,
delali samomore ali se ločevali.
Viljem K. Rupret je od njih seve-
da starejši, zrela osebnost.
Ko je prviČA^zel v roko svojo
knjigo, ga je resnično preveval
nekakšen posebni občutek,
takšen, ki ga je najtežje opisa-
ti. Pri rojstvu pesniškega pr-
venca so mu pomagali številni
pokrovitelji, vse od Slovenske
Bistrice do Arje vasi, v doma-
čem kraju pa med drugimi
Kozjanski park in Občina Koz-
je, tovarni Mont In Steklarna
Rogaška-Dekor... Zdaj bodo
na vrsti javne predstavitve, o
čemer se trenutno pogovarja.
Pesmi V sožitju z nemirom
niso njegova prva javna pred-
stavitev. S svojimi otroškimi pe-
smimi je že nastopal v III. pro-
gramu radia Slovenija, pisal je
tudi v literarnem delu Kmečke-
ga glasu. V začetku je sodeloval
na srečanju mladih literatov na
Brecljevem nad Šmarjem pri
Jelšah, s pomočjo ljubljanske
revije Literatura pa je bil dva-
krat v pesniški delavnici v Pira-
nu, ki jo vodi Boris A. Novak.
Lani je bil še na srečanju pesni-
kov severovzhodne Slovenije v
Rušah, ki ga je pripravila Zveza
kulturnih organizacij Slovenije.
Vzpodbuda pesnika Janeza Me-
narta ga je zatem prepričala, da
je svoje pesmi izdal v samoza-
ložbi. Med založniki za sloven-
sko poezijo seveda ni potrebne-
ga zanimanja.
V literarnih delavnicah so
jim priporočali, naj čim več
berejo. Zato ima vselej blizu
Shakespeara, Petrarco, Dante-
ja, Prešerna, Goetheja...
Menartove
vzpodbude
»v življenju mi največ po-
menijo družina ter osebni mir.
Uživam tudi v trenutkih samo-
te, ko lahko razmišljam in se
zatopim vase.« Veseli ga še
glasba ter igranje nogometa v
prijateljskem krogu. V Kortah
živi z ženo, otrokoma ter s
starši, ki imajo kmetijo.
Po opravljeni poklicni ter še
srednji kmetijski šoli je dolgo
delal v kmetijski pospeševalni
službi, nato v zavarovalništvu, v
zadnjem času pa daje prednost
pisanju. Nekaj časa je ob delu
študiral ekonomijo ter obisko-
val jezikovne in druge tečaje.
Potem je lani prejel omenje-
no pismo pesnika Janeza Me-
narta, ki je med drugim zapi-
sal: »Na tisoče tiskanih verzov
in v rokopisih sem prebral v
svojem življenju, ki se niti
približno ne morejo kosati z
vašimi, pa naj stojijo pod njimi
še tako zvočna imena.« Zdaj je
izbor pesmi Viljema K. Rupre-
ta pred najširšo javnostjo, vsi
se lahko o tem prepričajo.
Med pogovorom sva še veli-
ko govorila o življenjskih re-
snicah, takšnih in drugačnih.,^
»V stiski pomaga pesem,« mi'
je med drugim zaupal pesnik s :
Kozjanskega.
BRANE JERANKO
Viljem K. Rapret, avtor pesniške zbirke V sožitju z nemirom.
O stanovanjskih težavah mladih
Društvo akademske mladine štajerske regije bo jutri, 9.
maja, v dvorani gasilskega doma v Žalcu organiziralo
javno tribuno z naslovom Mlada družina in stanovanje.
Na tribuno, začela se bo ob 19. uri, so povabiU javne in
strokovne delavce ter občinske in državne politike. V pogovo-
ru želijo organizatorji javno opozoriti na zelo perečo in
vsakdanjo problematiko mladih, še zlasti pa na stanovanjsko
problematiko, s katero se srečujejo mlade družine. Društvo
akademske mladine štajerske regije, ki organizira tokratno
srečanje, deluje od leta 1994, združuje akademsko mladino,
društvo pa vodi Rajko Vrečer. UB
V Konjicah zaživela prodaja domačih proizvodov
Konjice imajo sicer tržnico, ki pa to ni v
pravem pomenu besede, saj domači pridelo-
valci zelenjave in ostalih pridelkov le-teh ne
prinašajo v prodajo.
Na številne pobude, da bi se to stanje končno
le spremenilo, pa se je končno le odzval aktiv
kmečkih žena. V dveh lično urejenih prodajnih
hišicah sedaj vsako soboto prodajajo. Ponudba
je sicer omejena le na domači kruh in pecivo,
suhomesne proizvode, jajca, skuto, ocvirke in
še nekatere proizvode. Povpraševanje je veliko
in pred prodajnim mestom se vsako soboto
zbirajo konjiške gospodinje.
Prodajalke pa obljubljajo, da bodo s prihaja-
jočim poletjem ponudbo popestrile in ponudile
tudi domače sadje in zelenjavo. Razmišljajo
tudi o načrtnem pridelovanju povrtnin za to-
vrstno prodajo.
Tako bodo Konjičani, ki sicer živijo v nepo-
sredni bližini podeželja, lahko končno le uživa-
li v domačih dobrotah. Sveže nabrano sadje in
zelenjava sta okusnejša od tistega, ki se dneve
in dneve shranjuje v skladiščih, da o ugodnej-
ših cenah sploh ne govorim. Če želijo Konjice
biti mesto, ne sme manjkati tudi tovrstna po-
nudba. J.H.
10
NASI KRAJI iN UUDJE
Pevci, godci in plesalci
Prva državna revija ljudskega blaga v Rogaški Slatini
v Rogaški Slatini bo jutri in pojutriš-
njem velika množica najmlajših slo-
venskih ljudskih pevcev, godcev in ple-
salcev. Na njihovi I. državni reviji priča-
kujejo namreč približno 750 udeležen-
cev (iz 34 slovenskih šol in vrtcev),
poleg njih pa še številne poslušalce in
gledalce zanimivega programa.
Pobuda za veliko revijo obiskovalcev
osnovnih in srednjih šol ter vrtcev (z
naslovom Pika poka pod goro) je nastala
v slovenskem Zavodu za šolstvo, kjer si je
posebej prizadevala Dragica Zvar, zavo-
dova svetovalka za zborovsko petje. Prire-
ditelj je I. osnovna šola iz Rogaške Slati-
ne, od koder so se v prejšnjih letih zani-
mali za sodelovanje na manjših priredi-
tvah v Mariboru in na Jesenicah, pa so
njihov nastop pogojevali z medobčinski-
mi ter regijskimi tekmovanji, ki pa jih v
tem koncu ni. V slatinski I. osnovni šoU,
ki jo vodi Marta Pelko, se v teh dneh.
trudi ves kolektiv, saj morajo poskrbeti za
različne organizacijske zadeve, sprejem,
pogostitev ter namestitev otrok in njiho-
vih mentorjev, nekaterih staršev ter dru-
gih spremljevalcev.
Organizatorji želijo z revijo doseči
boljše poznavanje ter ohranjanje ljud-
skega blaga, zgraditi narodnostno iden-
titeto, spodbuditi hočejo zbiranje tega
blaga, posebej mislijo na zbiranje ter
izdelovanje ljudskih instrumentov, utr-
diti nameravajo povezovanje z izvajalci
ljudske glasbe...
V Rogaško Slatino nameravajo priti ude-
leženci iz različnih krajev, od Slovenskega
Primorja do Prekmurja, iz najbližjih krajev
pa otroci iz vrtca v Kozjem, šol v Rogaški
Slatini (I. OŠ) in Kostrivnici, pa z Dobrne,
iz Žalca, Velenja, z Ljubnega, iz Radeč...
Posamezniki se bodo predstavili z ljudski-
mi pesmimi, drugi z instrumenti, tretji
bodo poleg vsega še plesali, prikazali pa.
bodo tudi običaje. Jutri, v petek 9. maja,
bodo v Kristalni dvorani tako kar trije
nastopi, najprej ob 10. uri, nato ob 14. ter
še ob 17. Zanimive revije ljudskega blaga
se lahko udeleži vsakdo, vstop pa je brez-
plačen. Pričakujejo tudi številne gledalce
iz drugih šol, ki bodo izkoristili izjemno
priložnost za kulturni dan, na primer prib-
ližno 150 učencev iz šole v Bistrici ob Sotli.
Drugi dan velikega srečanja v Rogaški
Slatini, v soboto 10. maja, bo v znamenju
celodnevnega seminarja mentorjev tak-
šnih skupin, ki bo v hotelu Slovenija. Tam
bo o ljudskih plesih predaval Mirko Ra-
movš, o zvoku, besedi in izročilu otroške-
ga sveta Mira Omerzel-Terlep, izdelova-
nje preprostih ljudskih instrumentov pa
bo predstavil Drago Kunej. Tega dne se
nameravajo še dogovoriti o tem kako in
kje bi nadaljevali s takšnimi srečanji.
Ob tej priložnosti bodo v Rogaški Slati-
ni izdali bilten, vsi sodelujoči pa bodo
prejeli spominske pokale ter priznanja.
BRANE JERANKO
Za nov gasilski avto
Prostovoljno gasilsko društvo Zidani Most bo kmalu prazno-
valo sedemdeset let uspešnega delovanja. Gasilci bi radi visok
jubilej proslavili tudi z novim gasilskim avtomobilom, saj je
sedanji star že več kot dve desetletji in ni več varen za hitro
posredovanje, vendar za novo vozilo sami nimajo zadosti
denarja. Za pomoč so se zato obrnili na podjetja v svoji in
sosednjih občinah, prostovoljne prispevke pa zbirajo na žiro
računu št. 50710-678-69351. JI
Kaznovana trdosrčnost
V soboto, 10. maja ob 10.30
uri, se bo v veliki dvorani
Celjskega doma z lutkovno
igrico Kaznovana trdosrč-
nost predstavilo Pavlihovo
gledališče Globus iz Ljublja-
ne.
V letu 1934 je Niko Kuret
začel s pisanjem zgodbic o
Gašperčku, pet let zatem pa ga
je preimenoval v Pavliho, ki je
v slovenskem ljudskem izroči-
lu že dolgo živel kot ljudski
burkež. Natančno 60 let po
Gašperčkovem rojstvu sta Si-
mona in Tomaž Pinter usta-
novila Pavlihovo gledališče
Globus. Diplomirano igralko
in pedagoginjo ter akadem-
skega glasbenika druži ljube-
zen do lutk, še posebej Pavli-
he, zato zadnja leta skupaj z
njim in ostalimi lutkami potu-
jeta po Sloveniji in z gledališ-
čem v slogu srednjeveškega
lutkovnega odra razveseljuje-
ta velike in male otroke.
Za celjske malčke bosta to-
krat nastopila s predstavo Kaz-
novana trdosrčnost, v kateri
hišni gospodar Nace Dolžan
Peteršiljčkovi mami zato, ker
nima denarja za plačilo na-
jemnine, vzame posteljo. Pa-
vliha ji hoče pomagati, a naleti
na težave - po krivem ga lovi
policaj, na zagovor mora k
sodniku... IS
Teden Rdečega križa
Območna organizacija RK Laško bo ves mesec maj, zlasti
pa v tednu Rdečega križa, ki se pričenja danes, še bolj
povečala obseg nekaterih aktivnosti.
Krajevne organizacije bodo pripravile zdravstveno vzgojna
predavanja ter namenile več pozornosti zbiranju članarine in
prostovoljnih prispevkov, poskrbele pa bodo tudi, da bodo na
vidnih mestih v vseh krajih izobešeni plakati, ki letos vabijo k
zbiranju denarja za obnovo Mladinskega zdravilišča in letoviš-
ča na Debelem rtiču. Območna organizacija RK bo v prihod-
njih dneh izdala svoje glasilo, maja pa bo tudi slavnostna seja
območnega odbora, na kateri bodo podelili priznanja Rdečega
križa. Danes, 8. maja, bo za učence šole s prilagojenim
programom predavanje o vlogi in pomenu Rdečega križa, čez
dva tedna pa bo na šoli tudi predavanja za starše, in sicer o
zasvojenosti. Ta mesec bo območna organizacija pripravila
tudi zaključek za vse tiste učence v Laškem, Vrhu in Rimskih
Toplicah, ki so sodelovali v krožkih Rdečega križa. JI
Traktor, ki ni naprodaj
Dijak Miha Krebs iz strojne šole se je na celjskem sejmu Avto in vzdrževanje predstavil
s svojim izdelkom
Miha Krebs iz Melisa pri
Ljubnem je pravi mojster,
njegov izdelek pa je pritegnil
kar nekaj radovednih oči na
nedavno minulem sejmu Av-
to in vzdrževanje v Celju,
Miha, dijak 2. letnika Sred-
nje frizerske, tekstilne, strojne
in prometne šole v Celju, je
namreč lanske počitnice pre-
živel delovno. Rezultat njego-
vega prizadevanja, seveda ob
pomoči drugih družinskih čla-
nov, je manjši traktor, sestav-
ljen iz različnih delov. »Trak-
tor sem sestavil praktično iz
vsega, kar se je dalo porabiti.
Z izdelavo praktičnih in upo-
rabnih reči se ukvarjam že od
majhnih nog, najprej pa sem
razne stvari izdeloval iz lesa.
Sedaj, ko znam sestaviti že kar
nekaj stvari, je seveda lažje,«
je povedal Miha. Uporabil je
nekaj delov od obračalnika, ki
ga že dolgo niso več potrebo-
vali, pa od drugih strojev, ne-
kaj sestavnih delov je našel na
odpadu, luči so iz tujine...
Vsak najmanjši sestavni del-
ček ima svojo zgodbo, ki jo je
Miha izoblikoval v pravi trak-
tor. Sicer domačemu izdelku,
ki se ga ne bi sramovali niti v
pravih podjetjih, mladi stroj-
nik napoveduje še nekaj iz-
boljšav, predvsem pa bi rad
menjal gume, saj kar ne sodijo
na tako popoln izdelek.
Traktor, ki ga je spravil
skupaj meliški dijak, ni kar
tako, saj so izdelane vse po-
drobnosti in popolnoma vse
tudi deluje. Sicer tehničnega
pregleda ponosni Miha ver-
jetno ne bi opravil, kljub te-
mu pa ga bodo domači upo-
rabljali za prevoze z njive ali
pri drugih manjših opravilih
okrog hiše. Na celjskem sej-
mu se je Miha predstavil v
okviru svoje šole, za nagrado
pa mu je obljubljeno, da ne
bo treba opravljati zaključ-
nega izpita. »To pa je tudi
nekaj,« se veseli Miha.
Traktor z oznako MiKr-8 ni-
kakor ni naprodaj, zatrjujejo
vsi Blaževi, kakor po domače
imenujejo Krebsove v Melišu,
hkrati pa tudi ni prvi tovrsten
Mihov izdelek. »Enega sem
spravil skupaj že pred časom,
vendar smo ga nato prodali.
Bil je namreč več v popravilu
kot v voznem stanju. Tega pa
ne damo od hiše, saj je skoraj
pravi prototip« pravi Miha, ki
mu pritrjujejo vsi domači: oče
Franc, mama Tonika, brata Ri-
ki in Mitja ter sestri Suzana in
Klavdija. Če ne drugega, je
traktor iz Mihovih rok zagoto-
vilo, da v Melišu, manjši vasici
v bližini Ljubnega, mladostni
utrip in zagon še dolgo ne
bosta ugasnila. To pa tudi ne-
kaj velja.
URŠKA SELIŠNIK
Miha Krebs s svojim traktorjem, kije vzbudil pozornost tudi
na celjskemu sejmu.
Gradnja plinovodnega omrežja.
V Vrb ju letos veliki načrti
Krajevna skupnost Vrbje je ena izmed manjših in mlaj-
ših v žalski občini. Odlikuje jo izredna zagnanost pri
reševanju krajevne problematike in urejanju krajevne
infrastrukture.
Kot nam je povedal predsed-
nik KS Vrbje Jože Meh, jih
letos čaka obilo dela. Tako na-
meravajo dokončno urediti
osrednjo kapelo v vasi, tlako-
vati parkirni prostor pri Domu
krajanov, sanirati dvoje črnih
odlagališč, nadaljevati z grad-
njo plinovodnega omrežja,
pridobiti projektno dokumen-
tacijo za ureditev ribnika, na-
daljevati gradnjo kanalizacije,
seveda pa tesno sodelujejo z
društvi v kraju, kot je gasilsko,
športno in kulturno in sodelu-
jejo pri organizaciji raznih pri-
reditev. V tem času imajo či-
stilno akcijo.
Pripravljajo se že tudi na
praznovanje krajevnega praz-
nika, ki bo združeno s prazno-
vanjem 20-letnice amaterskega
gledališča Vrba. Tudi ta skupi-
na je zelo delovna, predstavila
se je na številnih odrih po Slo-
veniji in izven nje, trenutno pa
pripravljajo uprizoritev dela
francoskega komediografa G.
Feyda Odlikovanje. To delo re-
žira Jože Kranjc. Med prazno-
vanjem bodo imeli tudi razsta-
vo s prikazom dvajsetletnega
ustvarjanja, gostili pa bodo tu-
di druge gledališke skupine.
T. TAVČAR
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Konjički
častitljive starost|
Tradicionalni Oldtimer show, trid-1
nevno prireditev z zaključnim rally-1
jem starih in klasičnih vozil so pred |
Centrom Interspar predlani v Ljub-1
Ijani, lani pa še v Celju, izjemno lepo
sprejeli, zato so organizatorji prire-
ditev letos še razširili.
Tridnevno prireditev bodo tudi letos I
zaključili z rallyjem starih in klasičnih |
vozil v soboto, 10. maja, jekleni konjič-1
ki častitljive starosti pa se bodo v Celje |
pripeljali iz Maribora in Ljubljane,
obakrat preko Velenja. Rally Central
Interspar »Inetrspar Classic« bo štel za
državno prvenstvo, tekmovalci pa bo-
do - glede na starost svojih vozil -
razvrščeni v tri razrede. V razredu A \
bodo vozila letnikov 1920 do 1940, v
razredu B tista z rojstno letnico 1940
do 1960, v razredu C pa bodo vozila
letnikov 1960 do 1970. Iz Ljubljane v
Celje bo v soboto pritekel tudi znani
ultramaratonec Dušan Mravlje, ki ga 1
pred Centrom Interspar pričakujejo
okoh 15. ure.
Že danes, v četrtek popoldne, je v .
Centru Interspar Celje na ogled razsta-
va otroških risb slovenskih Šolarjev,
predstavljeni so modeli starih avtomo-
bilov, za obiskovalce pa pripravljajo
tudi preizkusne vožnje skuterjev Ves-
pa ter show VW hrošč kluba Slovenije.
Program na prireditvenem prostoru
pred Centrom Interspar ter v avli se bo
nadaljeval tudi jutri, v petek med 14.
in 20. uro, ko pripravljajo še tekmova-
nje radijsko vodenih avtomobilskih
modelov na Pirellijevi pisti oziroma
asfaltu. Vse od četrtka do sobote bodo|
na Oldtimer shovvu Centra Interspar|
sodelovali tudi predstavniki policije,
ki bodo predstavili svoje delovanje na
področju preventive.
IS i
Življenje jima je
lajšala harmonika
Zlata poroka zakoncev Čulk iz Lok pri Taboru
Te dni sta 50 let skupnega življenja -
zlato poroko, praznovala 82-letni Ivan in
njegova devet let mlajša žena Frančiška
Čulk. Obred zlate poroke je v žalski poroč-
ni dvorani opravil Miran Krajšek, v farni
cerkvi v Taboru pa dekan Leopold Selčan.
Ivan Čulk se je rodil v Lokah v kmečki
družini. Po končani osnovni šoli se je
izučil za kovača, nekaj let to obrt oprav-
ljal samostojno, potem pa se je zaposlil v
Betonu, upokojitev pa dočakal pri Nivoju
v Celju. Bil je zelo spretnih rok, zato si je
sam izdelal še tri harmonike, z njimi igral
na več kot sto ohcetih, zadnjo pa mu je na
eni izmed njih povozil avto. Sedaj ne igra
več, saj mu ne gredo prsti.
Frančiška pa se je rodila v Ojstriški
vasi, že zelo zgodaj je izgubila mamo^
zato je precej bremena skrbi za družino
padlo kar nanjo. Zelo zgodaj se je zapo-
slila v Tekstilni tovarni Prebold, kjer se je
tudi upokojila.
Med drugo svetovno vojno sta se spoz-
nala in zaljubila, potem pa spomladi leta
1947 na Gomilskem sklenila zakonsko
zvezo. Imata tri hčerke: Zvonko, Faniko
in Marijo, ki imajo že dolgo svoje druži-
ne. Z veUko odpovedovanja sta si postavi-
la svoj dom, za katerega sta vsa leta
skrbela z veUko ljubeznijo.
Jesen življenja preživljata v miru in
sreči. Srečna sta, če ju obiščejo hčere z
družinami, prav posebno rada pa imata
svoje vnuke in dva pravnuka, ki v njun
dom prinašajo dobro voljo, veselje in
pesem ob spremljavi harmonike.
I T TAVČAR
REČENO (ne) STORJENO
Naša podoba
če govorimo o naši podobi,
lahko s tem mislimo na marsi-
kaj. Od tega kako se obnašamo
do tega kako se oblačimo, od
tega kako razmišljamo do tega
kakšne neumnosti vse počne-
mo. Ker so bili na Slovenskem
pred kratkim dnevi knjige, se
lahko spomnimo tudi na to, da
je odnos do knjige verjetno ena
najpomembnejših podob člove-
ka, torej tudi nas. Človeku se
včasih, ko prebira časopise, ali
ko na primer posluša radio, ali
ko gleda televizijo zazdi, da so
ljudje kar predam knjigi in nje-
ni sporočilnosti. Tako beremo
na primer - »Knjiga naš vsak-
dan« ali pa recimo poslušamo -
»Knjiga okno v svet« ali pa
recimo - »Ta človek je odprta
knjiga«. Nepoučeni bi najbrž iz
takšnih in podobnih misli lah-
ko sklepal, kako smo Slovenci
predani knjigi, kako je le-ta
celo vsakdanja spremljevalka
novodobnega slovenskega na-
dobudneža. Pravzaprav je kar
težko razvozlati to zamotano
uganko - na eni strani polno
besed o knjigi, na drugi pa
mislim, da lahko brez pretira-
vanja, da bi se zmotil, trdim,
da bere, še posebno knjige, za-
nemarljivo malo ljudi. Če hodi-
te v knjižnice hitro ugotovite,
da srečujete vedno ene in iste
ljudi ali pa mladino, ki mora
brati po nekakšni »službeni
dolžnosti«. Podobno je tudi v
knjigarnah. Šolski učbeniki se
seveda prodajajo, toda to ni
branje iz užitka in iz lastne
volje. Še največ se prodajajo
kakšni priročniki v smislu »na-
redi si sam«, tu pa tam morda
kakšna enciklopedija ipd. Če se
že prodaja beletristika, potem
so to v glavnem pogrošni roma-
ni, bestselerji, večinoma slab-
šega kakovostnega razreda.
Pravzaprav moram napisati,
da mi je čisto vseeno ali kdo kaj
bere ali ne, poskušam le ugo-
tavljati dejansko stanje. Koliko
pomeni načitan človek tako ali
tako vsi vemo. Toda v novodob-
nem svetu se vrednost meri le s
tem koliko ima kdo pod pal-
cem. Ampak nekaj pa vendarle
je res - če vas kdo vpraša, kako
se je pisal na primer lastnik
Kranjske industrijske družbe,
mislim da boste nevedno sko-
mignili z rameni, tudi, če bi
vam povedal njegovo ime. Če
pa vas povprašajo po recimo
Simona Jenku, ki je živel prib-
ližno v istem času, bi verjetno
večinoma vedeli, da je bil pe-
snik. Dolgoročno se stvari torej
slej ali prej postavijo na svoja
mesta.
Če sem na koncu vendarle
nekoliko bolj konkreten, lahko
navedem nekaj podatkov o
tem koliko beremo. Statistike
ugotavljajo, da skoraj polovica
Slovencev ne prebere v enem
letu niti ene knjige. Najmanj
bojda berejo tisti, ki so zapo-
sleni v kmetijstvu in v gospo-
darstvu. Največ naj bi brali
mladi Slovenci, menda kar
76%. V kasnejših letih se ta
odstotek zniža za 30%. Prepri-
čan sem, da so ti rezultati v
resnici še veliko slabši, saj so
ankete štele za bralce tudi ti-
ste, ki so v celem letu prebrali
eno samo knjigo. Res je tudi,
da recimo večina ljudi knjigo
kar nekako časti, toda to ni
nič. Knjigo je treba ljubiti. To-
da sodobni človek je predvsem
človek, ki si hoče drugega po-
drediti, osvojiti, prevladati. Pri
knjigi, leposlovni seveda, gre
predvsem za združevanje, za
iskanje drugega. Večina bral-
cev išče v literaturi le razume-
vanje nečesa, toda ali je zato,
da je nekaj lepo, pomembno le
razumevanje^ To je tako kot z
ljubeznijo. Ljubezen preprosto
je in pri tem ni potrebno prav
ničesar razumeti. Prava ljube-
zen pa je ena naših najbolj
prvinskih lastnosti, s tem pa
seveda tudi podob.
ZORAN PEVEC
Letovanje na
Debelem rtiču
Občinska zveza Društev
prijateljev mladine Žalec
bo letos organizirala letova-
nje osnovnošolskih otrok
na Debelem rtiču.
Letovanje v tem znanem
otroškem letovišču bo od 20.
do 28. julija. Otrokom bo
zagotovljena celodnevna
zdravstvena in vzgojno vars-
tvena oskrba ter razne šport-
ne in druge aktivnosti. Otro-
ke bodo spremljaU pedagoš-
ki vodja z vzgojitelji, pred-
nost pri prijavi pa imajo otro-
ci z zdravstvenimi težavami
in otroci iz socialno šibkejših
družin v žalski občini.
IJB
Manj skrivnosti
Izšla novo priročnika za uporabnike oken in Interneta
. Skrivnosti Windows 95 in
Internet sta naslova dveh no-
vih priročnikov, ki so ju v
preteklih dneh izdali v za-
ložbi Pasadena.
^ '^m
v knj igi Skrivnosti Windows
95 je takorekoč prav vse, kar je
treba vedeti o operacijskem si-
stemu Windows 95, če ga želite
popolnoma obvladati. Avtorja,
Brian Livingston in David
Straub, sta priznana strokovnja-
ka, ki sta v tej knjigi Microsofto-
vo okolje »razstavila na prafak-
torje« in ga preučila do najmanj-
ših podrobnosti. Preučila sta
zmogljivosti in šibkosti opera-
cijskega sistema, njegove odlike
in hibe ter se ob tem dokopala
do marsikatere skrivnosti, ki jo
je Microsoft zamolčal. V knjigi
Skrivnosti Windows 95 se tako
pred bralcem razgrnejo številne
doslej nedokumentirane zvija-
če in bližnjice ter nasveti, ki
zagotavljajo kar' se da dober
izkoristek Oken 95, od zagona,
do izklopa.
Knjigi Skrivnost Windows
95 je priložen CD-ROM s kopi-
co odličnih programov, ki olaj-
šajo delo z Windows 95. Med
drugimi najdete urejevalnik
(editor) za makre, urejevalnik
Za pisave (fonte), upravljalnik
naslovov, orodje za iskanje be-
sedila in veHko drugega.
Skrivnosti Windows 95 ob-
segajo 950 strani in jih je sku-
paj s priloženim CD-Romom
moč dobiti za 10.900,00 SIT v
vseh bolje založenih knjigar-
nah in računalniških trgovi-
nah ter, seveda, pri založni-
ku.
Za razliko od knjige Skriv-
nosti Windows 95, ki je name-
njena bolj izkušenim uporab-
nikom, išče knjiga s prepro-
stim naslovom Internet svoje
občinstvo med običajnimi
uporabniki okolja Windows
95, ki se v Internet šele poda-
jajo. Internet je bogato ilustri-
rana barvna knjiga za bralce,
ki jih mučijo vprašanja, kot so:
kako izberemo modem in po-
nudnika dostopa, kako vzpo-
stavimo zvezo, raziščemo sve-
tovni splet (WWW), izmenju-
jemo novice in elektronska
sporočila, kako sprejemamo
datoteke, kako se priključno
sporazumevamo... Knjiga ta-
ko z mnogimi konkretnimi
nasveti, opisi in svarih ter ne-
nazadnje z nazorno in bogato
grafično opremo pomaga, da
se izognete pastem elektron-
skega sveta in čim bolje izkori-
stite svoj »priključni« čas.
Izvirnik je pripravilo šest av-
torjev besedila in štirje ilustra-
torji, v slovenščino pa je knji-
go prevedel Peter Berden. In-
ternet je na 128 barvnih stra-
neh na voljo v vseh bolje zalo-
ženih knjigarnah in pri založ-
niku, zanj pa je treba odšteti
2.900,00 SIT
Pepijev bik
Jože Pušnik, po domače
mu pravijo Grahovš Pepi, ži-
vi na samotni kmetiji pod
vrhom Sv.Trojice. Včasih jih
je bilo pri hiši veliko. Pa so
šli bratje drugam, oče in ma-
ti sta umrla, in ostal je sam.
Domačija nezadržno propa-
da, na njivah raste trava. Hu-
do je, pravi sicer redkobesed-
ni Pepi, ki postane zgovoren
le takrat, ko beseda nanese
na domačega bika.
Prav bik je bil poglavitni
razlog, zaradi katerega smo se
pred dnevi odpravili proti Jur-
kloštru in še naprej do Laho-
vega Grabna. Pepi nam je na-
mreč sporočil, da je vzredil
bika, kakršnih je le malo. Da
tehta že skoraj tisoč kilogra-
mov, okrog prednjih nog pa
meri več kot 230 centimetrov.
Star je dobra tri leta in še lani
so z njim oraU njive. Od lanske
jeseni je bik zaprt v hlevu, saj
ga Pepi ne upa več spraviti
ven. »Je preveč divji, pa še
hudoben je povrhu,« pravi. Pri
Pušnikovih že vseskozi redijo
živino, vendar tako velikega
bika pri hiši ni bilo še nikoli.
»Kmalu ga bom moral prodati
kmetijski zadrugi, saj sam. ne
morem več skrbeti zanj,« je
malce žalosten Pepi. Po drugi
strani pa mu bo denar prav
prišel, saj živi le od tistega, kar
mu da zemlja. Vse mora delati
sam, delo pa postaja ob šestih
križih in poškodovani nogi iz
leta v leto bolj naporno.
Kraji, kjer stoji Pušnikova
domačija, so prekrasni. Kadar
ni meglic, se vidijo Kamniške
Alpe in celo Triglav. »Prodal bi
kakšen kos zemlje, pa nihče
noče v te rovte. Tudi nobene
ženske mi ni uspelo spraviti
sem gor, zato sem zdaj čisto
sam in osamljen,« nam je ob
slovesu dejal Pepi in še dodal:
»Pri vas v Celju je gotovo zelo
luštno, ko vc^s je veliko.«
JI, Foto: GK
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Nafnežnejši pacienti
Dr. Zlata Felc, pediatrinja: »Novorojenčkom skušamo omogočiti kar najboljši start za življenje«
Ni lepšega čudeža, kot je
rojstvo in ni bolj čudežnih
ljudi, kot so novorojenčki.
Vsakomur ukradejo na-
smeh, nekatere pa prevza-
mejo za vse življenje. To se je
zgodilo tudi dr. Zlati Felc,
pediatrinji na odseku za no-
vorojenčke v celjski porodni-
šnici, ki pomaga najmlajšim
pacientom že štiriindvajset
let.
Poklicno se je usmerila v
neonatologijo, v tisti del pe-
diatrije, ki se ukvarja z novo-
rojenčki: »Že v otroštvu sta bili
v viziji mojega življenja ljube-
zen do otrok in pomoč najm-
lajšim vedno na prvem mestu.
Odraščala sem v učiteljski
družini, v duhu posebne lju-
bezni do ljudi nasploh. Morda
je ravno to začrtalo mojo odlo-
čitev, da postanem zdravnica
in kasneje pediatrinja. Začela
sem službovati v otroškem
dispanzerju v Celju, a izkaza-
lo se je, da me še bolj privlači
delo z novorojenčki. Tako sem
čez šest let pričela z delom v
porodnišnici na neonatalnem
odseku, kjer živijo in bivajo
novorojenčki skupaj s svojimi
mamicami.«
Pomembno je
timsico delo
»Vrsto let je bila moja pred-
stojnica dr. Baričeva, ki je v
Celju zasnovala moderno neo-
natologijo. Sprva so z novoro-
jenčki rokovali ginekologi, ki
so bili obenem odgovorni za
zdravje mater, le občasno so
jim priskočili na pomoč pedia-
tri. Kasneje je postalo jasno,
da so potrebni strokovnjaki s
področja neonatologije. Ko je
v zgodnjih sedemdesetih letih
neonatologija zaživela, so s
tem največ pridobili novoro-
jenčki, pa tudi vsa bolnišni-
ca,« meni dr. Felčeva in pose-
bej poudarja pomen timskega
dela v perinatologiji. Pomem-
bno je, da se dobro ujamejo
različni profili specialistov:
»Ginekologi porodničarji vodi-
jo nosečnice pred nosečnostjo
in med njo, nudijo obporodno
varstvo, mi pa se vključimo po
rojstvu oziroma že ob rojstvu,
kadar pričakujemo rojstvo
problematičnega novorojenč-
ka. V vedno večji meri se
vključujemo tudi s strokovnim
svetovanjem med nosečnost-
jo, če odkrijejo kakršne koli
nepravilnosti pri plodu. Vse te
primere skušamo obravnavati
timsko in priti do optimalnih
rešitev za mamico in otroka.
Naša želja je, da bi biU vsi
otroci zdravi in lepi, a žal ni
vedno tako. Takrat se pokaže
pomen neonatologije. Trudi-
mo se, da bi čim prej pojasnili
vzrok problematičnega stanja
in nudili vzročno zdravljenje.«
Merilo uspešnosti perinatal-
nega zdravstvenega varstva je
umrljivost dojenčkov, le-to pa
so uspeli v zadnjih letih zelo
znižati: »Ozka perinatalna
umrljivost, ta zajema novoro-
jenčke, umrle v prvih sedmih
dneh življenja, in mrtvoroje-
ne, se giblje med 4 in 6 promi-
li. To je umrljivost na 1000
rojenih otrok. Slovenija se lah-
ko primerja z državami, ki
imajo na tem področju zelo
dobre rezultate. Vendar bo tre-
ba tak način vrednotenja dela
v perinatologiji počasi zame-
njati s proučevanjem morbidi-
tete, to je obolevnosti novoro-
jenčkov, ki sicer preživijo,
vendar niso tako zdravi kot
ostali. Ravno na tem področju,
na njem nas čaka še veliko
dela, vidim razvoj in silovit
napredek v izboljševanju peri-
natalnega zdravstvenega vars-
tva tudi pri nas na Celjskem.«
Prvi dnevi
negotovosti
Večina dojenčkov se rodi na
videz zdrava, vendar se lahko
novorojenčkovo stanje v hipu
prevesi v smrtno nevarno sta-
nje, če ne bi ukrepali pravoča-
sno. Zato potrebujemo neona-
tologe. »Prvi dnevi življenja
predstavljajo obdobje, ko si
življenje in smrt podajata ro-
ko. Novorojenčki se prilagaja-
jo na kasnejše življenje in ve-
čina je temu kos brez pomoči.
Del novorojenčkov, pa ne sa-
mo nedonošenčki in zahiranč-
ki, ampak tudi del navzven
povsem zdravih, ima precejš-
nje probleme. Le-ti angažirajo
naenkrat veliko število zdrav-
nikov različnih profilov in me-
dicinskih sester,« pojasnjuje
dr. Felčeva in dodaja, da sku-
šajo vsakemu novorojenčku
omogočiti takšen start za živ-
ljenje, da se bo lahko v okviru
svojih zmožnosti razvil opti-
malno. To pa mu lahko nudijo
le, če poznajo njegove težave:
»Zato skušamo odkrivati pri
novorojenčkih tudi nepravil-
nosti, ki se ne kažejo navzven.
Pri tem se v glavnem poslužu-
jemo ultrazvočne preiskavne
metode, ki je neagresivna, ne-
boleča, možno jo je opraviti v
vsakem trenutku, rezultate pa
daje zelo hitro. Na primer: pri
na videz popolnoma zdravem
novorojenčku, ki je donosen.
lep, primernega obnašanja,
lahko odkrijemo z ultrazvoč-
no preiskavo manjšo asimetri-
jo v predelu možganskih pre-
katov; to še ne pomeni vode-
noglavosti, ampak tega otroka
je treba skrbno nadzorovati v
razvoju. Lahko da potrebuje
samo začasno pomoč, denimo
del nevrofizioterapije, potem
pa bo njegov razvoj norma-
len.« Tako mu pomagajo pre-
stopiti stopnico v njegovem
razvoju, ki je morda brez po-
moči ne bi mogel in bi v razvo-
ju zaostal.
Da ne bi bolelo
»v svojem poklicu sem vese-
la in zadovoljna še zlasti iz
dveh razlogov«, pravi dr. Zlata
Felc, »zaradi uspešnega tim-
skega dela in neboleče diagno-
stike, ki lahko rešuje življenja.
Vrednost uporabe sodobne
diagnostike na področju od-
krivanja nepravilnosti ledvic,
sečil in nepravilnosti kolkov je
neprecenljiva.«
Še posebej ji je v spominu
ostal tale novorojenček: »Pred
petimi leti se je rodil deček, bil
je navidez popolnoma zdrav, a
kasneje je prenehal dihati in
zapadel je v hudo šokovno
stanje. Ultrazvok je pokazal
krvavitev v nadledvičnico...«
Dežurni ginekolog, pediater in
dr. Felčeva so ga uspeli ohrani-
ti pri življenju. Čez nekaj časa
je porodnišnico obiskala ma-
mica, ki je takrat trepetala za
otrokovo življenje. Z zdravim
sinom v naročju se je zdravni-
kom prišla zahvalit, ker so mu
rešili življenje.
Na celjskem neonatalnem
odseku si prizadevajo uporab-
ljati neagresivne metode, s po-
močjo katerih pridejo do diag-
noz na neboleč način. Za
zdravje naših najmlajših, ki
jih je iz leta v leto manj, pa
skrbijo v neoptimalnih pogo-
jih, v njih lahko nemoteno de-
lajo le najbolj zagnani in potr-
pežljivi zdravniki. Nenehno se
srečujejo s problemom naku-
pa aparatur. Ta hip, na primer,
nimajo primernih sond za ul-
trazvoke za gledanje otroko-
vih možganov. Takšna sonda
namreč stane 15 tisoč mark.
Tudi inkubatorji so že zastare-
li in bi potrebovali nove. Za
dober inkubator bi morali od-
šteti približno 25 tisoč mark.
Rojstva in delovni
cas
»Zdravnice na neonatalnem
odseku moramo prilagoditi
svoj način življenja dogajanju
v porodnišnici. Otrok se rodi,
ko je čas za to, ali ko se mora
roditi. Dostikrat je nujno, da
ga pregleda neonatolog. Mi ni-
mamo določenega delovnega
časa, ostajamo po službi in
prihajamo nazaj, ko že večkrat
mislimo, da smo za tisti dan
zaključili,« pravi dr. Felčeva,
ki je tudi sama mama dveh
otrok. Zelo rada je mama in
zelo rada je zdravnica, biti
oboje pa ni enostavno. Ko sta
bila otroka manjša, so ji naj-
več pomagali starši, ima pa
tudi razumevajočega moža, ki
njeno delo ceni in razume.
Vse svoje življenje je preži-
vela v otroškem zdravstvu in
ves ta čas se tudi dodatno izo-
bražuje in študira. Zdravnik,
ki stremi za tem, da dela do-
bro, pravi dr. Felčeva, mora
slediti stroki, to pa ga sili v
aktivno sodelovanje na stro-
kovnih seminarjih doma in v
tujini.
Delo z najmanjšimi pacienti
ni zanjo nikoli postalo rutina,
predvsem zato ne, ker se ved-
no znova dogajajo nepredvi-
dljivi obrati, ki zdravnika silijo
v nenehno dinamiko in prila-
gajanje: »To je zelo lepo delo,
ki prinaša ogromno lepih tre-
nutkov in osebnega zadovoljs-
tva, a včasih tudi žalostne tre-
nutke, ko smo nemočni in ne
moremo pomagati tako, kot bi
sami želeli.«
KSENIJA LEKIČ
Foto: GREGOR KATIC
NAŠI ZDRAVNIKI
Prejšnji petek je dr. Zlata Felc skrbno bedela nad dvojčkoma, dečkom in deklico, ki sta se rodila
zjutraj. Ker se jima je malo preveč mudilo na svet, sta morala za kratek čas še v inkubator.
NA DANAŠNJI DAN
9. MAJ
1952 - Zahodne velesile so s
tako imenovanim londonskim
sporazumom razpustile cono
A Svobodnega tržaškega
ozemlja.
1978 - Štiriinpetdeset dni po
ugrabitvi so v parkiranem av-
tomobilu sredi Rima našli tru-
plo umorjenega italijanskega
premiera Alda Mora.
10. MAJ
1497 - Italijanski pomorščak
Amerigo Vespucci (1451 do
1512) se je odpravil na svoje
prvo potovanje v Novi svet.
Prispel je do obal Hondurasa
in Brazilije.
1876 - Rodil se je slovenski
pisatelj (Na klancu. Hiša Mari-
je Pomočnice, Martin Kačur,
Hlapec Jernej in njegova pra-
vica), pesnik (Erotika) in dra-
matik (Kralj na Betajnovi,
Hlapci) Ivan Cankar, utemelji-
telj slovenske dramatike (umrl
leta 1918).
1720 - Rodil se je nemški
plemič in pustolovec Kari Hie-
ronymus MUnchhausen, po
njegovih pripovedih so zapisa-
ne šaljive zgodbe o neverjet-
nih popotnih, lovskih in vojaš-
kih prigodah (umrl leta 1797).
1784 - Rodil se je slovenski
pesnik, jezikoslovec, zgodovi-
nar (Zber lepih ukov za slo-
vensko mladino) in župnik na
Koroškem Urban Jarnik, avtor
prve slovenske razprave v (ko-
roškem) narečju (umrl leta
1844).
12. MAJ
1949 - Napeto ozračje, ki je
dolgo vladalo okoli Berlina, se
je 12. maja končalo prav idilič-
no. Kolona britanske vojske se
je smejočih obrazov peljala
čez sovjetsko zasedbeno
ozemlje v Zahodni Berlin -
končana je bila blokada me-
sta, ki je v enem letu stala
Američane več kot 173 milijo-
nov dolarjev. Po končani drugi
svetovni vojni je bil Berlin raz-
deljen na dve coni: sovjetsko
in cono, ki so jo okupirali za-
hodni zavezniki. Blokada je
trajala 11 mesecev - od 24.
junija 1948, ko so Sovjeti od-
govorili s totalno blokado: ce-
ste, železnice in reke so bile
zaprte.
13. MAJ
1717 - Rodila se je Marija
Terezija, vladarica habsburš-
kih dežel (avstrijskih, čeških,
ogrskih in avstrijske Nizozem-
ske), žena rimsko-nemškega
cesarja Franca I. Lotarinškega,
s katerim se začenja habsburš-
ko-lotarinška dinastija, in mati
cesarja Jožefa II. (umrla leta
1780).
1840 - Rodil se je francoski
pisatelj Alphonse Daudet, av-
tor mojstrovine francoskega
humorističnega pripovedniš-
tva trilogije Tartarin iz Taras-
cona (umrl leta 1897).
1882 - Rodil se je francoski
slikar Georges Braque, s Picas-
som utemeljitelj kubizma
(umrl leta 1963).
^'^'^^^"^""^^^ "
1686 - Rodil se je nemški
fizik Gabriel Daniel Fahren-
heit, ki je poleg drugih meteo-
roloških instrumentov izumil
prvi resnično zanesljivi ter-
mometer na živo srebro (umrl
leta 1727).
1727 - Rodil se je angleški
slikar Thomas Gainsborough,
eden najpomembnejših por-
tretistov in krajinarjev 18. sto-
letja (umrl leta 1788).
1771 - Rodil se je angleški
utopični socialist Robert
Owen, začetnik zadružništva
(umrl leta 1858).
15. MAJ
1567 - Rodil se je italijanski
skladatelj Claudio Montever-
di, eden najpomembnejših
skladatelj zgodnjega baroka
(Orfej, Ariadna, Kronanje epo-
peje) (umrl leta 1896).
1773 - V Celju se je rodil
slovenski jezikoslovec Vatroslav
Oblak, raziskovalec slovenskih
narečij (umrl leta 1896).
1773 - Rodil se je avstrijski
politik knez Clemens Wenzel
Metternich, avtor policijsko-
absolutističnega režima, ki je
zatiral nacionalna in osvobo-
dilna gibanja v Evropi, z obla-
sti ga je vrgla marčna revoluci-
ja leta 1848 (umrl leta 1859).
Najmlajši opozarjajo odrasle
v šmarskem kulturnem domu si je mogoče ves mesec ogleda-
ti likovno razstavo o neresnem odnosu do narave. Pripravili so
jo malčki iz šmarskega vrtca, ki so se prepričali o pomenu
zdravega okolja tudi s pogovori, z opazovanjem ter ugotavlja-
njem. Vse skupaj so nato ob dnevu zemlje upodobili na
zanimivih risbicah, v različnih tehnikah, ki so jim dodali
zanimive mish. B.J-
1. SNOPIČ
ŠPORT
13
Manj, a bolj redno
Športnorekreafivna dejavnost Slovencev: polovica prebivalcev se ne ukvarja z nobeno
obliko športnih aktivnosti
Zadnja raziskava Sloven-
sko javno mnenje je osmič
obsegala tudi športnorekrea-
tivno dejavnost. Na temelju
reprezentativnega vzorca re-
zultati kažejo, da se je
zmanjšalo število aktivnih
športnih državljanov in
hkrati izjemno porasla red-
na in strokovno vodena re-
kreacija.
Strokovnjaki z zadržkom že
govorijo o nastajanju športne
doktrine, ki daje pojmu »šport
kot dejavnik kakovosti življe-
nja« nove, tako širše kot bolj
poglobljene razsežnosti. Z
redno organizirano vadbo se
ukvarja 15,2 odstotkov vzorca,
z redno neorganizirano 17,5
%, neredno z organizirano
vadbo 4,3 %, neredno z neor-
ganiziranimi oblikami vadbe
13,2 %, polovica pa se ne uk-
varja z nobeno obliko šport-
nih aktivnosti.
V primerjavi z letom 1995 je
izjemen porast redno športno
aktivnih (v obeh oblikah sku-
paj tretjina prebivalstva) in
precejšnje povečanje števila
športno neaktivnih; z 42,3 na
49,8%. Število redno organizi-
ranih športno aktivnih se je v
zadnjih dveh desetletjih pod-
vojilo, odstotek vseh redno ak-
tivnih pa celo potrojil, pri če-
mer so ospredju še vedno -
čeprav z opazno manjšim de-
ležem - hoja, izleti in spreho-
di.
Hoja, izleti in sprehodi so s
26,3 % najbolj pogosta obli-
ka neorganiziranega udejs-
tvovanja, kot organizirana
oblika pa prednjači nogomet
s 3,6 % deleža.
Primerjave SJM kažejo na
ponoven rahel padec odstotka
udeležencev v posameznih,
predvsem tradicionalnih špor-
tih. Glede na dosedanje ugoto-
vitve študije se športno aktivni
posamezniki odločajo za so-
delovanje v manjšem številu
športov, v le-teh pa so dejavni
bolj redno in bolj sistematič-
no. Vzporedno so se zmanjšali
predvsem odstotki neorgani-
zirane vadbe, nekako enaki pa
so deleži organizirane vadbe,
kar pomeni večjo zahtevo in
potrebo po strokovnem vode-
nju športne vadbe.
Športno aktivni posamez-
niki se odločajo za sodelova-
nje v manjšem številu špor-
tov, v le-teh pa so dejavni bolj
redno in bolj sistematično.
Študija je obsegala 48 šport-
nih panog. Glede na udejstvo-
vanje so najbolj razširjeni hoja,
izleti in sprehodi s 27,6 % ude-
ležencev, plavanje, 21,7, kole-
sarstvo 18,8, alpsko smučanje
15,9, planinarjenje 12,5, nogo-
met 10,5, tek v naravi 10,1,
košarka 9,9, jutranja gimnasti-
ka 9,4, tenis 9,1, ples 8,9, od-
bojka 8,4, namizni tenis 6,8,
badminton 6,2, fitnes 5,0, aero-
bika 4,1 ribolov 3,8, drsanje
3,7, smučarski tek 3,6, atletika
2,7, kegljanje 2,4, strelstvo 2,4,
balinanje 2,3, veslanje, kajak z
1,8-odstotnim deležem repre-
zentativnega vzorca.
V drugi polovici so gorsko
kolesarjenje 1,6, rokomet,1,3,
joga 1,2, kotalkanje, rolkanje
1,2, konjeniški šport 1,2, boril-
ni športi 1,1, alpinizem 0,8,
jadranje 0,8, avto-moto šport
0,8, turno smučanje 0,8, lov
0,8, deskanje na snegu 0,8,
športna gimnastika 0,8, pod-
vodni športi 0,7, squash 0,7,
jadranje na deski 0,6 orientacij-
ski šport 0,5, lokostrelstvo 0,5,
hokej na ledu 0,4, letalski špor-
ti 0,3. športno plezanje 0,3,
triatlon 0,2 in jadranje s padali
z 0,1 odstotkom anketirancev.
Drugačne
počitnice
športna unija Slovenije že
več let pripravlja športne po-
čitnice namenjene otrokom,
družinam in drugim ljubite-
ljem aktivnega oddiha. V le-
tošnjem programu Gozdne-
ga tabora Mozirje je prostih
le Še nekaj mest za otroke od
10 do 14 let.
Drugačne poletne počitnice
za otroke bodo od 28.junija do
5.julija in od 10. do IZavgusta.
Program vključuje 7 penzio-
nov, lokostrelstvo, orientacijo
v naravi, veslanje (kajak, ka-
nu, raftj, športne igre (košar-
ka, odbojka), učenje postav-
ljanja šotora, nočni orientacij-
ski pohod, planinski pohod,
plavanje v Savinji, zabavne ve-
čer ob tabornem ognju, turi-
stične pristojbine, organizaci-
jo in vodenje počitnic.
Prijave in informacije:
Športna unija Slovenije, Tabor
14, Ljubljana, Jože Kukman
Balinarsici
start
Tudi v novi balinarski se-
zoni bodo za prvaka igrali v
superligi, med prvoligaši je
združena ekipa Velenja in
RLV, moštvo Megrada pa kot
zmagovalec lanskih kvalifi-
kacij štajersko-dolenskega
območja tekmuje v drugi li-
gi-vzhod.
Območna lige bo zaradi na-
predovanje Slatinčanov osiro-
mašena, saj sodelujejo le tri
ekipe. Odigrana sta bila dva
dvoboja, obakrat je izgubil Ža-
lec: s Trbovljami s 6:10 in Ve-
gradom s 5:11. Hkrati sta bili
že območni prvenstvi: pri čla-
nih je zmagal Golubič (Žal)
pred Grenkom (Vel), Verde-
lom (Meg), Verličem (Veg) in
Krohotom (Meg), med mla-
dinci pa Moravac pred Zora-
nom in Simonom Rednakom
(vsi Vel). B.K.
Penzion KRONE
Moravske Toplice
Razpolagamo z 28 ležišči. V turistič-
nem objektu KRONE nudimo gostom
prijetno bivanje in počitek v devetih
lepo opremljenih sobah, s polpenzio-
nom ali možnostjo kuhanja.
IZKORISTITE NAŠE DARILO!
5 dni polpenzion 149 DEM
7 dni polpenzion 199 DEM
7 dni bivanja (apartmaji) 99 DEM
Za male in večje skupine: sve-
čana večerja v Kmečki čardi!
Tel. št.: (069)26-434 ali
(069) 48-646.
ŠPORTNIK MESECA ZA
ŠPORTNIKA LETA
Nič novega
Zaradi tedna premora se je nabralo ogromno kuponov na
katerih so največkrat imena tistih, ki so že doslej prejela
največ glasov: Iztok Puc (34), Katarina Srebotnik (31) in
rokometaši Pivovarna Laško (43).
V novem krogu tekmovanja vas želimo opozoriti na dobre
predstave košarkarjev Polzele in Pivovarne Laško, med posa-
mezniki na Gorana Jagodnika in Gorana Juraka ter na Saša
Kraglja, ki je bil na tekmah evropskega pokala v motokrosu
dvakrat tretji. Upoštevali bomo dopisnice, ki bodo prispele do
ponedeljka, in izžrebali udeleženca akcije, ki bo za nagrado
prejel športno trenirko.
PANORAMA
KOŠARKA
A-1 liga
Polfinale končnice za pr-
vaka: Polzela-P Laško 2:1
(72:70, 70:73, 65:63), Olimpi-
ja-Republika 2:0 (82:54, 99:
66). Polzela-P.Laško 72:70
(37:37); Jagodnik 20, Šamanič
17, Petranovič 10, Kobale 8,
Rituper 7, Zaletel 6, Rovšnik 4
za domače. Tovornik 29, Lisi-
ca 20, Vujovič 8, Dončič 7,
Govc 6 za goste. P.Laško-Pol-
zela 73:70 (36.34); Tovornik
19, Jurak 18, Lisica 14, Govc
13, Dončič 5, Blagotinšek, Vu-
jovič 2 za domače; Jagodnik
16, Šamanič 15, Zaletel, Koba-
le 13, Petranovič 11; Rituper 2.
Polzela-P.Laško 65:63 (37:
32); Petranovič 14, Cizej 13,
Čmer 10, Šamanič 9, Kobale 6,
Rituper, Rovšnik 2 za domače.
Tovornik 24, Lisica 23, Govc
12, Jurak 4 za goste.
Od 5.do 8.mesta: Helios-Sa-
tex 2:0 (79:77, 77:67), BWC-
Idrija 2:1 (102:83, 80:81, 91:
78)
Za obstanek - 9.krog: Ke-
moplast-Krško 91:100 (44:
46); Madžarac 22, Kahvedžič
21, Sušin 19, Urbanija 10, Ma-
ček 9, Gajšek 6, Kočar 4; Lo-
ka-Rogaška 86:76 (44:33);
Novakovič 27, Mičunovič 24,
Ivanovič 12, Kosovec 10, Pe-
trovič 3; Litostroj-K.zidar 66:
74, llirija-Krka 77:92. lO.krog:
Rogaška-Kemoplast 101:108
(50:53); Novakovič 49, Ivano-
vič 21, Kosovec 12, Mičunovič
10, Petrovič 7, Krivec 2 za
domače, Sušin 25, Gajšek 20,
Kahvedžič 19, Madžarac 18,
Urbanija 10, Maček 6, Cerar,
Kočar 4, Knez 2 za goste;
Krkško-llirija 91:65, Krka-Li-
tostroj 80:58, K.zidar-Loka
93:87. Vrstni red: Krka, Lito-
stroj, Krško, Loka 17, K.zidar
16, Rogaška, Kemoplast 13,
Ilirija 10.
NOGOMET
l.liga
29.krog: Publikum-Primor-
je 0:0, Gorica-Rudar 0:0, Mari-
bor-Olimpija 5:2, Koper-Koro-
tan 0:0, Mura-Beltincj 2:2.
Vrstni red: Maribor 57, Pri-
morje 53, Gorica 49, Publi-
kum 42, Mura 38, Rudar 37,
Olimpija 35, Korotan 34, Bel-
tinci 28, Koper 21.
Il.liga
24.krog: Šmartno-G.ope-
karne 5:1 (2:0); Grobelšek
(24, 75, 80), Irman (39), Spa-
sojevič (63); Dravograd-Šent-
jur 2:2 (1:1); Zupane (1), Ka-
čičnik (67); Vevče-Rudar 0:0,
Drava-Jadran 5:0, Nafta-Želez-
ničar 1:1, Domžale-Črnuče 2:
0, Zagorje-Piran 8:0, Naklo
prosta 25.krog: Šentjur-Dra-
va 0:2 (0:1), Črnuče-Naklo 0:
2, Zagorje-Vevče 1:1, Piran-
Dravograd 1:4, G.opekarne-
Nafta 0.1, Železničar-Rudar 1:
1, Jadran-Domžale 2:1, Šmart-
no prosto. Vrstni red: Vevče
(+) 50, Drava 49, Dravograd
47, Nafta {+) 42, Šentjur 39,
Rudar (+) 37, Zagorje, Želez-
ničar 1+) 33, Šmartno 31,
G.opekarne {+) 30, Domžale
28, Naklo 27, Jadran 25, Črnu-
če 24, Piran 18, Ljubljana 8.
Ill.liga
19.krog: Unior-Kungota 4:2
(3:0); Kraševec (1, 7, 77), Žu-
rej (43); Odranci-Dravinja 1:0
(0:0), Brunšvik-Steklar 1:0
(0:0), Kovinar-Bakovci 0:0, Pa-
loma-Pohorje 1:2, Goričanka-
Aluminij 0:1, Turnišče-Čren-
šovci 0:1. Vrstni red: Alumi-
nij, Pohorje 43, Bakovci, Čren-
šovci 36, Paloma 30, Kovinar
28, Unior 27, Turnišče 25, Go-
ričanka, Dravinja 19, Odranci
17, Brunšvik 16, Kungota, Ste-
klar 15.
ONZ Celje
15.krog: Tim Laško-Mons
Claudius 0:3 pf (1:1), Krško-
Vransko 0:0, Usnjar-Kovinar
2:0, Šmarje-Odred 0:3, Brežice
proste. Vrstni red: Usnjar (+)
32, Vransko 29, Tim Laško 24,
Krško, Brežice, Mons Clau-
dius (+) 19, Kovinar 10, Odred
7, Šmarje {+) 6.
ROKOMET
l.liga
Ženske: skupina A
5.krog: Velenje-Branik 19:17
(11:11); Vujovič 9, Hudej 3,
Raukovič, Kranjc, Ibralič 2,
Notersberg 1; Žalec-Olimpija
28:27 (13:13). 6.krog: Branik-
Žalec 20:27 (9:17); Zidar 6,
Randl, Kostjukova, Pahor 4,
T.Dolar, V.Dolar 3, Jager, Ši-
mek 1; Olimpija-Velenje sino-
či. Vrstni red: Ohmpija 15 (7),
Žalec 14 (4), Velenje 5 (3),
Branik 2 (0). Skupina B - 5.
krog: Mlinotest-Krim 23:37,
Piran-Burja 29:19 G.krog:
Krim-Piran 39:16, Burja-Mli-
notest 23:31. Končni vrstni
red: Krim 18 (6), Mlinotest 13
(5), Piran 6 (2), Burja 1 (1).
BALINANJE
l.liga
2.krog: Jesenice-Velenje 16:
8, Huje-Pivka 13:11, Virtus-
Gorica 11:13, Izola-Hrast 15:9,
Železničar-Kozina 19:5. Vrst-
ni red: Železničar, Gorica 6,
Izola 4, Hrast, Jesenice, Kozi-
na, Velenje, Huje 3, Pivka, Vir-
tusO.
Il.liga-vzhod
l.krog: Plešivica-Megrad
9:7, Bistrica-Center 11:5, Ra-
dovljica-Tržič 10:6, Zarja-Fuži-
ne 9:7, Primskovo-Svoboda 8:
8. 2.krog: Megrad-Radovljica
6:10, Fužine-Svoboda 10:6, Tr-
žič-Primskovo 16:0, Center-
Plešivica 4:12, Zarja-Bistrica 2:
14. Vrstni red: Bistrica, Pleši-
vica, Radovljica 6, Tržič, Fuži-
ne, Zarja 3, Svoboda, Primsko-
vo 1, Center, Megrad 0.
""^HcuAiir^^
Območno prvenstvo
Ženske - dvojice: l.Košir-
Ratajc 1631 (857+774), 2.Čeh-
Špoljar (vse Mir) 1612 (805+
807), 3.Jurše-Vengust (Kom)
1606 (823+783), 4.Hojan.-Po-
drežnik (Šoš) 1597, 5.Gluvič-
Stajič (Mir) 1537, 6.Jeranko-
Peperko 1525, 7.Ramšak-0b-
lak 1506, S.Cilenšek-Filiščič
(vse Kom) 1488, 9.Vučenovič-
Pajič (Mir) 1460.
Na državno prvenstvo se je
uvrstila zmagovalna dvojica.
STREUANJE
Regijsko prvenstvo
Pionirji: l.Naveršnik (Do-
lič) 182, 2.Kupec (Pož) 178,3.
Doberšek (Hrast) 176 itd;
ekipno: l.Poženel (Vesenjak
172, S.Matek 167, Taškar 162)
501, 2.Juteks  (Poteko  167,
Stojakovič 166, Bitenc 165)
498, 3.Hrastnik 487; pionir-
ke: 1. Matek (Pož) 183, 2.Ša-
farič (Žal) 180, 3.Porš (Dol)
177 itd; ekipno: l.Poženel
(V.Matek 183, Bukovec 174,
Belaj 171) 528, 2.Hrastnik
481, 3.Braslovče (Tavčer 165,
Hofman 159, Hržica 141) 465
itd.

Regijska liga
Kadeti: I.Jernej (F.Malgaj
Šent) 204, 2.Srdič (Lava Ce)
189, 3.1vačič (F.Roš Ce) 165,
4.Kranjc (Žal) 138, 5.Zagožen
(Preb) 131, 6.Rojnik 127,
ZPlazovnik (oba Žal) 120,
8.Četina (Vran) 115, 9.Švent
(Dob) 114 itd; ekipno: I.Žalec
446, 2.Prebold 348, 3.Lava
Celje 303 itd.
ŠPORTNI
KOLEDAR
^    PETEK, 9.5.
Košarka
Polzela: Polzela-Olimpija
(druga tekma finala DP,
19.30).
SOBOTA, 10.5.    "
Kegljanje
Kranj, Medvode: finale dr-
žavnega prvenstva dvojice (še
v nedeljo).
Košarka
Laško P.Laško-Republika
(druga tekma DP za 3.mesto,
19.30); Rogaška Slatina: Ro-
gaška-Krško (19), Ljubljana:
Litostroj-Kemoplast (12.krog
končnice za A-1).
Nogomet
Slovenske Konjice: Dravi-
nja-Turnišče Rogaška Slati-
na: Rudar-Odranci, Ruše: Po-
horje-Unior (20.krog III.lige);
Štore: Kovinar-Šmarje, Kozje:
Odred-Krško, Vransko: Vran-
sko-Tim Laškp Rogatec:
Mons Claudius-Brežice (16.
krog ONZ Celje, vse 16.30).
Rokomet
(6.krog končnice 1.ženske li-
ge, obe 19).
Košarka
Ljubljana: Olimpija-Polzela
(tretja tekma finala DP, 18).
Nogomet
Celje: Publikum-Rudar (31.
krog l.lige); Šmartno ob Paki:
Šmartno-Črnuče (obe 16.30),
Domžale: Domžale-Šentjur
(26.krog Il.lige, 10.30).
mmmmmsmmmmmmmiimmmmmmmmssm
TOREK, 13.5^_ ^
Nogomet
Šmarje: Šmarje-Usnjar, Ra-
deče: Tim Laško-Odred, Bre-
žice: Brežice-Vransko, Krško:
Krško-Kovinar (17.krog ONZ
Celje, vse 17).
SREDA, 14.5.
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška-
Krka (19), Šentjur: Kemo-
plast-Loka (13.krog končnice
za A-1, 20).
Nogomet
Velenje: Rudar-Koper (16.
30), Maribor: Maribor-Publi-
kum (32.krog l.lige, 19).
14
ŠPORT
Celje dokončno potonilo
Košarkarji Celja izpadli v najnižjo, četrto ligo - Plima Prebold, Rogla Atras in Elektra še naprej med tretjeligaši
Košarkarske lige bodo v
naslednji sezono močno
spremenjene in z novimi
imeni. Prebold po že tretjem
neuspehu v kvalifikacijah za
napredovanje, Rogla Atras in
tudi Elektra bodo igrali v
tretji (zdaj B) ligi, Celjani pa
se po dveh porazih s Kočevci
selijo med četrtoligaše.
Plima Prebold
Teden dni pred začetkom pr-
venstva je bilo v Preboldu še
vse odprto. Po zapori neustrez-
ne dvorane in prisilni selitvi na
Polzeli se je resno razmišljalo
tudi o izstopu iz lige, toda je-
dro ekipe je ostalo, trenerja
Marka Zorka je pred prvimi
tekman' zamenjal Moj mir
Benčan in Plima je bila znova
zelo blizu napredovanju.
Ligaško končnico so kar štiri
moštva končala z enakim števi-
lom točk, Preboldčani pa so bili
najbolj oškodovani. Z najtesnej-
šo zmago v Ljubljani so si nako-
pali velike težave, saj se je mla-
da ekipa Olimpije znašla na ro-
bu četverice in je na Polzelo
prišla v popolni zasedbi. S Ste-
panijo, Hafnarjem in visoko
zmago je Savinjčanom prepre-
čila osvojitev drugega naslova
prvakov, saj je večino ostalih
tekem odigrala brez obeh ude-
ležencev evropske lige in zato je
bilo prvenstvo v B ligi že na
meji regularnega. Plima je tako
morala v kvalifikacije za napre-
dovanje in z dvema porazoma z
Radovljico ostala najbolj ne-
srečno moštvo izločilnih tekem,
saj je lani izpadla s Slivnico in
pred štirimi leti s Podbočjem.
Rogla Atras
Novince v B ligi je le ena
zmaga delila od boja za vstop v
A-2 ligo, ki je dolgoročno cilj
Zrečanov. Domači porazi z Ra-
densko, Mariborom in mlado
ekipo Olimpije (takrat s Stepa-
nijo in Hafnarjem!) so bili
vzrok za »šele« 5.mesto in pred-
časen konec sezone, z zmagami
proti omenjeni trojici pa bi bila
Rogla Atras celo prvak B lige.
Zrečani so vso sezono treni-
rali na plastiki v utesnjeni os-
novnošolski dvorani in igrali v
Konjicah, z novo dvorano (prvi
trening so opravili v začetku
tedna) pa bodo imeli v prihod-
nje odlične razmere. »Nihče nas
ne bo zapustil, verjetno bomo
še močnejši in zatorej uspešnej-
ši. Ligo smo dodobra spoznali
in največ stvari se odloča že v
prvem delu sezone. Naš velik
minus je bilo neprimerno vede-
nje do sodnikov, tehničnih na-
pak in izključitev je bilo odloč-
no preveč in v bodoče se bomo
znali prilagajati kriterijem,« me-
ni trener Gorazd Bokšan. Rogla
je letos prvič postavila celoten
selekcijski proces (pionirji, ka-
deti, mladinci), z domačim ka-
drom ne bo težav in zato druga
liga ni utopija.
Elektra
Zaradi raznih okoliščin so že
prvi mesec odnehali štirje iz-
kušeni igralci Elektre in novi
trener Drago Vezjak je položaj
reševal s Pečovnikom, Goltni-
kom in sedmimi mladinci. Boj
za mesto med najboljšo peteri-
co je zamenjal strah pred izpa-
dom, toda osem zaporednih
zmag je ob uspehu v končnici
zadostovalo.
»S pomlajeno ekipo smo se
znašli povsem na dnu in začeti
smo morali s celo najbolj os-
novnimi prvinami. Verjetno
smo bili edini klub, ki je treni-
ral petkrat tedensko in zato so
bili rezultati čedalje boljši. V
drugem delu sezone smo imeU
score 8:2, končali kot tretji in
rešili sezono. Po samo nekaj
mesecih vadbe je Črešnik (202
cm) postal potencialni kadet-
ski reprezentant, Štahl, Kova-
čevič in Brinovšek so zelo na-
predovali in s prihodom dveh
izkušenih igralcev bi lahko v
prihodnje izpolnili visoko na-
stavljene načrte. Uprava je bila
vseskozi korektna, tudi po ne-
pričakovanem odhodu starej-
ših igralcev, in bilo bi škoda
pustiti obetavno ekipo, ki se
lahko kmalu prebije v drugo
ligo,« je ocenjeval Vezjak.
Celje
Celjska košarka je zgrmela
na najnižjo raven: v četrto ligo,
ki bo jeseni razdeljena na osem
skupin. »Izpad načelno ni tra-
gedija, mladi so celo presegli
pričakovanja in skupna bilanca
14:17 bi bila v normalnih oko-
liščinah celo uspeh,« je v dvo-
mih trener Srečlco Žgajner.
V soboto se bodo začele
kvalifikacije kadetov za prvo
ligo. Eden štirih turnirjev bo
od 10, ure v Slovenskih Ko-
njicah, kjer bosta ob doma-
čem Cometu igrala še Hrast-
nik in Sobota. V ligo so se
nesporedno uvrstili Polzela,
P.Laško in Celje,
Zaradi reorganizacije je iz-
padlo kar pet moštev, Celje pa
je po rednem delu začenjalo
spodnji del lestvice desetih
klubov. »Agonija se vleče že
predolgo in nujno bo potrebno
prekiniti z dosedanjim nači-
nom ter na obrobju preživeti
vsaj tri do štiri sezone. Manjka
predvsem delo z mladimi, ge-
neracijskih vrzeli je že preveč
in uvrstitev kadetov v prvo ligo
je bila deloma tudi rezultat
spleta naključij,« razmišlja
Žgajner. Njegovo moštvo je bi-
lo glede na povprečje mladin-
sko (najstarejši Kitek ima 23
let), vsi drugi so bili okrepljeni
z izkušenimi prvoligaškimi
igralci, po zimskih pripravah
na Rogli pa je bil drugi del
sezone veliko bolj uspešen. Ob
vsem je bilo tudi nekaj smole:
Celje je v vzhodni skupini štiri-
krat zmagalo z moštvi, ki so
napredovala v ligo za prvaka in
je preneslo le dva para točk.
ŽEUKO ZULE
Foto: SHERPA
Nedeljko Džakovič (v sredini) bo s Celjem v naslednji sezoni igral v četrti ligi.
Dokončno slovo
Na kresni večer je s porazom v Škof j i Loki
odšlo zadnje upanje Rogaške na obstanek v
ligi in domači poraz s Kemoplastom je bil
pričakovan,
Z izjemo Novakoviča (met za dve točki
12:14 in skupaj 49 točk) so vsi drugi igrali
vsak zase. Petrovič je bil izgubljen, Mičunovič
z mislimi pri hčerki, ki se je rodila na dan
tekme, Ivanovič je dosegal koše, ko je bilo že
vse odločeno, Kosovec le na začetku. Obe
ekipi sta imeli odličen odstotek metov za dve
točki (72 in 67), kar je posledica slabih
obramb in sta tudi v drugem lokalnem dvo-
boju presegli stotici.
Sosedom vrnili dolg
Sredi drugega polčasa je Kemoplast proti
Krškemu vodil s 73:67 in po peti osebni
Gajška ter tehnični klopi popustil, toda vse je
poplačala zmaga v Rogaški Slatini,
Med tednom je Maček odlično pokrival Naki-
ča vse do zadnjih štirih minut, ko je Hrvat za
Krško dosegel kar 17 točk. V lokalnem derbiju
je imel trener Jerič bolj homogeno ekipo, joker
s klopi pa je bil Madžarac, ki je s trojkami
razbil domačo cono. V seštevku obeh lokalnih
dvobojev je za tri točke boljši Kemoplast, ki je
tako v končnici za A-1 ligo vendarle premagal
tudi ekipo iz višje konkurence.
Mlade zanima Šah
Na petih turnirjih regijske lige v šahu za
kadete (Šentjur, Vransko, Dobrna, Griže, Ro-
gaška Slatina) je sodelovalo 143 osnovnošol-
cev iz kar 19 šol
Zmagala sta Simon Jernej iz Šentjurja in med
ekipami Žalčani, med najboljšo deseterico pa je
tudi nekaj deklet. Liga je t3ila enotna in pogosto je
bilo med igralcema tudi osem let razlike, zato so
bile nagrade razdeljene po letnikih. Oba najbolj-
ša - med dekleti je največ točk zbrala Urška Srdič
iz Celja - sta dobila šahovski program Fritz 3.V
množici aktivnosti, ki jih ponuja šola, je lepo
število mladih ob petkih sedelo za šahovnicami
in odigralo po sedem partij, tako da je vodstvo
Društva šahovskih mentorjev iz Celja zadovoljno
s potekom lige in odzivom pokroviteljev.   M.K.
Vihar pod Everestom
šentjurski alpinist Aco Pepevnik se je
skupaj z Milanom Romihom bralcem Nove-
ga tednika s pozdravi oglasil izpod Mt.Eve-
resta, kjer vreme preprečuje vzpon na naj-
višjo goro sveta.
V Himaliji so ob sneženju pogosti viharji,
šentjursko-bistriškemu tandemu pa je skupaj
s šerpami v začetku tedna uspelo prinesti
material za drugi višinski tabor na 7800 me-
trih. Šotora zaradi viharja niso postavili in so
sestopili, vreme pod Everestom pa naj bi se
po napovedih še poslabšalo.
Doberšek do 2. kroga
V kvalifikacijah za 8,Slovenian Open v tenisu je Boštjan
Doberšek iz Celja izločil Janškovca s 6:3, 6:2 in v 2.krogu
izpadel z Melvillom (ZDA) s 5:7, 4:6, Turnir z nagradnim
skladom 150.00 dolarjev bo v Domžalah do vključno nede-
lje.
Začeli so se tudi pozivni turnirji za mlade. V konkurenci
mladink je bila Dvorškova (Bum Celje) polfinalistka v Trbov-
ljah in v četrtfinalu Ptuja, med osmerico pa se je na zasavskem
turnirju uvrstila tudi Anderluhova (Žalec). V Kamniku sta"l)ila
v konkurenci do 16 let Dvorškova in Privšek - po presenetljivi
zmagi nad Serdonerjem (vsi Bum) s 6:2, 6:4 - polfinalista, na
turnirju najmlajših v Domžalah pa je zmagal prvi nosilec
Podkrajšek (Žal).
Srebotnikova v
Italijo in ZDA
Po štirimesečnem premo- \
ru se bo velenjska teniška ,
igralka Katarina Srebotnik v '
naslednjih dneh znova
vključila v serijo turnirjev
za svetovno lestvico mla- '
dink.
Naslednji teden bo skupaj -i
še z nekaterimi slovenskimi ■
vrstnicami štartala na turnirju !
prve kategorije v italijanskem \
mestu Santa Croce, od koder ;
bo nadaljevala v Milano na ;
turnir najvišje kategorije A. i
Konec meseca bo med udele- \
ženkami mladinskega Grand '
Slama v Parizu, avgusta pa bo
igrala v ZDA.
Z uvrstitvijo med najboljšo
deseterico mladink na svetu je
dobila možnost nastopa na
dveh turnirjih profesionalk z
nagradnim skladom 25.000 do-
larjev. Srebotnikova se je odlo-
čila za Lexington v ameriški
zvezni državi Severna Karolina
in za Bronx (Nex York); zdaj na
svetovni računalniški lestvici
WTA kot spet najboljša Sloven-
ka zaseda 501.mesto, Tjaša Je-
zernik iz Celja pa je nazadova-
la na 867.mesto.
Po ekipno kolajno
Naslednji teden se bo na Slovaškem začelo 5.mladinsko
svetovno prvenstvo v kegljanju (prvo je bilo v Celju), na
katerem bodo tudi štiri igralke Miroteksa.
»Polona Koštomaj je na vsem prijateljskih dvobojih dosega-
la najboljše rezultate, Andreja Razlag je bila tudi zelo dobra,
Katja Ledinek-Zadravec ima s prehodom s trdih ne mehke
steze veliko težav, Maja Ratajc pa nikakor ne najde prave
forme,« je o četverici celjskih reprezentantk dejal Lado Gobec.
V Trebiču boj za kolajno pričakuje le od ekipe in morda
dvojice, saj bodo z izjemo Ledinekove in Hrenove vse druge
lahko nastopile še tudi na naslednjih dveh prvenstvih. Na
zadnjih tekmah v gosteh s Češko in v Celju s Hrvaško je
Koštomajeva podrla 419, 407 in 418 kegljev, Razlagova 414,
410,416 in 436, Zadravčeva 371 in 412 ter Ratajčeva 364 in 419.
NA KRATKO
Teneriffe: na 32.evropskem
prvenstvu v karateju je Damir
Vrbanič (Žal) presenetljivo iz-
gubil dvoboja 1.kroga ter re-
pesaža, tako da je uvrščen po-
vsem v ozadju.
Portorož: na prvi dirki dr-
žavnega prvenstva v kartingu
se je Aleš Pevec med prehite-
vanjem zavrtel in v konkuren-
ci do 125 ccm zasedel 3.me-
sto. V razredu do 100 ccm je
bil peti Paj, v slokartu tretji
Piatko in v razredu junior dru-
gi Pevec (vsi Šlander).
Radenci: na 4.mednarod-
nem turnirju Fita Star v loko-
strelstvu v slogu compound
zmaga Jožice Emeršič z no-
vim državnim rekordom 340
krogov na 30 m. Med mladin-
ci je bil drugi Sašo in tretji
Grega Emeršič, veteran Zu-
pane je zasedel 2.mesto. (J.E.)
Fulklabruck: mednarodne-
ga turnirja v judu so se udele-
žili mladi iz 12 držav. Zmagali
so med mladinkami Frecetova
ter med dečki Križnik in Tr-
novšek, drugi so bili mladin-
ka Jernejčeva ter v nižji sta-
rostni kategoriji Drakšič in
Gabrščkova.
Ljubljana: na kvalifikacij-
skem turnirju turnirju za po-
polnitev tretje kegljaške lige-
vzhod so Konjice II zasedle
3.mesto in bodo še naprej tek-
movale v območni ligi. Napre-
dovali sta ekipi Brežic in Geo-
det Maribor.
Krško: na otvoritveni tekmi
v triatlonu s 600 m plavanja,
15 kni kolesarjenja in 2 km
teka je Niko Cokan (Triatlet)
zasedel 3.mesto.
Rogaška Slatina: kolesar-
ski vzpon na Boč bo v nedeljo
s skupinskim startom ob
10.uri na Zdraviliškem trgu v
Rogaški Slatini. Časovna ome-
jitev za 16 km dolgo progo so
tri ure. Prijave in informacije:
KK Rogaška, Izletniška 2; Šket
(tel. 814-560) in Kužner (0609
638-571).
Griže: na uvodnem turnirju
v pospešenem šahu je zmagal
Lesjak (Petr) 7, sledijo Matko
(Vel), Vombek (Grl), F.Brino-
vec, D.Brinovec, Pipal (vsi
Žal) po 6, Štorman (Šemp),
Raj kovic (Vel), Plahuta (Šent)
5,5, itd. Na sporedu bo devet
turnirjev. (J.G.)
Polzela: na prvomajskem
šahovskem turnirju je zmaga
Štormana 13, sledijo Sklok 12,
Pevnik 10,5, Vošnjak 9,5 itd.
(J.G.)
1. SNOPIČ
ŠPORT
15
Ko udarijo Štajerci
Na 12.evropskem prvenstvu v taekwondu v Zrečah šest kolajn za Slovenijo - V bronasti ekipi tudi Vahid Drapic iz Celja
Bilo je kot v sanjah. Zlasti v
soboto. Šest nastopov, pet ko-
lajn! Za konec v nedeljo še
ekipni bron IZ.evropskega
prvenstva v ITF slogu taek-
wonda, ki ga ima tudi 29-
letni Vahid Drapič iz Celja.
Zreče so bile za naše mojstre
starokorejske borilne vešči-
ne srečen kraj.
Po dve zlati, srebrni in bro-
nasti kolajni sta oplemenitih
zbirko odličij s celinskih pr-
venstev in z doslej najbogatej-
šo bero se nadaljuje uspešna
serija petih let. Junak med ju-
naki je vsekakor komaj 23-
letni Tomaž Barada, ki je pr-
vak že četrtič (več naslovov -
pet - ima samo Patti Tapilatu v
kategoriji do 54 kg) in je na
evropskih prvenstvih še ne-
premagan.
»Štefan Tapilatu - Patti je
njegov mlajši brat - me je že
dvakrat premagal v finalih
svetovnih prvenstvu, toda za-
to sem vselej boljši na evrop-
skih. V Zrečah sva se bojevala
že v polfinalu in čeprav je
konkurenca v polsrednji kate-
goriji vedno širša, sva še ved-
no najboljša na svetu. Po us-
pehu mi je bilo v boju za zlato
lažje in zdaj si želim le še
jnaslova svetovnega prvaka,«
je dejal mladenič iz Maribora,
ki je brez konkurence tudi v
kick-boksingu.
»Zvrsti sta si sorodni in zato z
občasnimi nastopi dopolnjujem
svojo osnovno panogo - taek-
wondo,« pravi Barada, ki je na-
ziv mojstra (črni pas) dobil star
komaj 16 let in le nekaj tednov
pozneje postal svetovni podpr-
vak. Naslednje leto je že kot
član slovenske reprezentance
na odprtem SP v Leicestru le
nekaj dni po junijski vojni z
bronom postal prvi dobitnik ko-
lajne samostojne države. Zanj
strokovnjaki trdijo, da je v pol-
srednji kategoriji do 63 kg naj-
hitrejši in najbolj spreten, nje-
gova specialnost pa so zahtevni
krožni udarci z nogo.
»V zadnjem desetletju se
tehnika bojevanja ni veliko
spremenila. V mojih časih so
prevladovali močni udarci,
zdaj so v ospredju kratke seri-
je lažjih. Nekaj novosti je mo-
goče zaznati v gibanju pri na-
padu, ki je še naprej temelj
taekvvonda. Naše priprave so
bile enake kot pred prejšnjimi
prvenstvi, kar pomeni odlično
delo klubov in kolajne niso
splet naključij ali prednosti
domačih ringov, marveč re-
zultat večletnega dela,« je raz-
mišljal selektor Emin Durako-
vič, ki je po zgodovinskem
uspehu za konec maja napo-
vedal umik.
Bronasti Celjan
Posamične kolajne so osvo-
jili reprezentanti mariborske-
ga Hvvaranga, v ekipnem delu
pa se je izkazal tudi državni
prvak v poltežki kategoriji Va-
hid Drapič. »Žemljica sem že
trikrat premagal, nazadnje
pred dvema mesecema na dr-
žavnem prvenstvu. Na zad-
njih pripravah sem si poško-
doval koleno in zato je pred-
nost dobil Mariborčan in po-
stal evropski prvak,« je o smo-
li dejal morda celo nesojeni
evropski prvak iz Celja.
Skupaj s kolegi je v formah
odprl zreško prvenstvo. Tre-
ma, domače okolje in prvi na-
stop naše izbrane vrste v for-
mah so bile prevelika obreme-
nitev in sodniki niso spregleda-
li manjših napak, ki so pomeni-
le uvrstitev v ozadju. Povsem
drugače je bilo v borbah. Dra-
pič je celo prepričan, da tako
dobrega moštva še nismo imeli
in pričakuje tudi nastop na sve-
tovnem prvenstvu.
Prvaka sta Tomaž Barada
(do 63 kg) in Aleš Žemljic
(do 71), podprvaka Jan Čre-
slovnik (do 80 kg) in Majda
Trebše (do 52), bronasti ko-
lajni pa so osvojili Dragan
Zeljkovič (do 54 kg) in ekipa,
v kateri sta bila še Vahid
Drapič in Muharem Baltič.
»Še prej, že 24.maja bo v
Šentjurju odprto prvenstvo za
pokal Ahaca. Prihod je potrdi-
lo že pet držav, tudi vsi naši
dobitniki kolajn in v Hrušvecu
bo nova revija vrhunskega
taekvvonda. Treninge imamo
vsak ponedeljek in sredo ob
18.uri v dvorani osnovne šole
Frana Malgaja, v najmlajši
skupini je tudi nekaj petletnih
fantičev in novinci vseh staro-
sti so vedno dobrodošli,« je k
vpisu povabil bronasti Celjan.
ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATlČ
Tomaž Barada (levo) je navduševal s krožnimi udarci z nogo. •
Tekmovanje v specialni tehniki: z nogo nad desko, kije več kot dva metra nad tlemi.
MALI NOGOMET   1
Predzadnji premagal vodilnega
I Celje: v 4.krogu Ščurek-
Friggs   10:3,   Klateži-Triglav
5:3, Marinero-Cosmos 2:4, Pri-
ma-Viva la musica 3:5, Kevvin- ;
Veflon 4:1, Pelikan-Šmartno
5:1. V 5.krogu Triglav-Prima .
5:3, Viva la musica-Ščurek 3:2,
Kewin-Marinero 3:3, Cosmos-
Smartno  6:2,  Veflon-Friggs
3:3, Pelikan-Kevvin 3:1. Vrstni
red: Cosmos, Pelikan 15, Kla-
teži 11, Kewin 10, Ščurek 9, '
Prima, Šmartno 8, Marinero,
Triglav 7, Viva la musica 6,
Veflon 4, Friggs 1.
Slovenske     Konjice:     v
20.krogu Galero-Vitanje I 1:2,
Blato-Bezina 3:4, Mineral-Vi-
tanje 11 7:3, Dobrava-Konjice
2:1, D.vas-Žiče 4:1, Stranice-
DSV 5:2, Nirvana-Loče prelo-
ženo. Vrstni red: DSV 49, Vi-
tanje 1 44, Loče (-) 40, Galero
37, D.vas 35, Dobrava 34, Ko-
njice 31, Minera, Nirvana (-),
Bazar 25, Žiče 20, Stranice 14,
Blato 13, Vitanje 11 9.
Šentjur: v 13.krogu Mla-
kar-Makrocom 2:1, Marato-
nik-Šentvid 2:6, Slivnica-Lo-
ka 1:9, Jakob-Dramlje 3:0,
Ronex-Gremlini 3:2. V
14.krogu Mlakar-Dramlje
1:3, Gremlini-Maratonik
11:0, Makrocom-Slivnica 7:2,
Loka-Ronex 4:1, Šentvid-Ja-
kob 2:3. Vrstni red: Loka 39,
Jakob 34, Šentvid 29, Dram-
Ije, Ronex 20, Mlakar 14, Ma-
krocom, Gremlini, Marato-
nik 12, Slivnica 9.
Šmarje: v 3.krogu Završe-
Kostrivnica 3:2, Vitasovič-Re-
bus 0:4, Haler-Dobovec 0:7,
Alatnica-Šempeter 4:2, Jani-
na-Atom preložena Vrstni
red: Dobove 9, Rebus 7, Jani-
na (-), Alatnica 6, Vitasovič,
Šempeter, Završe 3, Atom (-),
Kostrivnica, Haler 1.
Trener in šampion: Emin Durakovič (stoji) z Alešom Zemljičem.
Kragelj spet tretji
Sašo Kragelj (Banex) je tudi na drugi dirki evropskega
prvenstva v motokrosu do 250 ccm zasedel 3.mesto,
zmagovalec MP Portugalske pa je Boštjan Kampuš, kar je
prva slovenska zmaga v celinskem prvenstvu.
Kragelj je bil v Pouteni obakrat četrti in ima po tretjini
tekmovanja že 56 točk, s katerimi je celo drugi. »Proga na
Portugalskem je bila hitra, ravna in z dolgimi skoki, bila mi je
pisana na kožo in v kvalifikacijah sem dosegel drugi rezultat.
Za boljši občutek sem s tekmovalnim motorjem odpeljal še
nekaj krogov in kot nalašč mi je po doskoku pesek zaprl
cilinder in vso noč smo popravljali Kavvasaki,« je poročal
Kragelj.
»Motor ni bil več optimalen, obakrat sem slabo štartal ter
se z 19. in vdrugo 13.mesta obakrat vendarle prebil do
položaja številka štiri. Z razpletom nisem zadovoljen, toda
prvič sem v vseh štirih vožnjah - teden dni pred prazniki sem
bil v Španiji obakrat tretji - osvojil točke in evropsko prvens-
tvo bi lahko končal prav pri vrhu. Tudi v krogu dobitnikov
kolajn,« je dodal Banexov voznik. Naslednja dirka za evrop-
sko prvenstvo bo l.junija v Bolgariji.
NOGOMET
Uro z igralcem manj
1\idi po zaslugi Publikuma se pri vrhii nogometnega
prvenstva položaj bistri in po remiju Primorja na Skalni kleti
ima Maribor že štiri točke naskoka.
Celjanom je brez Kamberoviča (dan pred tekmo je znova
začudi močne bolečine v hrbtenici) uspel podvig, saj so od
35.minute igrah brez izključenega Šporarja in bili v polju
enakovredni. Gostje so imeli več priložnosti (Vrabac je zadel
prečnik in s strelom z glavo zgrešil prazna vrata, dvkarat pa sta
odlično posredovala Turk in Šeliga), a tudi srečo. V zadnji
minuti bi slabi sodnik Žunič po prekršku nad prodirajočim
Cugmasom moral dosoditi enajstmetrovko, toda po pritiskih
Ajdovcev se je odločil za - remi.
Za mir v hiši
Točka iz Nove Gorice je ob velenjsko jezero vsaj začasno
vrnila mir. Rudar je na gostovanjih še naprej eno najbolj
uspešnih moštev, a tudi najslabši po učinku na domačem
igrišču.
»Z nasprotnimi napadi smo želeli presenetiti prvake. Nismo
uspeli in morda smo se zaradi nenehnih pristikov Goričanov
preveč potegnili pred svoja vrata,« je dejal trener Josip Vugrinec,
ki je tako prekinil serijo treh porazov in v svojem novem
mandatu osvojil prvo točko.
Tim ob točko
Tri kroge pred koncem ligaškega dela prvenstva ONZ Celje
so zanesljivi udeleženci končnice že Usnjar, Vransko in Tim
Laško, za zadnje prosto mesto pa se z enakim številom točk
potegujejo Krško,. Brežice in s tekmo več Mons Claudius.
Najboljša četverica bo v končnico prenesla vse medsebojne
rezultate in nato po dvokrožnem sistemu odigrala novo mini-
ligo za prvaka, ki se bo udeležil kvalifikacij za popolnitev tretje
lige-vzhod. Boj za 4.mesto se je še bolj zapletel po tekmi Tim
Laško-Mons Claudius (1:1), saj je za domače nastopil s štirimi
rumenimi kartoni kaznovani Boštjan Plošnik in Rogatčani so
tekmo po uradni dolžnosti dobili s 3:0.
16

Prekletstvo zadnje žoge
Pivovarna Laško je imela na Polzeli pri zaostanku dveh točk obakrat zadnji napad, a ni zadela - Z Republiko za
evropski pokal
žoga se je v zadnji sekundi
vrtela na obroču. V reklami
pade v koš, na Polzeli pa se je
v tretji polfinaini tekmi
končnice državnega prvens-
tva po metu neoviranega Šo-
štariča skotalila v polje in
Pivovarni Laško v premierni
sezoni med najboljšimi niso
bili usojeni novi dvoboji z
Olimpijo.
Odločila je dobesedno ena
žoga. Na prvi tekmi Lisica in
Durnik pri 70:72 nista prišla
do meta, na drugi je Kobaleta
v zadnjih sekundah pri 70:73
na trojki z blokado zaustavil
Dončič, na tretji je pri vodstvu
Polzel s 65:63 z roba rakete
zgrešil Šoštarič. Domači so se
veselili, kot da so evropski pr-
vaki in so odpirali steklenice
šampanjca, Laščani so izgubili
dobljeno tekmo.
Na ponedeljkovi tretji tek-
mi so Laščani zgrešili kar 15
prostih metov, Polzela pa je
imela 20 metov več za dve
točki.
»Da, tekmo smo imeli že
dobljeno,« je brez obotavlja-
nje priznal trener Aleš Pi-
pan. »Pri štirih točkah razli-
ke nekaj minut pred koncem
nismo realizirali dveh napa-
dov, zato zadnji napad ni bil
odločilen. Akcijo smo izvedli
povsem korektno, Šoštarič je
bil povsem sam, a ni zadel.
Vse tri tekme so si bile zelo
podobne in bilo je jasno, da
bo izgubila ekipa, ki bo zad-
nja naredila napako. Zgodilo
se je nam in Polzela je zaslu-
ženo v finalu.« Lokalna riva-
la sta odigrala tri super tek-
me in Laščanom bi v treh
dneh skoraj dvakrat uspelo
tisto, na kar so čakali natan-
ko 2744 dni. Na zmago proti
Polzeli. Če je bil junak prve
tekme Jagodnik, je na drugi
blestel Jurak (met 9:13, 14
skokov) in na tretji že pozab-
ljeni Cizej (met 6:8, 5 sko-
kov). Čeprav je bilo nešteto
udarcev s komolci in samo
na zadnji tekmi kar tri na-
merne osebne, se je vse kon-
čalo s prijateljskimi stiski rok
in čestitkami finalistu.
Aleš Pipan je v polfinalu
presenetil z modro obleko in
rumeno kravato. »Na vseh ve-
likih tekmah sem v obleki, ki
na vse pozitivno deluje. Tudi
na igralce,« je dejal trener, ki
je vseh 120 minut igral s prak-
tično samo petimi košarkarji
in bo tudi v naslednji sezoni
vodil Pivovarno. »Nismo razo-
čarani. Ogromno podobnih te-
kem sem že izgubil in Polzela
gotovo ni bila zadnja. Veliko
smo naredili že z uvrstitvijo v
polfinale in po porazu se bo-
mo hitro vrnili. Jeseni bomo
igrali v evropskem pokalu,« je
Pipan ostal samozavesten.
Tovornik se
poslavlja?
»Nikoli še nisem bil tako
utrujen,« je po tekmi v Laš-
kem potarnal Mileta Lisica in
po zadnjem spopadu poskušal
analizirati seštevek 2:1 v zma-
gah in 207:206 v točkah za
Polzelo. »Na vseh treh tekmah
smo imeh zaključno žogo. Na
prvi sploh nismo metali na
koš in deloma sta vplivala tudi
sodnika. Na drugi smo zmaga-
' li, na tretji smo vsaj poskušali.
Z dveh metrov nismo zadeli,
morda nismo imeli sreče, toda
z novimi izkušnjami bo na-
slednjo sezono boljše.«
Matjaž Tovornik je po vsaki
tekmi prvi zapustil parket in v
kotu polzelskega hodnika še
enkrat doživljal dramo zad-
njih 16 sekund, ko je žogo
prenesel v napadalno polovi-
co. »Soigralcem čestitam za
borbenost. Igrali smo na meji
maksimuma, toda za finale še
nismo zreli. Odločali so tudi
drugi elementi in kdor je tek-
mo gledal, že ve na kaj mi-
slim,« je bil potrt kapetan Pi-
vovarne Laško.
»Vseskozi sem verjel v eki-
po. V Lisici smo dobili veliko
okrepitev, čeprav smo bili ne-
koliko tanki na branilskih po-
ložajih. Ko je »Lija« spoznal,
da slovenska liga ni slaba i^
začel igrati, smo pokazali zo-
be. Drugi del je bil super in
Pivovarna Laško je po kvaliteti
zanesljivo med vodilno četve-
rico v državi,« je ocenjeval To-
vornik, kateremu prvi finale
prvenstva Slovenije ni bil uso-
jen. Bo naslednje leto s še
močnejšo Pivovarno?
»Ne. Mislim, da bo prišlo bo
do nekaterih sprememb tudi v
moji karieri, v upravi in ekipi,
O tem mogoče pozneje, čez
dva meseca. Zdaj je najbolj
pomembna tekma z Republi-
ko, po velikem dvoboju s Pol-
zelani nam je pisana vloga fa-
vorita in tudi 3.mesto mi bo
zelo pri srcu.«
ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATIC
Mileta Lisica (z žogo) in Goran Jagodnik sta vse tri tekme
odigrala z najmanj nihanji.
Lahko smo ponosni
Polzelani v polfinalu končnice državnega prvenstva vendarle dokazali, da so najboljši
na Celjskem.
Pred začetkom polfinala so
Polzelani napovedovali lažjo
zmago, nekateri so omenjali
samo dve tekmi, vendar se je
bilo potrebno za vstop v fina-
le pošteno potruditi. Pravza-
prav so se do obračunov (pr-
vi je bil že sinoči) z Olimpijo
prebili skozi šivankino uho.
-m
Po zadnji zmagi nad »sose-
di« je tekel šampanjec, veselje
je bilo nepopisno, kar zgovor-
no priča o teži in vrednosti
uspeha proti Pivovarni Laško.
Savinjski košarkarji so bili po
srečanju veseli, a tudi dodobra
izčrpani. »Beži, beži,« so bile
prve besede Marka Šamaniča
takoj po odločilnem srečanju,
ko je obsedel na klopi in smo
ga prosili za izjavo. Po priho-
du iz garderobe se je opravičil
irt dodal: »Bil sem v >outu<,
utrujen...«
Rumeno-modri so se borili
do zadnjih atomov moči in
skupaj z Laščani poskrbeli za
nepozaben košarkarski večer.
»Lahko smo ponosni, da* ima-
mo na Štajerskem, na Celj-
skem tako velik derbi, v kate-
rem znamo prikazati vrhun-
sko košarko, nad katero se lah-
ko naslajajo košarkarski sla-
dokusci,« so bile prve besede
Kovinotehninega trenerja Bo-
risa Zrinskega, ki je v tretji
tekmi ubral novo taktiko, no-
vo pot do zmage.
»Precej bolje, kot v Treh lili-
jah smo igrali v obrambi, zbra-
no in potrpežljivo v napadu in
zasluženo smo finalisti,« je
ocenil Zrinski. Njegovi varo-
vanci so si v živčni vojni dobe-
sedno prigarali vsaj tri finalne
obračune, potem ko so bih v
uspeh z Laščani trdno prepri-
čani. Samozavest je zrasla po
prvi zmagi pred domačim ob-
činstvom, po porazu v Laškem
je bilo vse odprto, a optimiz-
ma in vere vase ni zmanjkalo.
Presegli sami sebe
»Kljub temu, da je pred na-
mi le še zadnja, odločilna tek-
ma, v kateri je mogoče prav
vse, tudi presenečenje, verja-
mem v naš uspeh,« je po spo-
drsljaju v Treh lilijah pripove-
doval reprezentant Goran Ja-
godnik. V ponedeljek zvečer
je bil razumljivo zadovoljen:
»DokazaU smo, da smo kljub
vsemu kvalitetnejše moštvo,
ki si zasluži nastop v finalu,«
je dejal Jagodnik, edini udele-
ženec derbija, ki v treh sreča-
njih ni nihal. Vselej je odigral
»svojo partijo« - standardno
dobro.
Veljko Petranovič je zgod-
ba zase. Da ne bo pomote, še
vedno je prvo ime Polzele. Z
ogromno izkušnjami je sposo-
ben preobrniti in dobiti marsi-
katero tekmo. In njegovih pet
osebnih napak v zadnjem sre-
čanju je bilo odločilnih, če-
prav je sprva kazalo, da je
voda na mlin Laščanov.
»V končnici tekme smo pre-
segli sami sebe. Brez našega
kapetana smo bili za trenutek
izgubljeni, a smo se vrnili in
tekmo pripeljali konca kot
smo si zamislili in želeli,« je
navdušeno razmišl^ Miha
Čmer. Na drugi tekmi je poči-
val, na zadnji je bil nekakšen
joker Polzelanov. S fanatično
borbenostjo v obrambi, pa-
metno igro v napadu in z mir-
nim izvajanjem prostih metov
ni dovoUl, da bi bila v njegovi
statistiki slaba kolona.
Polzelani so vendarle potr-
dih tezo, da so trenutno drugo
moštvo Slovenije. V finalu naj-
brž nimajo nobenih možnosti.
a z uvrstitvijo v finale pokala
in prvenstva so svoje - prese-
gh! Ohmpija, tretja v Evropi,
nato Kovinotehna. Mar ni le-
po? Kaj, lepo, na Polzeli so res
lahko ponosni na svojo košar-
ko.
mmmmmmm tomaž lukač
Osebna, namerna, tehnična
Veljko Petranovič je na tretji tekmi pokazal svojo temno plat. Na vseh tekmah je bil
pretirano napet, na meji incidenta in v 32. minuti je pri 52:51 eksplodiral. Osebna, zaradi
brcanja Juraka še namerna osebna in po plazu žaljivk še tehnična napaka.
V eni akciji trije prekrški in derbi je bil za kapetana predčasno končan. Polzela še ni bila v
bonusu, zato so gostje metali dva (namerna osebna) plus dva (tehnična) prosta meta, a ostali
brez žoge s strani, ki je dodatna kazen za namerno osebno. Mnogi so bili prepričani, da je šlo za
materialno kršitev pravil, vendar sta sodnika Pukl in Jeršan ravnala v skladu s pravili in po tekmi
tudi tolmačila sporni dogodek. Tehnična izniči žogo s strani, kaznovano moštvo je s tem v
boljšem položaju (?!) in enak zaplet se je pred časom zgodil na mednarodni tekmi. Sodnika sta
bila zaradi vročene žoge s strani kaznovana, s primerom sta bila Pukl in Jeršan seznanjena in na
Polzeli je vse bilo regularno.
Sašo Dončič (na tleh) je v Treh lilijah za žogo letel tudi čez soigralce.
%. SNOPIČ
KULTURA
17
Trideseta leta na Celjskem
1(0 so v Zavodu za kultur-
^ prireditve pred približno
^rema letoma sklenili, da
^do raziskali likovno umet-
iflSt tridesetih let našega sto-
jtja na Celjskem, še niso
jieli v načrtu interdiscipli-
jrne analize kulturne zgo-
flvine na tem območju. Ka-
iieje so projekt razširili in
anj zajeli še poglede na vsa-
kdanje in ostalo kulturno
jvljenje v mestu ob Savinji
I okolici.
Ka razstavi, ki so jo v Galeriji
Itovne umetnosti odprli na og-
id v torek, 6. maja, si je mogo-
e ogledati umetniška dela
vajsetih avtorjev, ki so v tride-
etih letih živeli in delali na
eljskem. Razstavo spremlja tu-
i bogata dokumentarna pred-
lavitev literarnega, glasbenega
1 ostalega kulturnega dogaja-
ja pred šestimi deseUetji.
Prvi del, razstavo umetniš-
jh del, je pripravila prof.
Alenka Domjan in največji
poudarek namenila prav li-
kovni umetnosti tedanjega ča-
sa, ki je bila vse do danes
nekako potisnjena v ozadje in
slabo ovrednotena. Celjski li-
kovniki so se do konca dvajse-
tih let povezovali pretežno z
ljubljanskim in delno tudi ma-
riborskim kulturnim krogom.
Prvo večjo likovno razstavo so
pripravili leta 1931 in na njej
razstavili 74 del 18 avtorjev.
Vsa so bila iz celjskih zaseb-
nih zbirk, kar priča o bogati
zbiratelj ski vnemi premožnej-
ših celjskih družin. Razstavna
dejavnost je v Celju dosegla
višek leta 1938, ko so na 1.
celjskem kulturnem tednu
(prvič in tudi zadnjič) razstav-
ljali skupaj domala vsi celjski
umetniki in ta dogodek je po
likovni plati izjemno pomem-
ben. Množičen obisk razstave
je pričal, da se je tudi odnos
ljudi do tovrstne kulture zelo
spremenil. Takratni celjski žu-
pan Alojz Mihelčič je umetni-
ke osebno podprl in v imenu
občine odkupil več del Tratni-
ka, Sirka, Klemenčiča in Did-
ka. Žal pa iztekajoča se leta
pred vojno celjskim likovni-
kom niso bila prav posebno
usojena. Večino je oblastna
vnema takratnega režima raz-
selila po Jugoslaviji in likovno
življenje v mestu je zamrlo.
Drugi del razstave je name-
njen predstavitvi bogatega do-
kumentarnega gradiva. V pr-
vem delu prof. Božena Oro-
žen predstavlja dogajanja na
leposlovnem področju. Orož-
nova ugotavlja, da je večina
leposlovcev živela in delala
drugod, največ v Ljubljani,
preživljali pa so se pretežno z
novinarstvom (Levstik, Rav-
Ijen, Kač). Izjema med njimi
je bil Novačan, ki je med vse-
mi najbolj izstopal, tudi po
svojih karakternih lastnostih.
Avtorica je v predstavitvi zaje-
la tudi pisce mladinske proze
(Roš, Hudales, Brina) in vse
tiste, ki so svoje misli in pove-
di izražali v nemškem jeziku.
Vodilni med njimi sta bili prav
gotovo Alma Karlin, ki je svoje
vtise s potovanj objavila v šte-
vilnih knjigah in časopisnih
člankih ter Anna Wambrecht-
sammer, ki je poznana pred-
vsem po izjemnem delu Da-
nes grofje Celjski in nikdar
več. Izšlo je v Gradcu leta
1933.
Razstavo spremlja slikov-
no in tekstovno izjemno bo-
gat katalog, ki bo prava po-
pestritev že tako slikovitih
likovnih del ter dokumentar-
nega gradiva. Njegova vred-
nost pa tudi po razstavi ne bo
nič manjša, saj bo ostal traj-
ni dokument o času, ki so jih
živeli naši predniki pred še-
stimi desetletji. Razstava bo
odprta do 20. junija.
Pravo malo bogastvo prina-
ša glasbeni del, ki ga je študij-
sko obdelal prof. Edvard Gor-
šič. Avtor ugotavlja, da so v
celjskem glasbenem življenju
tridesetih let še posebno vlogo
odigrali primorski Slovenci.
Kado Sancin, ravnatelj Glas-
bene matice, je bil po prihodu
v Celje leta 1924 vrsto let du-
hovni vodja celjskega glasbe-
nega življenja. Njegov Godalni
kvartet je večkrat celo v živo
igral v glasbenih oddajah ta-
kratnega ljubljanskega radia.
Koncerti in ostale prireditve,
ki sta jih prirejala Glasbena
matica in tudi Celjsko pevsko
društvo, so se dogajale pretež-
no v Narodnem domu. Celj-
skem domu. Ljudski posojilni-
ci, pestro kuhurno življenje
pa je bilo tudi v celjskem gle-
dahšču, kjer sta pogosto go-
stovali obe slovenski operni
hiši.
V zadnjem delu razstave je
predstavljen še zgodovinski
oris. Gre za poskus prikaza
takratnega življenja na gospo-
darsko perspektivnem območ-
ju, kjer je poleg močnega gos-
podarstva bil tudi sedež naj-
večjih grosistov (Stermecki) in
močnega »tujskega« prometa.
Če je bila prva polovica tride-
setih let tudi v Celju in okolici
še v znamenju velike gospo-
darske krize, pa je bila druga
polovica v znamenju splošne-
ga napredka, bogatega kultur-
nega in vsakdanjega življenja.
BRANKO GOROPEVŠEK
Likovni pedagogi razstavljajo
Sedma slikarska kolonija Lesicno-Pilštanj
Leta 1984 je akademski sli-
ar Peter Krivec začel s sli-
arsko kolonijo likovnih pe-
agogov Lesično-Pilštanj, ki
|lje takoj sprejelo pod svojo
(reho aktivno kulturno
Iruštvo, ki je že dotlej pri-
iravilo več likovnih razstav v
ikviru Kozjanskega kultur-
lega tedna.
Od tedaj se vsako drugo
eto srečajo likovni pedagogi
»ustvarjajo v prijaznem koz-
anskem okolju neminljive
lodobe slikovitega in še ved-
lo dovolj skrivnostnega sve-
a, ki se razprostira med Bo-
lorjem, Bočem in Donačko
!oro. Doslej je v slikarski ko-
oniji sodelovalo osemnajst
'likarjev in grafikov, stalna
:birka pa obsega že preko
Ivajset del.
Na nedavnem odprtju raz-
stave na Pilštanju so likovni
'edagogi predstavili tista dela,
so nastajala lansko leto av-
)Usta. Sodelovali so štirje us-
varjalci in sicer Milojka Bozo-
vičar iz Škofje Loke, Bogdan
Čobal iz Maribora, Vladimir
Potočnik iz Ljutomera in Vin-
ko Tušek iz Kranja.
Milojka Bozovičar je to-
krat prvič sodelovala na pil-
štanjski slikarski koloniji. Pri
izbiri motivov je dala pred-
nost profani in sakralni kul-
turni dediščini, saj so jo zani-
mala predvsem stara okna in
oltar podružnične cerkve na
Gubnem. Pri slednjem pre-
poznavamo žlahtno poetiko
barv, s katerimi je umetnica
ustvarila globinsko razsež-
nost prostora, v katerem je
postavljen preprost ohar kot
simbol ljudskega verskega
čustvovanja.
Tudi akademski slikar Vla-
dimir Potočnik je lansko po-
letje prvič prišel na Pilštanj.
Prleško hribovje in prekmur-
sko ravnico je zamenjal za ra-
doživost razčlenjenega koz-
janskega sveta in ga mojstrsko
ujel na svoja platna, ter se
zaradi igrivega ekspresioni-
stičnega poigravanja celo za
hip odmaknil od svoje ustalje-
ne slikarske norme.
Bogdan Čobal se je tudi
tokrat držal lastnega načela
in omogočil obiskovalcem
razstave sproščeno komuni-
kacijo. Če imamo v spominu
njegove značilne ekspresioni-
stične forme iz sveta abstrakt-
nega razmišljanja, nas tokrat
vodi v svet tistega doživljanja,
ki ga omogoča le kozjanska
krajina.
Vinko Tušek svoje kon-
struktivistične zamisli niza v
sozvočju z likovnim kadrom,
ki ga ponujajo motivi Pilštanja
in njegove okolice. Njegova
slika Pilštanjska legenda je
prava zgodba, ki jo je slikar
strnil v pilštanjske simbole od
znamenitega prangerja, pil-
štanj skega grba in nepogrešlji-
vih trških portalov. Iz te kon-
strukcije veje starožitnost
izročila, ki se je ohranilo na tej
lokaciji, likovna govorica pa
mu daje individualno barvo
ustvarjalca.
DRAGO MEDVED
ZAPISOVANJA
Fenomen EMK
Nedvomno je prireditev, ki
se nam z nezmanjšano hi-
trostjo kot kakšen komet prib-
ližuje. Evropski mesec kulture
Ljubljana '97, osrednji kultur-
ni dogodek letošnjega leta.
Ja, pravilno ste prebrali. Pa-
varotti je le kulturniški izlet,
le trening... Kot gre alpinist
prej petstokrat na Okrešelj in
Češko kočo preden jo mahne v
Himalajo. Tako je Pavarotti le
ogrevanje pred kulturnim in
umetniškim bombardiranjem
imenovanim Evropski mesec
kulture. No ja, seveda se tak-
šnega bombardiranja in rake-
tiranja že vnaprej veselimo,
pa čeprav z nekoliko grenkim
priokusom. Ki bo, bog ne daj,
še večji in še bolj grenak, ko se
bo ta mesec tam sredi junija
iztekel. Zakaj? Hja, preprosto.
Mesto Ljubljana se je k prire-
ditvi spravljalo, kot bi ji bilo
vse skupaj odveč. Kakor, daje
pomembnejši sprejem dunaj-
skega župana in vožnja s ko-
čijo po mestnih ulicah. Kakor,
da se ne bi zavedalo teže in
pomembnosti same priredi-
tve. In predvsem dejstva, da je
Evropski svet za kulturo, ki
deluje v okviru Evropskega
parlamenta, prireditev zau-
pal ravno Ljubljani. Kot prvi
izmed prestolnic nekdanjih
komunističnih držav. Ja. rav-
no to je bistveno. Kajpak no-
čem reči. daje program, ki ga
bo Ljubljana ponudila Evropi,
drugotnega pomena. Daleč od
tega; končno se bo uresničila
napoved Dragana Živadino-
va, ki je ob neki priložnosti
zaklical, da ni več daleč dan.
ko bo Evropa prihajala k nam
in ne mi več k njej. Pa takrat
še ni bilo ne duha ne sluha o
Evropskem mesecu kulture v
Ljubljani. Ne, program je se-
veda zelo pomemben. Vsaj za
nas. Za svetnike mestnega
sveta, pa je zares drugotnega
pomena. Ne verjamete? Hja,
predstavljajte si. da sedite
tam na neki seji in nekaj ur
poslušate raznorazna pame-
tovanja o tem. kako da je slo-
venska kultura vse preveč al-
ternativno usmerjena, da bi
bilo na Evropskem mesecu
kulture treba priložnost ponu-
diti predvsem zborovskim
pevcem in ljubiteljski oziroma
amaterski kulturi, ki jo jav-
nost vse premalo pozna. In to
iz ust ljudi, ki živijo v mestih,
ki resda živijo v mestih, toda
obnašajo se, kot da bi živeli
nekje na podeželju. Ki jih mo-
ti hrup mestnih ulic. Ki bi v
glavno mesto, v mesto, lepo
vas prosim, najraje naselili
krave in ovce in poslušali nji-
hovo zamaknjeno mukanje in
odrešujoče blejanje. Ki se ne
zavedajo, da je Evropski me-
sec stvar mednarodnih raz-
sežnosti, ne pa prireditev tipa
šenjernejskih petelinov. Lo-
kalne ravni, skratka. Ki ne
razumejo, da Evropo prav ma-
lo briga naša ljubiteljska kul-
tura, marveč zgolj tisto, kar
imamo s področja umetnosti
in kulture zares ponuditi in
pokazati. Pa če je to nastalo v
okviru institucije ali izven
nje, pa če je to stvar javnega
zavoda tipa Drama SNG Mari-
bor ali pa Kulturno umetniš-
kega društva Črmošnjice. In
še; saj se še spomnite pesni-
ka, ki je nekoč pisal slavospe-
ve Josipu Brozu Titu, izdajal
pesniške zbirke s pomočjo dr-
žavnega denarja, bil v držav-
ni službi kot urednik, danes
pa je razočarani upokojenec
in v prostem času ljubljanski
mestni svetnik? Seveda se ga
spomnite, saj je kot kakšen
petelin, ki bi ga še tam v
Šenjerneju postrani gledali,
nesramno in sploh primitivno
napadal režiserja Dušana Jo-
vanoviča. ker njegove drame
niso ravno najbolj slovenske.
In mu očital še kup laži. J a.
ravno ta pesnik še do danes ni
zapopadel pomena prireditve
Evropski mesec kulture. In je
le nekaj tednov pred uradno
otvoritvijo zahteval njegov od-
stop z mesta enega od pro-
gramskih vodij prireditve. Pa
ne na podlagi njegovega dela.
marveč na podlagi njegovih
nacionalnih korenin. Pa koga
to sploh briga. Koga briga, če
je Alan Hranitelj rojen v Za-
grebu ali v Rogaški Slatini, če
svoja dela predstavlja pod slo-
vensko zastavo? Lepo vas pro-
sim!
Hočem skratka povedati, da
je Evropski mesec kulture ne
samo prireditev, s katero se bo
slovenska kultura predstavila
v mednarodnih razsežnostih,
marveč bo tudi pokazatelj de-
janskega stanja v slovenski
kulturi. Ali boljše, odločanja v
slovenski kulturi: o njej odlo-
čajo tisti, ki pojma nimajo.
Dobesedno.
Piše: TADEJ ČATER
Mucove risbe
v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju bodo
jutri, 9. maja ob 19. uri, odpdi razstavo risb Dušana Muca, ki je
študiral na Akademiji primenjenih umetnosti v Beogradu in
diplomiral pri prof. Dušanu Rističu, slikarju in scenografu.
»Dušan Muc je izrazit intimist in vagant, ki prisega predvsem
na osebno poetiko, njegov ustvarjalni opus pa je odličen
primer nekdaj visoko cenjenega , a danes še komaj znanega
miniaturnega slikarstva,« je ob napovedani razstavi zapisala
Judita Krivec Dragan. Osrednja metafora njegovega slikarstva
je pripoved o dečku, ki gre na pot. Gre za podobo slokega,
večnega mladeniča, ki potuje skozi različne svetove bivanja...
KL
Pevska obletnica v Novi Cerkvi
Kadarkoli nastopijo domači pevci, je za
^aj praznik, še bolj praznično pa je, ko
domači pevski zbor slavi srebrni, petind-
vajsetletni jubilej. Prav to vzdušje smo v
petek, 21. aprila, doživljali v nabito polni
dvorani kulturnega doma v Novi Cerkvi.
Moški pevski zbor si je s celovečernim
'koncertom dostojno in primerno pred-
frazničnemu razpoloženju, utrdil svojo
['eljavo in potrdil pevsko tradicijo svojega
'^raja, ki se je brez prekinitve začela že
ffed osmimi desetletji; natančno pred 78
'^ti, ko se je v kraju začelo organizirano
l^fepevanje. Verjetno je pri tem iskati tudi
"^kaj Slomškovega vpliva, saj so njegove
"spodbude o potrebnosti domačega pre-
''^vanja padle v občutljive duše domači-
"^ov in se prenesle v današnji čas.
Moški pevski zbor je bil ustanovljen
leta 1972 kot sekcija društva Tone Tomšič
in je že čisto na začetku dosegel zavidlji-
vo številko 40 pevcev, zborovodja pa je bil
Rafko Gorenšek. Peter Selčan je zboro-
vodsko delo nadaljeval za nekaj let, nato
pa se je zbor daljši čas uspešno uveljavljal
pod pevovodsko roko mlade in zagnane
Darinke Operčkal. V tej pevski sezoni pa
zboru zopet »poveljuje« Peter Selčan.
Vsa leta svojega delovanja je zbor konti-
nuirano delal, nekaj časa tudi pod skrb-
nim mentorstvom prof. Egona Kuneja in
uspeh te pomoči je bila nenehna rast in
uveljavljanje ne samo v občinskem, mar-
več tudi regijskem okviru. Zasluženo je
dobil Prešernovo nagrado občine Celje
1982 za pevske dosežke v kulturi. Zboro-
vodja Peter Selčan si je pod mentorstvom
in nasveti prof. Kuneja pridobil solidno
strokovno znanje, ki ga uspešno vnaša v
svoje zborovsko delo, kar je pokazal tudi
ob tem pevskem večeru, kot je za jubilej-
ne koncerte že skorajda pravilo je bil
program vsebinsko raznolik, nastavljen
tako, da zadovoljuje najširše poslušals-
tvo.
Močno je bila zaznavna skrb za vsebin-
sko oblikovanje skladb, petje je bilo pre-
pričljivo, z močnim poudarkom na upo-
rabi vokalno-tehničnega znanja. Še bolj
zaokroženemu zvoku se bo zbor pribli-
žal, ko se bodo glasovno uskladili mladi
pevci z zrelimi moškimi glasovi starejših
članov zbora.
Naj se ob tem jubileju uresničijo želje,
zapisane v lično prirejeni programski
knjižici o neprekinjeni kulturni pomla-
di!
■■■■■■■■■■■■■■i MARJAN LEBIČ
18
KULfURA
Pesni od materine smrti
Pesniški prvenec Majde Rezec s Preverja
Majda Rezec, ki je odraš-
čala na kmetiji v Lopaci, na
Prevorju, je v rosnih letih
izgubila mamo. V svojih
najstniških letih je morala
prevzeti številne skrbi pokoj-
ne mame, saj je imela dve
mlajši sestri. V takratni hudi
stiski so se rodile njene prve
pesmi, pozneje pa še druge.
Njena pesniška zbirka, z na-
slovom Mavrica življenja, bo
izšla jutri. Pojutrišnjem, v so-
boto 11. maja, pa bo njena
javna predstavitev v prostorih
prevorske šole. Na Prevorju ta-
ko pripravljajo zanimiv Večer
Majdinih pesmi z gosti, z za-
četkom ob 20. uri. Gre za pred-
stavitev pesmi, ki so izpoved-
nega značaja ter nekaterih raz-
položenjskih, nekaj pa je tudi
šaljivih. V Pesmi, posvečeni
mami pa opisuje materino hu-
do trpljenje med dolgotrajno
boleznijo ter občutenje otrok
ob boleči izgubi. Izid pesniške-
ga prvenca sta podprli šentjur-
ska občina in KS Prevorje.
»Večer Majdinih pesmi z
gosti« bo povezovala prof.
Marija Frece, ravnateljica
prevorske šole, pesmi Majde
Rezec pa bosta recitirala do-
mači študentki Aleksandra
Maček ter Mateja Gril. V kul-
turnem programu se bodo
predstavili tudi prevorski
tercet Domima ter še drugi
glasbeniki. Gosta Večera bo-
sta Jože Mastnak-Marjan in
Gregor Bezenšek, avtorja
knjige Fore za jurja.
Majda Rezec je eno desetlet-
je delala kot ekonomski teh-
nik, največ v celjski Vrvici, po
poroki na kmetijo v Straški
Gorci, prav tako na Prevorju,
pa se je povsem posvetila dru-
žini s tremi otroci ter zemlji. V
tem je tudi našla smisel življe-
nja, osebno srečo. Vmes na-
stajajo pesmi, le za njeno du-
šo, v kraju pa so jo vzpodbudi-
li k njihovi javni predstavitvi.
Njene pesmi pomenijo veliko
tudi za kraj, saj pričajo o nje-
govi kulturi, zato bo javna
predstavitev pesniške zbirke
pomemben krajevni dogodek.
Ker piše za svojo dušo, do-
slej ni veliko objavljala, nekaj
njenih pesmi pa prepeva pre-
vorski tercet Domima, ki ga
poznajo obiskovalci kulturnih
prireditev na Kozjanskem ter
tudi poslušalci Radia Sloveni-
ja. Pesnica Majda Rezec je ena
od treh pevk tega terceta, ki bo
prav tako nastopil na predsta-
vitvi njenega pesniškega pr-
venca.
BRANE JERANKO
Klavirski
iconcerl
V veliki dvorani Narodne-
ga doma Celje bo jutri, v
petek ob 19. uri, klavirski
koncert Gregorja Deleje in
Simona Dvoršaka. Koncert
mladih pianistov, na kate-
rem bodo nastopili tudi
gostje, pripravlja Kulturno
društvo Anton Aškerc I.
Gimnazije v Celju.
Glasbena dejavnost je v I.
Gimnaziji v Celju živa že vr-
sto let, v šoli deluje vrsta
glasbenih skupin, mešani
mladinski pevski zbor, moš-
ki oktet, veUko učencev pa
obiskuje tudi srednje glasbe-
ne šole sirom Slovenije. Tudi
koncerti, kakršen bo jutriš-
nji, so postali že nekakšna
šolska tradicija, saj bo to-
kratni že osmi po vrsti.
Gregor Deleja je učenec 3.
razreda I. Gimnazije v Celju,
Simon Dvoršak, ki je matu-
riral v I. Gimnaziji v Celju, pa
je zdaj študent 1. letnika Pe-
dagoške fakultete Maribor.
Klavirski duo uspešno deluje
že tretje leto, tokrat pa se
bosta mlada pianista štiriroč-
no na klavirju predstavila z
deli Beethovna, Mussorgske-
ga, Prokofjeva, Orffa,
Brahrasa, Faureja, Webra in
Saint-Saensa. K sodelovanju
pa sta povabila tudi druge
gimnazijce-glasbenike. Gost-
je na koncertu bodo sopra-
nistka Nataša Krajnc, violi-
nistka Martina Gajšek, pia-
nistki Sara Chuuya in Vero-
nika Fiirst ter flavtistka Mi-
šela Mavric. Gostje bodo na-
stopile z deli Schuberta, Mo-
zarta, Rachmaninova, Beet-
hovna, Bizeta in Schumana.
MU IS
Glasbena šola Laško
se želi osamosvojiti
Laška in radeška občina
imata še vedno dva skupna
javna zavoda - knjižnico in
glasbeno šolo, saj niti ena
niti druga občina za sedaj še
ne more tovrstne ustanove
organizirati samostojno.
V Radečah, na primer, ne
dosegajo zakonsko predpisa-
nih normativov in standardov
za samostojno knjižnico, neko-
liko bolj zapleteno pa je z glas-
beno šolo, saj celo sedanji
skupni zavod po obsegu dejav-
nosti ne izpolnjuje normativov,
ki so pogoj za samostojnost.
Kljub temu se želi glasbena
šola v Laškem osamosvojiti, in
kot je bilo slišati na zadnji seji
občinskega sveta, bo občina
naredila vse, da do tega čim
prej pride. Šola v Laškem ima
že sedaj več glasbenih oddel-
kov kot jih je v Radečah, prob-
lem pa so kadri, saj nihče od
učiteljev glasbe ni redno zapo-
slen. Pred kratkim so Laščani
dobili ponudbo zasebne glas
bene šole Radovana Marvina
iz Celja, ki želi v Laškem usta-
noviti nekakšno svojo podruž-
nico, vendar tako vodstvo ob-
činske uprave kot občinski svet
nad tem nista preveč navduše-
na, saj bi bili tudi s takšno šolo
spet v podrejenem položaju.
Zato bodo do osamosvojitve
vztrajali skupaj z Radečani, še
zlasti zato, ker so si v nedavno
sprejetem novem ustanovitve-
nem aktu skupne glasbene šo-
le zagotovili nekoliko druga-
čen status od dosedanjega.
Glasbena šola Laško ne bo več
organizacijska enota, ampak
bo imela status podružnične
šole s svojim delovnim progra-
mom ter z lastnim, ločenim
vodenjem financ. Akt tudi za-
gotavlja, da bo denar, zbran s
šolnino in donacijami, lahko
uporabila le tista šola, na po-
dročju katere je bil zbran.
mmmmmmmmmmmmmm ji
Hi, Iconjičeic z delavnicami
Majske muzejske delavnice za najmlajše obiskovalce Her-
manovega brloga Muzeja novejše zgodovine Celje so tokrat
zadnjič vezane na gostujočo razstavo Hi, konjiček.
Danes in jutri, v petek, bodo otroci ob 10. uri pod vodstvom
Mihele Jezernik izdelovali iz lesenih odpadkov igrače na kole-
sih,od 13. do 16. maja bodo štiri delavnice oblikovanja v glini,
otroci pa bodo s pomočjo prof. Roka Komela ustvarjali lokomo-
tive, čez štirinajst dni pa bodo še tri delavnice izdelovanja
vozičkov iz lesenih paličic, ki jih bo prav tako kot prve vodila
Mihela Jezernik.
Maj bodo v Hermanovem brlogu zaključili z delavnicami
sladkih presenečenj, pod vodstvom Barbare Cokan Mraz in
Cilke Božnik iz šentjurske enote Srednje vrtnarske, kmetijske,
gospodinjske šole Celje bodo malčki od 27. do 30. maja
pripravljali »puding mojih želja«. IS
Upolcojenci za praznile
Ne zgodi se pogosto, da je
dvorana Narodnega doma že
precej pred začetkom koncer-
ta popolnoma zasedena in os-
tajajo samo še stojišča za tiste,
ki pridejo običajno tik pred
začetkom. Prav to se je dogaja-
lo v torek, 29. aprila, ko je
prepeval mešani pevski zbor
Društva upokojencev iz Celja.
Druženje s pevci in njihovo
pesmijo je bilo uglašeno prav
v predpraznično razpolože-
nje in tako smo ta večer tudi
doživljali. Pevskemu zboru se
je lani izteklo že častitljivih
35 let organiziranega petja in
nastopanja. Običajno ni v na-
vadi razsojati kaj je v kulturi
potrebno ali ne, vendar velja,
da je treba dati nesporno
priznanje in posvetiti dodat-
no skrb tistim, ki kulturo ra-
bijo kot sredstvo druženja in
dokazovanja, da so še vedno
delovni in ustvarjalni in to za
upokojenski zbor pač še kako
velja.
Koncertni spored je bil vse-
binsko raznolik, nastavljen ta-
ko, kot je običajno, kadar želi-
mo peti v veselje sebi in užitek
poslušalstva. Bil je pevsko zah-
teven in je programsko enako-
vredno zaobjel umetne skladbe
ter priredbe oziroma obdelave
ljudskih pesmi. Ob upoštevanju
nekoliko prilagojenih kriterijev
je bilo petje disciplinirano, gla-
sovno usklajeno ter interpreta-
cij sko prepričljivo, dinamično
postavljeno v tiste lege, v kate-
rih je zbor zvenel še hop:iogeno.
Dirigentka Jožica Soko ve, ka-
ko se da tudi s starejšimi glasovi
ustvariti prepričljiv muzikalen
vtis. Prepričan sem, da pevke in
pevci poj o zato, ker vedo za
tisto obče veljavno resnico, da
kdor poje z veseljem in srcem,
ostaja mlad tudi še v tretjem
življenjskem obdobju.
MARJAN LEBIČ
PRIREDITVE
GLEDALiiSČE
V Slovenskem ljudskem
gledališču bodo danes ob
16.30 za Abonma I. Gimnazije
2 Celje, jutri ob 10.30 za Sred-
njo trgovsko šolo 1 Celje, v
ponedeljek ob 16.30 za Abon-
ma I. Gimnazija 3 Celje, v
torek ob 11. uri za Abonma
Srednje frizerske, tekstilne in
strojne šole 1 Celje in v sredo
ob 12. uri za Abonma Srednje
vrtnarske šole Celje uprizorili
Ukročeno trmoglavko.
V Domu kulture v Velenju
si lahko v ponedeljek ob 19.
uri ogledate komedijo Polo-
vične resnice v izvedbi Gleda-
lišča Ptuj. Predstava bo za
mladinski abonma in izven.
V roza dvorani Plesnega
foruma bo v soboto ob 20.30
plesno gledališka predstava z
naslovom Zrcalne podobe Ro-
že Mlakar ali Povabilo na tor-
to v koreografiji Gordane Ste-
fanovič-Erjavec. Pleše Andre-
ja Cepuš.
V dvorani Celjskega doma
bo v soboto ob 10.30 lutkovna
predstava Kaznovana trdosrč-
nost v izvedbi Pavlihovega gle-
dališča Globus iz Ljubljane.
KONCERTI
V dvorani Tri lilije v De-
bru pri Laškem bo jutri ob
20. uri javna - mednarodna
prireditev z naslovom »Godci
ne poznajo meja«. Nastopili
bodo narodno zabavni an-
sambli iz Švice, Avstrije,
Nemčije in Slovenije.
V restavraciji Vrelec Zdra-
vilišča Laško bo v ponedeljek
ob 20. uri koncert Zagorskega
okteta.
V koncertni dvorani Glas-
bene šole v Celju bo nocoj ob
19.30 recital absolventov štu-
dentov Akademije za glasbo
iz Ljubljane. V sredo ob 17. uri
pa bo nastop učencev srednje
stopnje.
V Glasbeni šoli v Velenju bo
jutri ob 19.30 koncert Rudar-
skega okteta Velenje, pod vods-
tvom Cirila Vertačnika z gosti.

Na enoti Srednje vrtnarske,
kmetijske in gospodinjske šo-
le v Šentjurju bodo jutri ob 12.
uri odprli razstavo učencev, ki
bo na ogled do nedelje.
V avli Kulturnega doma
Šmarje bo v nedeljo od 8. do
18. ure na ogled razstava sli-
karskih del upokojencev.
V Galeriji Velenje bodo ju-
tri ob 19. uri odprli razstavo
risb Dušana Muca.
V avli hotela na Dobrni je do
16. maja na ogled razstava del
slikarja Vinka Pajka iz Celja.
V Likovnem salonu je odp
ta razstava kiparskih instal^f
Mihaele Ciuha.
V avli IL nadstropja Osre,
nje knjižnice Celje je do ko;
ca maja na ogled razstava Sv
to pismo med Slovenci.
V Pokrajinskem muzeju
do 30. junija na ogled razsta,
Rifnik in njegovi zakladi.
V dvorani župnijskega cej
tra Sv. duh vC^elju je do 10.
na ogled razstava slik Zdeni
Krpana iz Gornje Radgone.
V Hermanovem brlogu
Celju je na ogled razstava H
konjiček.
V Avtosalonu na Ipavčevj
Celju do konca maja razstav!
slike Amina Kolarič, v boutic]
Steklar pa Peter Bračun.
OSTALO
V restavraciji Vrelec Zdrj
vilišča Laško bo drevi ob 2
uri nastop folklorne skupii
iz Poljčan.
V Knjižnici Rogaška Slat
na bo jutri ob 20. uri predstav
tev nove knjige ob diapozitivi
Vodnik po kraljestvu gozdnaii
ga Boča Mitje Cimperška.
KINO
Union od 8. do 14.5. ob 16.3
in 18.30 ameriški film Nevarr,
tveganja in ob 20.30 ameriši
film Zverine: Mali Union od i
do 14.5. ob 20. uri ameriški fik
Shov^^girls - Slačipunce; Metn
pol 8.5. ob 18. uri in od 9. di
14.5. ob 17, 19. in 21. uri amji
riški film Dantejev vrh, 8.5. ol
20. uri britanski film Anglešk
pacient, 10.5. ob 23. uri ameriš
ki film Zverine.
Kino Dobrna 10. ob 19. ii
11.5. ob 17. uri slovenski fik
Outsider.
Uspelt mladilt ceijsicili pianistov
Od 25. do 27. aprila je bilo v Mariboru na igrali v I. kategoriji, šestnajst in sedemnajst
Srednji glasbeni in baletni šoli tekmovanje letniki pa v IV. kategoriji,
mladih glasbenikov »Dr. Roman Klasinc« z VI. kategoriji je prejel bronasto plaketo
mednarodno udeležbo. Nastopili so mladi Tilen Draksler ( učitelj: prof. Brina Zupančič
pianisti. Rogelj), v IV. kategoriji pa so prejeli srebrn^
Tekmovanje je, kot piše v knjižici s programi plakete: Simona Guzej (prof. Brina ZupanČiC'
nastopov, posvečeno spominu na dragega uči- Rogelj), Primož Mavric (prof. Jelena Dukič) i''
telja, pianista in vsestranskega glasbenika dr. Barbara Starovasnik (prof. Brina Zupančič
Romana Klasinca. Rogelj).
Glasbeno šolo Celje so zelo lepo zastopali Lep uspeh za mlade pianiste, zadoščenje
trije dijaki srednje ter en učenec osnovne stop- obe profesorici ter Glasbeno šolo Celje in veli'
nje. Razvrščeni so bili v I. in IV. kategorijo, ka vzpodbuda mladim talentom za njihov"
Tekmovalci do starosti enajstih let in mlajši so nadaljnje delo.                                BZB
David in
Maša tretja
Minulo nedeljo je bilo v dvo-
rani Tri lilije v Laškem odprto
prvenstvo Slovenije v stan-
dardnih in latinskoameriških
plesih, na katerem so se spet
uspešno predstavili plesalci
laškega plesnega kluba Lukec.
V močni konkurenci parov
iz Avstrije, Nemčije, Bosne in
Hercegovine, Madžarske, Slo-
vaške, Hrvaške, Jugoslavije in
Slovenije sta laški klub zasto-
pala dva para v kategoriji mla-
dinci C. Par David Kozmus in
Maša Piki je v standardnih
plesih dosegel tretje mesto, v
latinskoameriških pa peto,
Jernej Ferme in Maja Lesjak
pa sta bila v latinskoameriških
plesih šesta, v standardnih pa
sedma. JI
2. SNOPIČ.
KULTURA
19
Jagodicev x-ray ari na Dunaju
častilec svetlobe, srebra in rje tudi v lepem trojezičnem katalogu
Akademski slikar, grafik
ju multimedialist Stane Ja-
godic, celjski in šmarski ro-
jak, te dni razstavlja svoja
najnovejša likovna dela v ga-
leriji Slovenskega kulturne-
ga centra Korotan na Duna-
ju. Ob delih, ki so nastala na
idejnih izhodiščih ekspre-
sionizma, nadrealizma, de-
Jaizma in metafizike, naj-
bolj izstopajo najnovejše
montaže iz cikla X-ray art,
nove umetnikove likovne
tehnike in besedne skovan-
ke. Celotna razstava temelji
na treh vsebinskih sklopih
in sicer svetlobe, srebra in
rje.
Razstavni projekt Častilec
svetlobe, srebra in rje je zasno-
van tako, da je avtor z deh
(fotografije, montaže, sekven-
ce, asemblaži) smiselno pove-
zal svoj likovni in filozofski
pogled na pojave in stanja, ki
ga vznemirjajo na relaciji med
makro in mikro kozmosom,
flovekovo zunanjo obliko in
notranjo vsebino. Prvi sklop, to
so predvsem fotografije, mon-
taže in sekvence, govori o svet-
lobi in njenih večnih izvirih kot
so sonce, luna, plamen, sveča,
električna žarnica, žareča cev
in rentgenski žarki. Prav sled-
iji se pojavljajo tudi s tehniko
entgenskega filma, ki umetni-
ku omogoča vpogled tudi v
hotranjost človeškega telesa.
Le-ta predstavlja umetniku
večni fenomen in neizčrpni vir
za raziskave odnosov, ki jih
povzročajo vizualna in psiho-
loška prepletanja, ki omogoča-
jo nova duhovna obzorja člo-
veške fantazije.
■ Sklop srebrnega zajema ti-
ste učinke, ki so nastali že leta
1983 v ciklu Srebrni horizont,
ko je Stane Jagodic gradil kon-
strukcije v različnih naravnih
okoljih in jih kombiniral s ste-
klenimi kroglami in drugimi
svetlečimi materiali. Zelo zna-
na so tudi njegova dela s kon-
zervami, ki jih je uporabljal
zaradi kovinskega sijaja in
možnosti montaž za najrazlič-
nejše angažirane poudarke. V
cikel sodijo tudi posrebrene
otroške igrače ter mali dinoza-
vri, ki jih je umetnik postavil v
poseben paradoksalen odnos
do človeka. Učinek srebrnega
kovinskega sijaja se pojavlja
tudi pri pločevinkah, ki jih je
Jagodic, stare in zmečkane,
večinoma tudi razpadajoče in
rjaste, uporabil predvsem za
tretji sklop, ki ga pooseblja
izraz rja, torej nekaj minevajo-
čega, razpadajočega, starega
in grdega. Toda slednje pri
umetniku vzbuja tudi poseb-
no estetiko lepega. Tako kot ni
rentgenski posnetek lobanje
ali okostja roke ali noge zgolj
simbol smrti (gre pač za fizio-
loško podobo kosti), temveč je
tudi lahko simbol hrepenenj
človeka po iskanju zdravja in
ohranjanju življenja, tako so
tudi stare pločevinke skriv-
nostna sporočila estetike mi-
nevajočega. Umetnik jih je v
montažah postavil ob druge
sodobne materiale, na primer
v plastično ohišje za zgoščen-
ke.
Pri vseh teh montažah pa
sodeluje in marsikje tudi pre-
vladuje rentgenski film, ki ga
je Jagodic prvič uporabil že
leta 1972 pri montaži Sončni
mrk. Tako je nastal samosto-
jen cikel x-ray art, ki bi lahko
v celoti nosil naslov Nostalgi-
ja, saj vnaša v gledalčevo za-
vest prizore iz življenja, ki ga
imamo samo še v spominu ali
pa teče z nami nekakšen
stranski, vzporedni krog, ki
se ga sicer zavedamo, ga pa
vedno ne vidimo oziroma ga
Za dunajsko razstavo in
tudi za vse tiste, ki ji bodo
sledile, je celjska založba
Perfekta izdala bogat 86
strani obsegajoč katalog v
slovenskem, nemškem in
angleškem jeziku, saj bo to
svojevrstna potujoča razsta-
va po vseh pomembnih gale-
rijah doma in v svetu kot
pomembna informacija o
angažirani umetnosti Stane-
ta Jagodica.
vidimo le tedaj, ko to hoče-
mo. Rentgenska tehnika sli-
kanja notranjosti telesa je po-
daljšana ost- umetnikovega
prizadevanja za prodiranje v
notranjost, v tkivo, ki je zanj
fenomen fiziološke in hkrati
psihološke skrivnosti delova-
nja človekove biti. Toda to
niso motivi, ki bi živeli v pro-
storu sami zase. Umetnik jih
sestavlja v smiselno celoto z
drugimi simboli in izraznimi
sredstvi, kot so na primer sta-
re fotografije in dia filmi. Ta-
ko nastopajo nove sporočilne
celote, ki nosijo v sebi prvine
grotesknosti, fantastike in
hkrati melanholične poetike.
X-ray art se torej navezuje na
vse, kar je pri Jagodičevih
fotografijah, montažah in
asemblažih povezano s svet-
lobo.
^    ,     DRAGO MEDVED
Peli bodo v Švici
Ob materinskem dnevu bodo to nedeljo, 11. maja, v Švici
gostovali člani Moškega pevskega zbora Zagrad Celje, pod
vodstvom Matjaža Železnika in člani okteta »Studenček«,
pod vodstvom Iva Kneza.
Prvi bodo v Švici prepevaU pri nedeljski slovenski maši v
kripti cerkve Gutriht v Ziirichu, za tem pa bodo sodelovah tudi
v programu prireditve ob materinskem dnevu za Slovence,
kjer bodo nastopili tudi otroci slovenske dopolnilne šole s
pesmimi Svetlane Makarovič.
Člani okteta Studenček pa bodo v nedeljo, 11. maja, sodelo-
vali pri slovenski maši v Appenzellu, za tem pa tudi na
prireditvi ob materinskem prazniku, za Slovence, ki živijo in
delajo v tem kraju.
Organizator obiska v Švici je vodja Slovenske misije v Švici
pater Robert Podgoršek, ki v soboto, 10. maja, v Liechtensteinu
pripravlja tudi srečanje s Slovenci in domačo slovensko pesmijo.
Ž. BEŠKOVNIK
IZ GUTENBERGOVE
GALAKSIJE
Grenki blagoslovi
Ne glede na letni čas, vre-
me ali trenutno razpolože-
nje, me vedno znova toplo
prešine pri srcu, ko zagle-
dam nov roman Danielle
Steel. Ni važno, kje, v izložbi
knjigarne, v Celju ali visoko
na nemškem severu, v Cux-
havnu ali pa na domačih po-
licah naše knjižnice!
Pred mnogimi leti, ko sem
se prvič srečala s pisateljiči-
nim imenom ob branju roma-
na Obljuba, še nisem vedela, s
kakšnim navdušenjem prebi-
rajo bralci po svetu njena dela.
Danielle Steel je sodobna
ameriška pisateljica, ki izdaja
vedno nove romane. Zgodbe
se ne ponavljajo, polne so do-
gajanj in presenetljivih preo-
bratov. Čeprav kmalu najde-
mo rdečo nit v njenem pripo-
vedovanju nas to ne ovira, da
ne bi s pričakovanjem in zani-
manjem brali do konca. Razgi-
bano pisateljičino življenje že
samo ponuja nešteto zamisli
in idej za pisanje.
Rojena je bila v New Yorku,
šolala se je v Evropi, se pri
petnajstih letih vrnila v sred-
njo šolo na Manhattnu in ka-
sneje študirala francoščino in
italijanščino. V svojih štirih
zakonih je doživela in prežive-
la mnogo stvari, ki jih, kot
sama pravi, vedno znova ko-
ristno vpleta v svoje zgodbe.
Njen zadnji, v slovenščino
preveden roman Grenki bla-
goslovi (Ljubljana, Mladinska
knjiga, 1996) opisuje aktualno
temo, s katero se intenzivno
ukvarjajo ljudje konec dvajse-
tega stoletja. Z neplodnostjo,
oziroma z zakonci, ki iz kakr-
šnih koli razlogov ne morejo
ali nočejo imeti otrok, saj so ti
vendar najvišji cilj vsakega za-
kona. Kakor za koga...
V romanu nastopajo trije za-
konski pari. Diana in Andrew,
ki si takoj po poroki zaželita
otroka, vendar se na žalost
izkaže, da Diana ne more za-
nositi. Charlie sanjari o otro-
ku, medtem ko njegova mla-
da, ambiciozna žena sovraži
že samo misel, da bi ji otrok
utegnil pokvariti kariero in s
tem tudi življenje. Pilar in
Brad sta starejši par, ki si po
dolgih letih skupnega življe-
nja zaželi tudi otroškega vriš-
ča. Tudi pri njima se zaplete.
Vsi trije pan si prizadevajo in
usklajujejo želje s partnerji, na-
zadnje pa po naključju poiščejo
pomoč pri istem strokovnjaku.
Zanimiva in razgibana
zgodba, jasno s srečnim kon-
cem, istočasno pa izvemo med
vrsticami mnoge življenjske
resnice. _^
Piše: JELKA BRVAR
Eksiibrisi v Solčavi
v torek, 13. maja, ob 19.
uri bodo v razstavišču Firšt v
Solčavi odprli razstavo geo-
loških ekslibrisov.
Najstarejši eksiibrisi, oziro-
ma lastniške oznake, so znani
izpred več kot dveh tisočletij,
ko so na fajansni plošči, ta-
kratnih knjigah, označevah
lastništvo. Današnjo obliko
ekslibrisa je podpiral slavni
slikar in grafik Albrecht Durer
fia prehodu iz 14. v 15. stolet-
je. Posebna lepota in okras na
ekslibrisu je umetniški izde-
lek, ki knjigo polepša in okra-
ji. Največ umetnikov vreze ek-
slibris v lesorez, linorez, ba-
krorez ali izdela v kakšni dru-
gi grafični tehniki. Posebno
cenjeni so tisti motivi, ki nekaj
povedo o lastniku, umetnik pa
se lahko poigra tudi z lastniko-
vim imenom.
V razstavišču Firšt v Solčavi
pripravljata organizatorja raz-
stave. Pokrajinski muzej Celje
in Društvo ekslibris Sloveniae
Ljubljana, razstavo ekslibri-
sov z geološko vsebino. Na
enih so fosili, minerali, nagu-
bane plastike, drugi pa so na-
rejeni za geologe. Precej tak-
šnih ekslibrisov je imel prof.
Ivan Rakovec, raziskovalec le-
denodobnih sesalcev in velik
zbiratelj ekslibrisov. Razstava
v solčavskem razstavišču bo
na ogled do 14. junija.
US
Revija šolskih zborov treh občin
Na vsakoletni tradicional-
ni reviji šolskih zborov se je
v dvorani Narodnega doma v
Celju 24. aprila predstavilo
13 zborov občin Celje, Vojnik
in Štore.
Nastopilo je 5 otroških pev-
skih zborov (OŠ Frana Kranjca
Celje - Mateja Skorja, OŠ Frana
Roša Celje - Emilija Kladnik-
Sorčan, OŠ Glazija Celje - Bla-
ženka Zvar, 11. OŠ Celje - Alojz
Švec, OŠ Dobrna - Darinka Sta-
goj), 5 mladinskih zborov (OŠ
Štore - Bojana Gajšek, OŠ Fra-
na Kranjca - Mateja Skorja, OŠ
Frana Roša Celje - Emilija Klad-
nik Sorčan, III. OŠ - Sonja Kase-
snik, OŠ Hudinja Celje - Emil
Lenarčič), en dekliški pevski
zbor (Gimnazija Center Celje -
Barbara Arlič) ter dva mešana
mladinska zbora (Prva gimna-
zija v Celju - Adrijana Požun
Pavlovič, Šolski center Celje -
Metka Jagodič-Pogačar). Izbra-
ni pesemski repertoarji so bili
kvalitativno zelo heterogeni:
zborovodja in zborovodkinje,
ki se pripravljajo za tekmova-
nje na Mednarodnem mladin-
skem pevskem festivalu v Celju
konec meseca maja (E. Lenar-
čič, B. Adič, A. Požun-Pavlovič,
M. Jagodič-Pogačar), so izbrali
zelo zahtevne programe; drugi
- čeprav ne tekmovalno narav-
nani, pa vendar veliki mojstri
zborovskega oblikovanja, so
prav tako posegli po zahtev-
nem umetniškem programu;
slišali pa smo tudi skladbe, ki
po svoji zahtevnosti sodijo le v
razredno muziciranje, nikakor
pa v repertoar zbora, ki naj bo
nadgradnja dela v razredu.
Čista intonacije, pevsko teh-
nično oblikovani glasovi, rit-
mična doslednost, dinamični
razponi, interpretativna domi-
selnost so elementi zborov-
skega petja, ki se dosežejo le z
vztrajnim in načrtnim delom.
Prav vsi nastopajoči otroški
zbori so pokazali veliko mero
upoštevanja teh elementov, še
posebej je izstopal otroški
zbor II. osnovne šole. Prijeten
nastop so^ pripravili tudi mah
pevci z OŠ Glazija.
Mladinska zbora osnovne šo-
le Hudinja in III. osnovne šole
sta nastopila imenitno. Če je
prvi zbor mestoma bil še into-
nančno labilen, pa je zbor Sonje
Kesesnik zazvenel polno in
ubrano, z izvedbami, ki so bile
vzorne. Ostali mladinski zbori
bodo morali v bodoče mnogo
svojega dela. vložili v gradnjo
čistih sozvočij, kajti le čista in-
tonacija vodi v dobro interpre-
tacijo in dober zborovski zvok.
Vsi srednješolski zbori so,
naravnani na festivalsko tek-
movanje, nastopih dobro pri-
pravljeni. Mestoma prepoča-
sni tempi, neenotni začetki,
slaba zlitost glasov, neizpelja-
ne gradacije so malenkosti, ki
jih bodo zborovodkinje do
tekmovanja   odpravile.   Po-
membneje je, da vse tri glas-
benice odlikuje visoka stopnja
muzikalnosti, ki je dopolnje-
na z veliko znanja in pozitivne
energije, prepotrebne za to de-
lo. Res smo v Celju lahko na-
nje ponosni, saj vodijo tri
srednješolske zbore, a cela
Slovenija jih premore le devet.
MHHHHHHHMHHI D. ZVAR
Organizator revije je bila Zveza kulturnih organizacij
Celje. Prijeten začetni pozdrav predsednika ZKO Milana
Breclja, brezhibnost poteka revije in tiho delo tehničnega
osebja pa niso zakrili grenkega priokusa, da zborovodje in
zbori niso smeli uporabiti za svoje nastope na občinski reviji
klavirja, ki stoji na odru v dvorani Narodnega doma. Uporab-
ljati so morali sposojen električni klavir oz. Klavinovo,
katerega zvok je motil tako izvajalce kot poslušalce. Bili so
časi, ko sta v tej dvorani stala dva klavirja: koncertni in
manjši salonski, namenjen prav revijam in koncertom pev-
skih zborov. Nihče ne ve, kam je izginil manjši - salonski
klavir. Toliko zborov in toliko pevcev, mladih in odraslih pa
si bo za svoje nastope vendarle moralo priboriti vsaj uporabo
klavirja. Na koga naj se obrnejo?
Konj na podobah Likovnega sveta
v sodelovanju revije Likovni svet, ki
io izdaja podjetje Limit iz Štor, ter obči-
i»e Slovenske Konjice bodo v soboto, 10.
liaja ob 10. uri, v Kulturnem domu v
Slovenskih Konjicah pripravili prilož-
nostno slovesnost ob odprtju medna-
rodne razstave otroških likovnih del na
^emo »Konj«.
, Na nagradni natečaj revije Likovni svet
'n podjetja Limit Štore je prispelo 2.784
likovnih del, učenci iz 115 osnovnih šol
l^ovenije. Hrvaške, Makedonije, Jugosla-
vije, Bolgarije, Madžarske, Slovaške, Češ-
ke, Italije, Belorusije, Rusije, Indije in
Poljske pa so na temo »Konj« ustvarjali
risbe, slike in grafike. Izbor otroških li-
kovnih del za razstavo je opravila stro-
kovna komisija, v kateri sta bila akadem-
ska slikarja Lojze Zavolovšek iz Mozirja
in Želj ko Opačak iz Žalca ter likovna
pedagoga Milan Lamovac iz Zreč ter Mar-
ta Grešnik iz Luč.
Otroci, ki so ustvarili najboljša likovna
dela, bodo nagrajeni, za štiri med njimi
pa se bo v nedeljo začela tudi tridnevna
mini likovna kolonija v Slovenskih Konji-
cah. V priložnostnem kulturnem progra-
mu v soboto dopoldne bodo ob odprtju
razstave nastopili učenci OŠ Pod goro ter
Plesni teater Igen Studia za ples Celje.-
Otroška likovna dela, v tehnikah suhega
pastela, lavriranega tuša, risbe, tempere,
akvarela in grafike jih je komisija izbrala
290, bodo na ogled v galeriji Riemer, v
prostorih Kulturnega doma Slovenske
Konjice ter v OŠ Ob Dravinji. IS ^
20l
PISMA BRALCEV
ODMEVI ^
Kako do zlata,
če ni za
kruh?l.
Odgovor Darka Končana no-
vinarki NT Ireni Jelen Baša je
zamegljen in se ne dotika bis-
tva (enako tudi v časopisu De-
lo). Bistvo cele stvari je v tem,
da je bil v računu podjetja
Expert zaračunan tudi razgo-
vor s sindikatom oziroma
stavkovnim odborom. Na zah-
tevo sindikata je bil račun za-
vrnjen, saj je bil pogovor vo-
den na željo g. Končana, ki ga
je okarakteriziral za prijatelj-
skega in neuradnega. V ostale
postavke v specifikaciji se ni-
smo spuščali, saj nam uprava
računa ni posredovala.
Ocenjujemo, da bi bilo s stra-
ni g. Končana moralno opravi-
čiti se sindikatu za nastalo po-
moto (vsaj po njegovem je priš-
lo do pomote). Vprašujem s od
kdaj se prijateljski neformalni
pogovori evidentirajo v službe-
ne beležke?
V svojih odgovorih g. Kon-
čan pojasnjuje, da je NS pod-
jetja soglasno pozitivno ocenil
njegovo strokovno sodelova-
nje ter tudi potrdil pravilnost
in veljavnost izdanega računa.
Naši predstavniki (predstavni-
ka SD v NS) sta nas obvestila,
da NS računa sploh ni videl in
da je bil seznanjen samo s
tem, da je bil račun zavrnjen.
Iz spremnega dopisa pri zavr-
nitvi računa je razvidno, za
kakšne usluge se lahko izstavi
račun. Pogovora s sindikatom
gotovo ni med njimi.
V svojih izjavah g. Končan
navaja svojo visoko strokov-
nost, vrednote in angažiranje
pri reševanju Zlatarne. Mi te-
mu ne oporekamo, saj nismo
tisti, ki naj bi o tem sodili in
ocenjevali. Dejstvo pa je, da
smo delavci še vedno v social-
nem breznu in da trenutno
rezultatov še ne občutimo, ka-
kor tudi naši otroci in nasploh
naše družine ne. Vprašujemo
se, kaj bo, če rezultatov ne bo.
Ali bo podjetje Expert denar
vrnilo, saj je, kolikor nam je
znano, tudi to eden od ele-
mentov za priznanje računa.
Na koncu želim g. Končanu
postaviti par vprašanj. Ali je
moralno delavcem, ki so na
robu preživetja, postavljati
predloge za zagotavljanje ozi-
roma nabavo zlata, pa čeprav
so tudi oni delničarji in so se
zavestno odrekli celo delom
plače za dobro podjetja (za
razliko v plači smo prejeli del-
nice)? Ali z^ napako v računu
ne odgovarjate vi kot lastnik
podjetja in sta zato dolžni pri-
zadetemu (v tem primeru je to
sindikat) opravičiti se? AU ni
nekoliko čudno, da v svojem
odgovoru v NT sami dajete
oceno svojega dela in ne nek-
do drug, razen če je to navede-
no v uradnem zapisniku?
Namerno se nisem dotaknil
vprašanja morale nasploh, kajti
to naj vsak razčisti sam pri sebi.
FRIDERIK KRAU,
predsednik sindikata
PREJELI
SMO  J
Kaj vse leti v
nebo?
Očitno so vprašanja o sejni-
nah občinskega sveta in njego-
vih delovnih teles ter upravnih
odborov občinskih skladov za-
dela tako v živo, da je moral
nanje odgovoriti občinski urad-
nik in da si tega ni upal storiti
predsednik občinskega sveta,
na katerega so bila naslovljena.
Ta namreč tudi ne bi mogel
zanikati, da nima podatkov o
sejninah upravnih odborov ob-
činskih skladov, saj je bil sam
do nedavnega predsednik
upravnega odbora občinskega
stanovanjskega sklada, ki si je
pod njegovim vodstvom odme-
ril tako visoko sejnino, da je
moral poseči vmes sam župan
in da so jo bili prisiljeni znižati
za sto nemških mark.
Tako se gospodje naj ne čudi-
jo, da se je v javnosti ustvaril
vtis, da so občinski svetniki več-
krat razpravljali o sejninah in o
pisarnah, kot pa o katastrofal-
nih gospodarskih razmerah,
brezposelnosti in drugih jezde-
cih sodobne apokalipse v Celju.
Sam pa bi rad dregnil v še
eno osje gnezdo privilegijev, in
sicer v zastonjkarsko parkira-
nje v celjski modri coni. Potem,
ko smo se komaj znebili nekak-
šnih stražnic na mestnih vpad-
nicah, ki so spominjale na oku-
pirano mesto, in ko je vsaj na
videz zavladal modernejši in
za oko bolj simpatičen režim
parkiranja v mestnem središ-
ču, so pomembni občinski
možje začeU tuhtati, kako bi se
izognili stroškom za parkiranje
v modri coni in kako bi prelisi-
čili Kostrine lisice.
Tako so se rodile stalne za-
stonj karske (brezplačne) dovo-
lilnice za parkiranje v modri
coni. V posmeh davkoplačeval-
cem in discipliniranim plače-
valcem parkirnine, ki vse to
financirajo in nemočno prena-
šajo, so jih bili deležni vsi ob-
činski svetniki, mnogi občinski
in državni uradniki v upravni
enoti in drugi priskledniki, ki
se po lastni oceni prištevajo k
novodobni celjski eliti. Prav za-
nimivo bi bilo slišati, kakšno je
razmerje med skupnim števi-
lom parkirnih mest v modri
coni in skupnim številom izda-
nih stalnih zastonj karskih do-
volilnic. Seveda se ne čudite, če
že zgodaj dopoldne zmanjka
parkirnih mest za druge obi-
skovalce Celja, poslovneže in
kupce, ki jim ne bi bilo žal
stroškov za parkiranje.
V primeru stalnih zastonj-
karskih dovolilnic za parkira-
nje gre za ugodnost, ki je neu-
pravičen premoženjski in sta-
tusni privilegij v svoji najbolj
značilni obliki. Ne le, da
spravlja uporabnike javnih po-
vršin v neenakopraven polo-
žaj in da odraža brezmejno
cinično aroganco manjšinske
oblastne elite nasproti večin-
ski davkoplačevalski množici,
tudi nima osnove v nikakr-
šnem predpisu ali sklepu pri-
stojnega organa. Hkrati pa po-
meni tudi občuten izpad pri-
čakovanih dohodkov za osiro-
mašeno občinsko blagajno.
Prišlo je že tako daleč, da so
zastonjkarske dovolilnice za
parkiranje statusni simbol.
Tudi jaz imam dve vprašanji
brez upanja, da bosta zalegH.
Občinske svetnike sprašujem,
kako se počutijo, ko sprejema-
jo restriktivne ukrepe, ki za
njih ne veljajo? Ker sem nekje
slišal, da smo pred zakonom
in oblastjo vsi državljani ena-
kopravni, pa sprašujem tudi
kot davkoplačevalec, kje in
kdaj naj se zglasim, da bom
lahko prevzel zastonj karsko
dovolilnico za parkiranje v
modri coni?
MARJAN LAKNER,
Celje
Ali je VI. april
v Velenju
olasininjen?
Kot svetnik v svetu MO Vele-
nje sem prejel vabilo za prosla-
vo ob dnevu upora, pa se je pri
najboljši volji nisem mogel
udeležiti. Čeprav sem tako
osebno kot strankarsko prepri-
čan priznavanju NOB, vsaj do
takrat, ko si je peščica nadutih
komunističnih veljakov vzela
pravico do nizkotnih pobojev
pripadnikov poražene strani.
Nikakor ne morem pristati na
metanje partizanov in komuni-
stov v isti koš, že zaradi tega
ne, ker je med vojno padlo pet
članov naše družine, vsi so bili
v partizanskih vrstah, nihče pa
ni bil komunist.
Žal se je v Velenju zgodilo
tako, da celotno zadevo orga-
nizira ZLSD, ki si v zadnjem
času lasti ves narodnoosvobo-
dilni boj. Natančno tako, kot
so to počeli predhodniki nji-
hove stranke takoj po osvobo-
ditvi. Župan je tudi tokrat
spretno zaobšel nas svetnike
in pripravil praznično prosla-
vo, še najbolj podobno stran-
karskemu shodu. Politika
stranke ZLSD je Sloveniji pov-
zročila večjo materialno in
moralno škodo, kot jo je pov-
zročila od njih ustanovljena
jugosoldateska. S tem so vse
tiste, ki so sodelovali v uporu
oz. tak odpor odobravajo in
podpirajo, pa niso člani ZLSD,
postavili v zelo neprijeten po-
ložaj. Takšno prilaščanje zgo-
dovinskih dejstev in čustev dr-
žavljanov je moderna bolezen
politikov in njihovih političnih
strank, v istem trenutku pa
imajo vsi polna usta nekakšne
»demokracije«.
Tako kot bodo morali vodilni
v SKD spoznati, da cerkev in
verniki niso njihova last in čla-
ni njihove stranke, ampak so
pripadniki iste vere in naroda z
različnimi političnimi prepri-
čanji, tako bo morala ZLSD
doumeti, da dan upora ni nji-
hov strankarski praznik, kot
niso vsi še živeči udeleženci
NOB in njihovi simpatizerji -
člani njihove stranke. Med nji-
mi so člani tudi drugih strank,
katerih politika je v popolnem
nasprotju s politiko ZLSD, ki bi
se z veseljem udeležili njim
namenjene proslave, če jim na
njej ne bi bilo potrebno poslu-
šati programskih in balkanskih
usmeritev stranke, naslednice
enopartijskega nasilja.
Zato bo potrebno čimprej
sprejeti ustrezne zakone, ki
bodo preprečevali tovrstno
lastninjenje državnih prazni-
kov, do katerih imajo pravico
vsi državljani Slovenije. Da ne-
katere politične stranke nima-
jo prav nobene morale in do-
brega okusa, pa dokazujejo
transparenti nad vsemi pro-
metnimi vpadnicami v Velenje
z nesramno vsebino: »Združe-
na lista socialnih demokratov -
27. april«. To praznik ZLSD
nikoli ni bil in nikoli ne bo.
Zato se vsem borcem, udele-
žencem NOB in ostalim držav-
ljanom javno opravičujem za
neudeležbo na proslavi, saj Re-
publikanci nismo pripravljeni
sodelovati na proslavah organi-
ziranih s strani stranke, pravne
in moralne naslednike KPJ, ka-
terih politiki bi morali ob tak-
šnih praznikih zardevati, če bi
imeli vsaj malo morale.
ADOLF ŠTORMAN,
svetnik Republikancev
v svetu MO Velenje
Polna usla
obljub, dejanj
pa nič!
Spoštovanemu slovenske-
mu narodu piše sodbo vlada
in parlament z izvoljenimi po-
slanci, ki so tako kot že nešte-
tokrat imeli polna usta sladkih
obljub. Sedaj, ko ponovno se-
dijo v parlamentu, pa še do
danes niso storili nič.
Na žalost nas je zelo malo, ki
si upamo kritično napisati in
opozoriti naše volivce, da so
bili kot vedno samo številke na
glasovnicah. Pa si naš ljubi slo-
venski človek nikakor ne da
vtepsti v glavo, da ga peljejo
žejnega čez vodo. Nič ne bi
dejal, da bi se to dogodilo pr-
vič. A odkar smo postali samo-
stojni, se nam slabša delavski,
upokojenski in invalidski stan-
dard. Gospoda nad nami pa
bogati in nas ožema, izkorišča.
Rad bi videl tistega slovenske-
ga delavca , ki je trenutno za-
dovoljen s plačo in ima brez-
skrbno perspektivo pred sabo!
Nedolgo potem, ko so spa-
cali to našo »samovlado«, se je
pričel potihoma val podraži-
tev. Slovenija smo edinstvena
država, saj smo sami sebi
odrezali najtanjši del hlebc^
Peščica gospode pa si, na r^!
čun naše butalske nevednosti
deli tri četrtine od tega hleb^'
In še manj bomo dobili. V to
smo lahko vsi, ki smo me^
brezposelnimi, upokojenimi
invalidi ter ostalimi, popolno!
ma prepričani. Poti nazaj ^
več, sami smo si skopali jamo
Rad bi vprašal našo vlado \
parlament, kdaj nas bodo ne.
hali farbati in nam natočili čist^
vode? Kje je njihova moralnj
etika? Da, tako je sedaj v tei
naši ljubi domovinici. Najprej
bencin, pa telefon, pa stanarj.
na, počasi, kapljica na kapljico
in imeli bomo zopet vse dražje
Dragi naši politikanti in vsi, \
se imate za nekaj več, dajtf
nam delo, kruha, da se bodo
naši otroci lahko brezskrbno
šolali in nadaljevali šolo. Narod
vas ima že dovolj, zato ne bodi-
te presenečeni nad novinu
štrajki in pohodi v Ljubljano,
DUŠAN GORKIC,
Vojnil
Ce bi bil šolski
minister
Če bi bil šolski minister, h
sistem osnovnošolskega izobra-
ževanja pustil na miru, ker je v
redu. Če bi bil šolski minister, bi
sistem srednjega izobraževanja
temeljito spremenil.
Po končani osnovni šoli se
dijaki, pač po svojih zmožno-
stih in sposobnostih, odločijo
in opredelijo npr. za tehnične
šole, gimnazijo... Po navadi
gredo tisti dijaki, ki imajo bolj i
ali manj razvit numerični fak-
tor, v naravoslovno smer, tisti
dijaki, ki pa jim bolj služijo
jeziki, gredo v jezikovno smer,
Do tukaj vse lepo in pr<3v;
vendar pa se pozneje pričenjajo
pojavljati težave. Tisti dijaki, ki
so se odločili, da bodo študirali
tuje jezike, se morajo v srednji
šoli poglabljati v fiziko, kemijo
in matematiko v takšnem obse-
gu, kot bi bili vsi od prvega do
zadnjega Einsteinovi rojaki in
bodoči potencialni kandidati za
Nobelovo nagrado iz fizike ali
kemije. Tisti dijaki, ki pa so za te
predmete nadarjeni, pa se lomi-
jo s francoščino, nemščino... Ti-
sti dijaki, ki se odločijo za teh
nične smeri, imajo veliko pre
več splošnih predmetov. Skrat-
ka, že v srednji šoli je potrebno
dati poudarek na smereh izo-
braževanja in ne da se vsi učijo
popolnoma vse.
To je nekako približno tako,
kot je v našem gospodarstvu. V
občinskih foteljih sedijo ljudje,
ki imajo diplomo iz strojništva,
metalurgije, gradbeništva ali
medicine, na vodilnih položa-
jih v gospodarstvu pa so socio-
logi, psihologi, politologi.
Če bi bil šolski minister, bi se
maksimalno angažiral za grad-
njo študentskih domov, da štu-
denti ne bi plačevali bivanja v
privatnih sobah od 200 do 40()
mark mesečno, seveda plus vsi
ostali stroški. Resno se sprašu-
jem, ali vsi ti ljudje tudi plaču-
jejo državi davke? Velika veči-
na jih gotovo ne. Država raje
pobira davke od državljanov v
obliki dohodnine in to od ti-
stih, ki imajo od 30 do 40 tisoi!
tolarjev mesečne plače in od
tistih, ki so prijavljeni na zavo-
du za zaposlovanje. V koliko'
bi hotel kakšen ekspert naredi-
ti doktorsko disertacijo iz izo-
braževanja in o pravilni dodeli-
tvi štipendij, me lahko mirn"
poišče in mu bom dal brezpl^'
čen nasvet.
SREČKO KRIŽANEC.
Štore
2. SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
Zaradi povečanja prodaje, zaposlimo za določen čas
5 skladiščnikov - komisionarjev
Pogoji:     -trgovska izobrazba
-poznavanje živilskega blaga
-odslužen vojaški rok.
prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo osebno,
vsak dan od 8. do 9. ure, na sedežu firme: Engrotuš, Cesta v
Trnovlje 10/a, 3000 Celje - pisarna št. 16 - g. Gorazd Lukman. \
Resnica in
pozaba
Vsak dan se ponovno vpra-
jam, kdaj bo narod spregledal
resnico in zakaj je ne išče tam,
Icjer se nahaja. Res je, da so
nahajališča resnice zelo red-
ka, še posebej pri nas, ker so
jih prekrili z vso mogočo šaro,
ki ni za nobeno ponovno rabo.
Mar niso dovolj dobri dokazi
nezaposleni, odpuščeni, eko-
nomski emigranti in preva-
rantski delodajalci, tuji lastni-
ki in njihovi domači politični
botri, stečaji in tehnološki pre-
sežki, naloženi denar naših
(irm in direktorjev v tujih ban-
kah, zaostajanje v stopnji rasti
dodane vrednosti, večanje ne-
zaupanja v doseženo stopnjo
demokracije, nizek bruto
družbeni proizvod, previsoka
in neučinkovita javna poraba,
nesprejemljive socialne razli-
ke...
In ko vprašaš mimoidoče-
ga, te zavrne, da ga politika
ne zanima, da so vsi politiki
enaki in da naj prenehamo s
političnim agitiranjem poli-
tične stranke, ne priznajo pa
depa, da se bojijo za delovna
[nesta in varno službo. Pogo-
sto rečejo, da se ne da nič
spremeniti, da bo še slabše,
skoraj nikoli pa ne slišiš, da je
politično delovanje temeljna
metoda za karšnekoli spre-
membe.
V tem grmu tiči zajec, don-
icihotski lovci iskanja resnice
pa se tako vedno bolj in bolj
oddaljujejo od resnice, da so le
politične sile možne storiti ko-
rak naprej, in da tega koraka
nihče ne bo storil namesto
njih. Kritizirajo politike, kot
da sami nimajo nobene poli-
tične odgovornosti. Imajo jo,
in to še večjo kot tisti, ki so bili
izvoljeni, saj so ostali v opozi-
ciji, pa čeravno so volili pozici-
jo. Kdor ni na oblasti, je v
opoziciji in naj se tako tudi
vede vse do naslednjih volitev.
Vse drugo je sprenevedanje,
bezanje od resnice in od poli-
tične odgovornosti vsakega
posameznika.
To je vaša stalna spozaba,
ker mislite, da če ne greste
Volit, nimate nobene politične
odgovornosti ali pa če s poli-
tičnim stanjem niste zadovolj-
ni in zato ne naredite nobene-
ga političnega dejanja v prid
Političnim spremembam. In to
je tudi odgovor na vprašanje,
kako ukrepati, da resnica ne
bo pozabljena. S"politično le-
nostjo bomo od resnice vedno
bolj oddaljeni.
JOŽEF JARH,
SED
Civilna družba
in izobraženke
v svetu se danes vedno bolj
Uveljavlja civilna družba. Raz-
log je v spoznanju, da so čeda-
lje bolj občutene pomanjklji-
vosti sodobne parlamentarne
demokracije, zato se iščejo
druge alternative. Ustrezno
alternativo ponuja civilna
družba. Njen cilj je vzpostavi-
ti neposreden dialog med naj-
širšo populacijo in oblastve-
nimi političnimi strukturami
v smislu načela subsidiarno-
sti. Gre za dialog na osnovi
strokovnih argumentov in ši-
roke solidarnosti iz baze, kar
zahteva vsenarodni konsenz
pri sprejemanju važnih poli-
tičnih odločitev, kot je npr.
vprašanje pristopa Slovenije v
Evropsko unijo.
Civilna družba je v začetku
videla svojo vlogo v funkciji
korektorja obstoječega poli-
tičnega ustroja. A spričo eno-
stranskega, ozko strankarske-
ga delovanja sodobnega par-
lamenta, izstopa potreba po
novih ponudbah s ciljem glo-
balnega reševanja družbenih
problemov v dobrobit vsega
naroda. S tem pridobiva civil-
na družba novo vlogo, posta-
ja nadgradnja sedanjega par-
lamentarizma. Na ta način
postaja civilna družba katali-
zator nove podobe politične
demokracije. In to nakazuje
še novo podobo družbe v tret-
jem tisočletju.
Vloga civilne družbe posta-
ja torej zgodovinskega pome-
na za nadaljnji družbeno po-
litični razvoj, v nekem smislu
pogojuje podobo prihodnosti.
V tako pojmovani civilni
družbi vidi Združenje univer-
zitetnih izobraženk Slovenije
svoje mesto. To tem bolj zato,
ker je OZN lani priznala ne-
vladnim organizacijam, med
njimi naši mednarodni zvezi
univerzitetnih izobraženk, ki
obstaja že 78 let, status poli-
tične legitimnosti. Glede na to
se ZUIS vključuje v civilno
družbo v slovenskem prosto-
ru. Želimo tudi po liniji civil-
ne družbe predstavljati naše
družbene probleme in jih z
združenimi močmi reševati.
Najprej izpostavljamo našo
eksistenčno problematiko, to
je vprašanje ohranitve sloven-
skega ozemlja. Pri tem mora-'
mo biti realisti, ne delamo si
utvar! V cilju, da zagotovimo
rast in razvoj slovenskega na-
roda in to na lastni slovenski
zemlji, je potrebno, da vlada
in DZ sprejmeta čim prej us-
trezno prebivalsko politiko
ter da ohranita v veljavi našo
ustavo, konkretno čl. 68, ki
prepoveduje prodajo sloven-
ske zemlje tujcem.
Naša generacija ima poseb-
no, prav zgodovinsko vlogo
za usodo slovenstva. Ustvarili
smo si samostojno državo,
stoletni sen naših prednikov.
In sedaj smo odgovorni in za-
vezani pred zgodovino, da to
našo mlado državo ohranimo
za prihodnost. Zagotoviti mo-
ramo življenje prihodnjim ro-
dovom Slovencev. In to tako
življenje, da bodo gospodarji
na lastni zemlji in v svoji su-
vereni slovenski državi.
MARIJA KRŽIČ,
Združenje univerzitetnih
izobraženk Slovenije
ZAHVALE
POHVALE
Koncert
v domu
upokojencev
v upravi Doma upokojen-
cev Šmarje pri Jelšah se trudi-
jo, da bi stanovalce večkrat
razvedrili. Tako nas je pred
časom obiskal ženski pevski
zbor skladateljev Ipavcev iz
Šentjurja, ki so nam pripravili
enourni koncert. Ker sem 30
let živela v Šentjurju, je^bilo
to srečanje s pevkami, še po-
sebno z bivšimi sodelavkami,
tem bolj prisrčno in lepo doži-
veto.
Iskrena hvala, pevke Šent-
jurčanke. Vaše lepo petje nam
bo ostalo v prijetnem spomi-
nu. Želimo vam še veliko us-
pešnih nastopov, z željo, da
se še kdaj srečamo.
HILDA LOKOŠEK,
DU Šmarje pri Jelšah
Ostali so lepi
spomini
Sem ena od potnic jubilej-
nega 25. izleta 100 kmečkih
žensk na morje. Ne bom po-
navljala in naštevala celotne-
ga programa, saj je bil izlet
zelo pester in poln presene-
čenj. Rada bi se zahvalila
vsem, ki ste nas obdarili, med
drugimi sta se nas spomnila
Era Velenje in Kmečki glas.
Hvala.
Hvala vsem, ki ste nam nu-
dili gostoljubnost in tudi
vsem tistim, ki ste sodelovah
in tako pripomogli k prijetne-
mu vzdušju ter varni in zdra-
vi vrnitvi domov. Ostali so
lepi spomini. Vzklila so nova
poznanstva in prijateljstva, ki
bodo trajala. To lahko doživiš
samo enkrat v življenju, če
imaš vsaj malo sreče.
MARIJA DRAME,
Ponikva
Najlepše je
ob nastopu
otrok
Mali šolarji skupine vzgoji-
teljice Irene Šolar in njene po-
močnice Tanje Veršnak iz vrt-
ca v Žalcu so nam pred časom
polepšali družinsko popold-
ne. Radostne otroške oči in
lička so jim zažarela ob upri-
zoritvi igrice Zaljubljeni ra-
ček, različnih drugih pesmi-
cah in francoskem plesu can-
can, katerega ritem jih je re-
snično prevzel. Še večje prese-
nečenje pa so bile kroglice, ki
so jih v dopoldanskem času
naredile drobne ročice naših
otrok. Veselimo se takih sre-
čanj in radi prihajamo v vrtec.
MAJDA JURAČ,
Žalec
Zahvala
prodajalcema
že dlje časa smo namerava-
li kupiti osebni avtomobil. V
večih trgovinah smo se zani-
mali za različne znamke vo-
zil, jih preizkušali in ponekod
bili »odpravljeni« po hitrem
postopku samo s prospektom
v roki. Zato smo bili nemalo
presenečeni nad kvaliteto
prodaje v prodajalni Avtoteh-
nika na Bežigrajski ulici v Ce-
lju.
Že dolgo nismo v nobeni
prodajalni naleteli na tako do-
bre uslužbence, kot smo ime-
li priložnost v tej prodajalni.
Ko smo spraševali za različne
znamke vozil, smo dobili po-
drobne informacije, ponudili
so nam vožnje z vozilom in
nas na koncu tako navdušili,
da smo se takoj odločili za
nakup novega vozila Saxo.
Naj poudarim, da smo avto-
mobil kupovali že pol leta in
da smo se ta dan odločili za
nakup le zato, ker sta nas za
nakup znala navdušiti delav-
ca Avtotehnike Duško Košak
in Tanja Hribernik.
MELITA M.,
Celje
PRITOŽNA
KNJIGA
Igrisce
Naj se vam najprej predsta-
vim. Sem mama dveh najst-
niških otrok, ki imata šport
rada in sta mu zelo predana.
Rada igrata košarko in kot vsi
najstniki uživata v družbi vrst-
nikov.
Vesela sem, ker imata tak-
šno stahšče in mišljenje o
športu, saj vemo, koliko mla-
dih zaide na stranpoti, ki za
seboj puščajo grozljive posle-
dice. Vse moje veselje izgine,
ko se pojavi neka »persona«,
ki hoče zavreči vso otroško
radoživost.
Živimo v neposredni bližini
KUD Zarja Trnovlje. Tu je tudi
igrišče, ki naj bi bilo namenje-
no otrokom, vendar pa ni opa-
ziti, da bi temu namenu tudi
služilo: ko otroci na igrišču
igrajo košarko, so vedno v
sporu s Štefanom Žvižejem, ki
stanuje pri KUD Zarja.
Otroke podi z igrišča, jim
grozi s policijo in pravi, da je
igrišče last omenjene organi-
zacije. Tu nastopi problem, saj
mislim, da KUD Zarja ni nobe-
no proizvodno podjetje, ki bi
se okoristilo s proizvodnimi
izdelki in se s tem tudi preživ-
ljalo, ampak deluje s prispev-
ki, ki nam jih odvzame država
od plače, za kulturo. Tako smo
tudi krajani delni lastniki tega
igrišča in naši otroci imajo
pravico biti na njem.
G. Žvižeja moti celo zbira-
nje otrok na igrišču in njihovo
glasnejše pogovarjanje. Men-
da uničujejo travo. V času, ko
KUD Zarja prireja kakšno
predstavo ali prireditev, obi-
skovalci to področje uporab-
ljajo za parkirišča. Seveda, ta-
krat se trava ne uničuje. Kje je
tu logika?
Nazadnje je Štefan Žvižej
tik ob igrišču postavil visoko
mrežo in podrl koš. Obrnili
smo se na predsednika kra-
jevne skupnosti, naj podira-
nje koša prepreči, mrežo pa
naj g. Žvižej prestavi za dva
metra nazaj, vendar ni nič
pomagalo. Po posredovanju
predstavnika KS se je izgo-
varjal, da je dal koš v popra-
vilo, kar pa verjetno ni res.
Le dan prej je namreč zagro-
zil otrokom: »Tukaj na tem
mestu koš ne bo nikoli sta!«
Po moje je igrišče last vseh
krajanov KS Trnovlje, in ne
samo posameznikov, saj so v
preteklosti tudi starši teh
preganjanih otrok veliko na-
redili, da je igrišče takšno,
kot je. Zato upam in želim,
da bodo odgovorni ukrepali
v dobro otrok.
Vsepovsod slišimo in bere-
mo: »Naj bo žoga otrokom
edina droga, motivirajmo
otroke za šport, ohranimo
igrišča.« Pri nas v Trnovljah
se dogaja ravno obratno.
DAMJANA ČRETNIK,
Trnovlje
Kaj je
primerno za
maturantski
ples?
Na splošno je znano, da je
za premnoge mlade ljudi ma-
turantski ples brez dvoma en-
kratno in neponovljivo doži-
vetje. ,
Prepričan sem, da se moje-
mu mnenju pridružujejo
premnogi maturantje, starši
in bližnji svojci. Hkrati pa bi
mi verjetno pritrdili, da smo
bili pred kratkim v sejemski
hali Golovec v Celju nemalo
razočaranih nad celotno pri-
reditvijo.
Žal mi sicer ni znano, kdo
da je bil organizator te škan-
dalozne ceremonije, da ne za-
pišem, kdo je pri vsem tem
brez dvoma obogatel. Na
ploščah s suhim mesom se je
videlo, da meso še zdaleč ni
bilo sveže. Večji krožnik je bil
namenjen štirim osebam,
plošča pa naj bi vredna naj-
manj 8.000 tolarjev, se pravi
polovico vstopnine. Ostalo bi
menda naj bilo za ansambel,
plačilo dvorane, natakarje, ki
se niso niti toliko potrudili,
da bi sami prišli k mizi, po-
brali vstopnice in na osnovi
teh vstopnic potem prinesli
tisto ploščo s suhim mesom
in nekaj dodatki.
Nenormalna je bila cena tu-
di brezalkoholnih pijač, ko si
moral plačati za liter bibite
kar 800 tolarjev. Tudi matu-
rantje so dobih le suhi šopek.
Ne vem, če se bo javil glavni
organizator maturantskega
plesa in vsi direktorji oziroma
ravnatelji šol, ki bi se po mo-
jem mnenju morali dogovoriti
vsaj glede hrane, da bi bila
sveža, topla... Za vzgled bi
rad postavil maturantski ples,
ki so ga pred dvema letoma
pripravili v zdravilišču v Ra-
dencih, kjer je bil enkraten že
nastop maturantov. Na Golov-
cu je bilo vse tiho, le glasbeni-
ki so preko močnih zvočnikov
igrali...
Brez dvoma nekateri re-
kreacijsko-športni in sejem-
ski objekti nikakor niso pri-
merni za prireditev in sploh
organizacijo kakšnega elitne-
ga maturantskega plesa.
FRANJO HOVNIK,
Ptuj
KONFEKCIJA ŠMARJE d.o.o.
Rimska c.9, 3240 Šmarje pri Jelšah
Stečajni upravitelj
Na osnovi sklepa Stečajnega senata Okrožnega sodišča v
Celju, št.: St-3/97 z dne 7.3.1997 nad stečajnim dolžnikom
TOVARNA KONFEKCIJE ŠMARJE d.o.o. V STEČAJU
Rimska c.9, 3240 Šmarje pri Jelšah OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITEU
JAVNO DRAŽBO
L PREDMET PRODAJE - PREMIČNINE
1.Šivalni stroji različnih tipov in kvalitet po cenitvenem poročilu in seznamu 2.0stali tekstilni
stroji, kot so: »fiksirke«, tračne žage, rezalni noži, likalne mize ipd. 3.Pisarniška oprema
(mize, stoli, osebni računalniki 286, 386) 4.Zaloge tekstilnega trgovskega blaga S.Kombi
Renault Trafic, letnik 87 • Ročno orodje in kompresor
Premičnine so ocenjene s cenitvenim zapisnikom in je izklicna cena za celotno pre-
moženje 5.833.570 SIT.
Izklicne cene posameznih dražbenih artiklov so označene na predmetih v skladu s ceni-
tvenim poročilom stalnega sodnega cenilca g. Zvoneta Jezernika, dipl.ing. in jih je možno
pri ogledu videti na sedežu podjetja na Rimski cesti 9 in v Gasilskem domu, Obrtniška 4,
Šmarje.
Premoženje bo prodano v kompletu kot celota po načelu »videno - kupljeno«. Celotno pre-
mično premoženje bo prodano na javni dražbi, ki bo 29. maja 1997 ob 9. uri, v prostorih
Gasilskega doma Šmarje (I.nadstropje), Obrtniška 4, Šmarje pri Jelšah.
II. POGOJI JAVNE DRAŽBE
6.Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in fizične
osebe, državljani Republike Slovenije, ki predložijo dokazilo o zagotovitvi varščine. 7.Poob-
laščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fizična
oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom. 8.Pred javno dražbo mora vsak udeleženec
plačati varščino v višini 10% izklicne cene in jo nakazati na žiro račun stečajnega dolžnika
št.50730-690-1216 pri APPNI Šmarje pri Jelšah z navedbo »plačilo varščine za javno draž-
bo«. Pred začetkom dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom. 9.Pla-
čana varščina se bo kupcu vštela v kupnino; dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo
vrnjena v roku 3. dni po končani javni dražbi, brez obresti. lO.Uspešni ponudnik, ki je ponu-
dil najvišjo ceno oz. tisti, ki je na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roku 8. dni
po opravljeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na ŽR stečajnega dolžnika v roku 15. dni
po skleniM pogodbe, sicerse šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v
korist stečajne mase. 11.Če uspešni ponudnik ne bo sklenil prodajne pogodbe in plačal
celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačano varščino pa bo zadržal
stečajni dolžnik. 12.Prometni davek, stroške sestave pogodbe in druge stroške, povezane s
skleniMjo prodajne pogodbe in prenosom lastništva, mora plačati kupec. 13.Kupljene stvari
bodo kupcu izročene po plačilu kupnine. 14.0gled premičnin ter ceniWenega poročila je
možen teden dni po objavi teh pogojev vsak dan od 10. do 12. ure na sedežu stečajnega
dolžnika v Šmarju, Rimska c. 9, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Toma-
žem Kosom, tel. štev.: 063/715-372 ali mobitel 0609/652-185.
III. PRAVILA DRAŽBE
15.Dražbo vodi stečajni upravitelj. 16.Draži lahko tisti, ki je plačal varščino in to dokaže s
pisnim dokazilom o plačilu. 17.Zastopnik dražitelja mora predložiti pooblastilo. 18.Dražitelji
lahko dvigajo ceno za najmanjši znesek 100.000 SIT. 19.Dražitelj je vezan na svojo ponud-
bo, dokler ni podana višja ponudba. 20.Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ce-
no. 21.Dražba je končana 10 minut po najvišji ponudbi. 22.Ugovore proti dražbenem po-
stopku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. 23.Ugovore reši
stečajni upravitelj takoj. 24.Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzo-
rom predsednika stečajnega senata.
22
RADIO - INFORMACIJE
RADIO CELJE
0D8.D0 14.5.1997
Četrtek, 8.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 730 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.30 Gospodarska od-
daja, 10.00 Novice, 12.00 BBC
novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pri-
četek popoldanskega sporeda,
14.15 Jackpot, 15.00 Obvestila,
15.15 Podalpski biser, 15.30 Do-
godki in odmevi RaSlo, 16.15
Domačih 5,1700 Kronika, 18.00
20 vročih, 19.45 Pravljica za lah-
ko noč, 20.00 Ročk blok, 22.00
Zaključek sporeda in priključi-
tev RaSlo.
Petek, 9x5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 700 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 730 Tečaj-
nica, L.00 Poročila, 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda , 9.30 Črna pika, 10.00
Novice, 11.15 Nagradna igra,
12.00 BBC novice, 13.00 Poroči-
la, 13.15 S knjižnega trga, 14.00
Pričetek popoldanskega spore-
da, 14.15 Jack pot, 15.00 Obve-
stila, 15.15 Podalpski biser, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 1700
Kronika, 18.00 Evropa v enem
tednu - oddaja BBC London, ki
jo pripravlja Brane Kastelic,
19.00 Glasba je življenje, 19.45
Pravljica za lahko noč, 20.00 DJ
Robi, 21.00 DJ tirne, 22.00 Za-
ključek programa in priključi-
tev RaSlo.
Sobota, 10.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 700 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 730 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.30 Filmski sprehodi,
10.00 Novice, 12.00 BBC novice,
13.00 Novice, 13.15 Študentski
servis, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 16.00 Čestitke
in pozdravi, IZOO Kronika, 19.00 ^
Športni večer na Radiu Celje,,
22.00 Zaključek programa in:
priključitev RaSlo.
Nedelja, 11.5.: 5.00 Z glasbo v^
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.15 Domača melodija^
tedna, 6.45 Horoskop, 700
Druga jutranja kronika RaSlo, 1
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo^
OKC Celje, 9.00 Pričetek dopol-'
danskega sporeda, 9.15 Luč
sveti v temi, 10.00 Novice, 10.15
O svetovnem dnevu krvoda-
jalstva, 12.00 BBC novice, 12.30|
Iz domačih logov - oddaja Ju-
reta Krašovca, 13.00 Čestitke in
pozdravi, 20.00 SQ dance, 21.00
Pod domačo lipo, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev
RaSlo.
Ponedeljek, 12.5.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 5.30 Na
današnji dan, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.20 Pregled dnevnega
tiska, 6.45 Horoskop, 700 Dru-
ga jutranja kronika RaSlo, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega sporeda,
10.00 Novice, 10.15 Športno do-
poldne, 12.00 BBC novice, 13.00
Poročila, 13.15 Minute za zdrav-
je, 14.00 Pričetek popoldanske-
ga sporeda, 14.15 Jackpot, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
1700 Kronika, 18.00 Podalpski
pop ročk , 19.45 Pravljica za
lahko noč, 20.00 Vrtiljak polk in
valčkov, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Torek, 13.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 700 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 730 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.05 Mali nogomet na
Radiu Celje, 10.00 Novice, 10.15
BBC pop top, 11.15 Center mej-
nih znanosti, 12.00 BBC novice,
13.00 Poročila, 13.15 Pokličite in
vprašajte, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 15.00 Obvestila, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 1700 Kronika,
18.00 Radi ste jih poslušali, 19.45
Pravljica za lahko noč, 21.30 Iz
glasbene skrinje, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev
RaSlo.
Sreda, 14.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 700 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 730 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda, 10.00 Novice,
12.00 BBC novice, 13.00 Poro-
čila, 13.15 Mali 0,14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda, 14.15
Jackpot, 15.00 Obvestila, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 16.15 Pop lo-
to, 17.00 Kronika, 18.00 Full
cdol, 19.45 Pravljica za lahko
noč, 21.00 Glasbeni ex-press
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
^ IZBOR IZ SPOREDA ^
Nedelja, 11.5., ob 10.15
Ker je 11. maj svetovni dan krvodajalstva, bomo krvodajalcem
to nedeljo posvetih precejšnjo pozornost. Oddajo o tem priprav-
lja Mitja Umnik.
Torek, 13.5., ob 9.05
Mali nogomet na Radiu Celje je nova oddaja športnega
uredništva. Ker je mali nogomet precej priljubljen, vanj se
vključuje veliko rekreativcev in bivših aktivnih športnikov, smo
se odločili, da mu namenimo v prihodnje več pozornosti.
Oddaje pripravlja in vodi Dean Šuster. Na sporedu bodo enkrat
tedensko. I
POROKE
Celje
Poročili so se štirje pari in
sicer: Boris PODBREGAR iz
Celja in Diana RIBIČ iz Šempe-
tra, Boris PAJIČ in Snežana
VIGNJEVIČ oba iz Celja, Bošt-
jan ŽULA in Branka HALER
oba iz Celja, Srečko BALS in
Sonja BIZJAK oba iz Celja ter
Bojan BREŠAR in Nevenka
NONAR oba iz Velenja.
Dobrna
Poročil se je 1 par.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Robert GU-
BENŠEK iz Dobja pri Lesičnem
in Erika ŽIBRET iz Dobja pri
Lesičnem.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Janez PIRŠ in
Sonja FRECE oba iz Vrenske
Gorce, Slavko KOLAR iz Buč in
Irena FRECE iz Vrenske Gorce,
Vladislav KUNST in Suzana
FRECE oba iz Vrenske Gorce,
Alojz FRECE in Božena HALER
oba iz Kozjega, Željko FRECE
iz Vrenske Gorce in Mojca
TRUPEJ iz Buč, Damjan KAJ-
BA iz Celja in Simona MILA-
NEZ iz Sp. Kostrivnice, Robert
POLAJŽER iz Stranja in Mojca
JAGODIC iz Preloga pri Šmar-
ju, Franc FIRER in Janja
KRUMPAK iz Lemberga pri
Šmarju, Igor ŠOLMAN iz Ro-
gatca in Ljiljana TEPEŠ iz Kle-
novca, Štefan FRIC in Milena
KONČAN oba iz Rogaške Slati-
ne, Vinko VOZLIČ iz Kristan
Vrha in Zdenka OGRIZEK iz
Rogaške Slatine, Denis TURN-
ŠEK in Klavdija MLINAR oba iz
Rogaške Slatine, Damir KLAU-
ŠKI iz Poredja in Jasna KITAK
iz Rogatca ter Andrej ŽUPEVC
iz Lovke in Milena BOŽIČNIK
iz Senovega.
Velenje
Poročili so se: Karli PRIV-
ŠEK in Simona KRISTAN oba iz
Velenja, Zoran MARTINOVIČ
iz BiH in Suzana KREBS iz
Melis, Peter POSTRUŽIN in Za-
lika TRS oba iz Velenja, Bruno
VAUH in Katja RAKARIČ oba iz
Velenja ter Danijel POPRASK in
Jerneja PIRTOVŠEK oba iz
Skornega pri Šoštanju.
Žalec
Poročili so se: David OB-
LAK iz Velenja in Karmen
MOŽINA iz Ločice ob Savinji,
Emil DEŽMARIR6 in Dragica
PUUEK oba iz Prebolda ter
Gregor VOVK in Tanja PET-
ROVSKI oba iz Gotovelj.
SMRTI
Celje
Umrlo je 36 oseb.
Šentjur pri Celju
Umrla je Amalija PŠENIČ-
NIK, 93 let iz Ostrožnega pri
Ponikvi.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Alojz POČIVAV-
ŠEK, 92 let iz Podčetrtka, Ag-
nes TURNŠEK, 90 let iz Topol,
Vekoslav CVERLIN, 69 let iz
Prneka, Terezija KUNŠTEK,
63 let iz Celja, Martin ZU-
PANC, 90 let iz Celja, Marija
LUGARIČ, 93 let iz Jerčina,
Anton KRIŽANEC, 77 let iz
Rogatca in Štefan GAJŠEK, 63
let iz Šmarja pri Jelšah.
Velenje
Urtirli so: Janez GLUŠIČ, 89
let iz Velenja, Franc MARKO-
VIČ, 56 let iz Visoč, Jernej
OJSTERŠEK, 87 let iz Vojnika,
Stanko VEROVNIK, 48 let iz
Janževskega Vrha, Maks
KRAJNC, 69 let iz Šmartnega v
Rožni dolini, Matevž DOBEL-
ŠEK, 70 let iz Velenja, Janez
GROBEUNIK, 88 let iz Zabu-
kovice, Štefanija GRAČNER,
75 let iz Slovenskih Konjic,
Alojz STAJNKO, 45 let iz Vele-
nja, Alojz PODLESNIK, 67 let
iz Velenja, Ivan JURIČIČ, 75 let
iz Slavonskega Broda, Angela
ČRETNIK, 79.let iz Dobrne,
Ivan SALOBIR, 65 let iz Vele-
nja, Ivanka MRZEL, 82 let iz
Šoštanja, Anton LEDINŠEK, 83
let iz Šmatevža, Leopoldina
MEŠIČ, 87 let iz Skornega pri
Šoštanju, Frančiška VOGA, 63
let iz Taborja, Angela
JEZERNIK, 88 let iz Ponikve
pri Žalcu, Anton PLEŠNIK, 78
let iz Šoštanja in Marta ZDOL-
ŠEK, 48 let iz Krajnčice.
Žalec
Umrli so: Albina GRM, 80
let iz Pngraca, Alojzij ŠKRU-
BEJ, 86 let iz Dolenje vasi,
Marija TRUPEJ, 67 let iz Šešč
pri Preboldu, Nikolaj KARČIČ,
70 let iz Žalca, Ivanka POTO-
ČNIK, 94 let iz Latkove vasi in
Mirko KUČIŠ, 40 let iz Dreši-
nje vasi.
VETERINARSKA
DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA
CEUE: Delovni čas veterinar-
jev je od 7 do 14.30.. Ambulan-
ta za male živali dela vsak dan
(razen ob nedeljah in prazni-
kih) od 8. do 10. ure in od 16. do
17 ure, sicer pa je dežurna
služba za nujne primere orga-
nizirana v popoldanskem in
nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA
LAŠKO: Redni delovni čas je
od 7. do 15. ure na veterinar-
skih postajah v Laškem in Ra-
dečah. Dežurstvo od 15. do 7
ure zjutraj pa je za obe občini
na veterinarski postaji Laško,
telefon 731-485. V primeru od-
sotnosti veterinarja v času de-
žurstva pa lahko sporočilo pu-
stite pri vratarju Pivovarne, te-
lefon 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA
SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7.
do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je
organizirano dežurstvo. Tele-
fon na veterinarski postaji: 754-
166.
DEŽURSTVA
LEKARN
CEUE: Glavna lekarna na
Stanetovi ulici v Celju je od
ponedeljka do petka odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od 7.
do 13., od 13. ure dalje v sobo-
to, do ponedeljka do 7. ure
zjutraj pa je organizirano 24-
urno dežurstvo. Enako velja
tudi za praznike.
ŠENTJUR: Od ponedeljka do
petka od 7. do 18. ure, ob
sobotah od 7. do 13. ure.
SLOVENSKE     KONJICE:
med tednom je odprta od 7.30
do 13. ure in od 14. do 20., ob
sobotah pa od 7.30 do 13. ure.
Ob nedeljah imajo redno de-
žurstvo od 9. do 12. ure.
LAŠKO: Od ponedeljka do
petka od 7.30 do 18. ure, ob
sobotah od 8. do 12 ure.
MOZIRJE: Od ponedeljka do
petka od 7. do 19. ure, ob
sobotah od 7 do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka do
petka je lekarna odprta od 7.
do 20. ure, ob sobotah od 7 do
14. ure. Ob nedeljah in prazni-
*kih imajo organizirano non-
stop dežurstvo, z enourno pre-
kinitvijo med 12. in 13. uro.
ŠMARJE PRI JELŠAH: Med
tednom je odprta od 7.30 do
18.30 ure, ob sobotah od 7.30
do 13. ure.
ŽALEC: Delovni čas med
tednom je od 7.30 do 19.30 ure,
ob sobotah od 7.30 do 14. ure,
vsako nedeljo imajo dežurstvo,
od 8. do 11. ure.
VETERINARSKA POSTAJA
ŽALEC: Dežurstvo je organizj,
rano od 14. do 6. ure zjutraj,
mobitel 0609 616-786. V red'
nem delovnem času lahko po.
kličete na telefon 714-144 in
0609 616-786. Ambulanta za
male živali je odprta vsak dan,
razen ob nedeljah in praznikih,
od 7 do 9. ure in popoldan od
16. do 17. ure.
VETERINARSKA POSTAJA
MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen
nedelje od 7. do 15. ure, redna
dopoldanska ambulanta pa je
od 7 do 9. ure.
VETERINARSKA POSTAJA
ŠENTJUR PRI CEUU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7.
do 14. ure vsak dan, od 14. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega
dne pa je organizirano dežurs-
tvo. V času popoldanskega in
nočnega dežurstva, pokličite
na telefonsko številko mobite-
la 0609 618-772.
Podjetje NT&EC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-
tržno dejavnost. Naslov. Prešernova
19,3000 Celje, telefon (063) 442-500,
442-201, 442-223, fax: 441-032..
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek, tel.;
442-500, int. 28. Mesečna naročnina
je 930 tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 22.000 tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-603-31198.
Nenaročenih rokopisov in fotografij
ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi
časopis Novi tednik med proizvode
informativnega značaja, za katere se
plačuje 5% davek od prometa
proizvodov.
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklic.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjeta Agrež, Irena %
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Gregor Katič^ Urška
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko
Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.;
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
pomočnika: Robert Kojterer, Igor
Šarlah.
Ctolikovanje: Minja Bajagič.
Direktor: Franček Pungerčič.
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Pomočnik urednice: Mitja Unmik
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia: 441-310,441-510.
Opravlja trženje oglasnega prostora
v Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Direktor Agencije: Rado Pantelič
Propaganda: Vaiter Leben, Vojko
Grabar, Ziatko Bobinac, Carmen
Hriberšek, Vesna Matjašič;
tajnica: Suzana Rober.
Telefon:
063/442-500, 442-201, 442-223-
fax: 441-032.443-511
SAMI-OSAMLJENL
1 o. 5. ob 20. vas vabimo na praznovanje
7. obletnice druženja na družabnih srečanjih v
hotelu Evropa Celje.
v naši družbi so si mnogi našli prijatelje in partnerje. Lepo je med
nami, zato se pridružite tudi vsi ostali, ki doslej še niste zbrali
poguma. Lep vas bomo sprejeli in pomagali pri seznanitvi z našo
družbo.Informacije (063) 411 -828,31 -849.
.. SNOPIČ
REPORTAŽA
23
Kristjanova črna pomlad
Mladega Konjičana sumijo ropa in štirikratnega umora v Tekačevem - Sostorilci so še na prostosti
Od torka, 29. aprila dopol-
dan, je v priporu 25-Ietni
Kristjan K., brezposelni klju-
čavničar iz Slovenskih Ko-
njic, ki naj bi sodeloval pri
ropu in srhljivem štirikrat-
nem umoru v Tekačevem. Na
Konjiškem vedo povedati, da
fant ni bil brez greha, a tisti,
ki so ga bolje poznali, še ved-
no ne verjamejo, da bi bil
zmožen hladnokrvno moriti.
Celjski kriminalisti pa pou-
darjajo, da imajo zoper njega
trdne materialne dokaze, ki
potrjujejo, da je bil 4. marca
letos vpleten v enega najhuj-
ših zločinov na Slovenskem.
Tega dne so v vasi Tekačevo
pri Rogaški Slatini umrli pod
streli iz kratkocevnega orožja
75-letni Štefan Poharc in nje-
gova 73-letna žena Frančiška
ter njuni podnajemnici, 36-let-
na Helena Krošlin in njena 17-
letna hči Viktorija. Njihova
trupla so odkrili naslednji
dan. Sosed je prišel obrezovat
drevje in je potem, ko ni bilo
nikogar videti, odprl vhodna
vrata hiše in v veži zagledal
Frančiško v krvi... Že v prvih
dneh preiskave je bilo jasno,
da je bil motiv umora koristo-
Ijubje. Poharc, ki je bil svoj čas
zaposlen v kmetijski zadrugi,
|kasneje pa je delal kot zastop-
'nik zavarovalnice Triglav, je
rad zahajal med ljudi in pred
njimi se je rad pohvalil, da ima
veliko premoženje. Menil je
tudi, da je treba denar hraniti
doma, saj ga nima smisla zau-
pati bankam. Ni bila skriv-
nost, da hrani svoje premože-
nje v domačem šefu. Morilci
naj bi usodnega dne s Pohar-
čeve domačije, iz Tekačevega
9, odnesli približno za milijon
mark deviz in več kilogramov
zlata, za seboj pa so pustili
štiri mrtve, ki so jih pred us-
mrtitvijo s strelom iz pištole
tudi trpinčili.
Preiskava
5. marca se je začela inten-
zivna policijska in kriminali-
stična preiskava, ki je bila in
še vedno ostaja prednostna
naloga vse slovenske policije.
Ogled kraja zločina je trajal
ves teden, saj so se zavedafi,
kako pomembne dokaze in
dejstva lahko odkrijejo. V Ro-
gaški Slatini je pričel na dan
odkritja štirih trupel zasedati
operativni štab, ki so ga v za-
četku aprila preselih v prosto-
re UNZ Celje. Na primeru Te-
kačevo so delali od jutra do
večernih ur in v dosedanji
preiskavi, v njej je vsak dan
sodelovalo 41 policistov in kri-
minalistov, opravili več kot 13
tisoč delovnih ur, 5 tisoč na-
dur, prevozili približno 66.500
kilometrov, izprašali prek 2 ti-
soč oseb in analitsko obdelali
kakšnih 20 tisoč podatkov. V
razgovorih s kriminalisti je so-
delovalo na stotine prebival-
cev z območja Rogaške Slatine
in iz sosednjih krajev. Na za-
četku so bile sledi prešibke, da
bi bilo mogoče kogar koli osu-
miti tega grozljivega dejanja.
Potem so dve osebi, ki bi lahko
bili povezani z zločinom, pri-
držali za 48 ur in nato izpusti-
li, ker je bil sum v tem času
ovržen. Nekaj oseb so preiz-
kusili tudi s poligrafom. Ope-
rativci so preverjali, primerja-
li, izločevali in združevali vse
mogoče podatke, vsak naj-
manjši namig, ki bi lahko vo-
dil do storilca, so vzeli resno
in ga primerjali z že znanimi
dejstvi. V Tekačevem so bili
poleg kriminalistov in drugih
strokovnjakov z ministrstva za
notranje zadeve tudi izveden-
ci z inštituta za sodno medici-
no. Skupaj so skušali rekon-
struirati celoten potek zločina.
V preiskavi se je pokazalo, da
prvotni namen storilcev ni bil
umor, ampak rop. V razlagi,
zakaj so navsezadnje morali
umreti štirje ljudje, se je pojav-
ljalo več inačic, od te, da so
roparji pri svojih žrtvah nale-
teli na odpor, pa do te, v kateri
se pojavlja možna okoliščina,
da je katera od žrtev storilca
prepoznala in je bilo treba za-
to vse pobiti. Tega pa ni storil
en sam storilec, ampak sta bila
najmanj dva.
Počasi so sestavljali mozaik,
ki ga želijo v celoti zaključiti.
Po 54 dneh od umora je obsež-
na preiskava dala prvi rezul-
tat. Po 40 dneh so se dokopali
do prvih otipljivih znamenj, ki
so nakazovala domnevnega
storilca, 14 dni kasneje so ga
aretirali.
Aretacija
v nedeljo, 27. aprila dopol-
dan, se je Kristjan K. ustavil na
bencinski črpalki v Slovenskih
Konjicah in hotel natočiti gori-
vo. Ura je bila nekaj minut do
pol desetih. »Stal sem za bla-
gajno, na moji levi pa je bil
tovornjak, ki je prekrival nje-
gov BMW,« pripoveduje Ko-
nrad Klančnik, uslužbenec
na Petrolovi bencinski črpalki,
»čakal je skrajno levo v vrsti
za Eurosuper. Naenkrat je
nekdo zaklical: >Hop, nekoga
lovijo!< in stekel ven. Zunaj so
bili štirje policisti, oblečeni v
črne vetrovke z oznakami po-
licije. Dva sta ga zgrabila za
roke, on pa se jima je upiral in
se hotel iztrgati. Druga dva sta
vanj naperila avtomatski puš-
ki. Ne vem, ali so mu nataknili
lisice. Odpeljali so ga stran in
ga posadili v njihov avto. Eden
od policistov pa je sedel v nje-
gov avto in ga odpeljal proč.
Vsega je bilo zelo hitro konec,
najbrž je trajalo manj kot pet
minut. Ravno takrat je bilo na
črpalki najmanj 20 avtomobi-
lov, ljudje so vsi samo začude-
no strmeh...«
Tudi ugibali in sklepali so,
kajti v Slovenskih Konjicah
so se zelo hitro pričele širiti
govorice, ki so Kristjana po-
vezovale s Tekačevim. Tako
tudi policisti o aretaciji niso
več mogli molčati. »Kristjana
K. smo aretirali zaradi suma
kaznivega dejanja umora in
mu odredili najprej 48-urno
pridržanje, nakar je preisko-
valni sodnik zanj odredil pri-
por. To pomeni, da obstaja
zoper njega utemeljen sum,«
je povedal Dušan Mohorko,
načelnik urada kriminalistič-
ne službe UNZ Celje,__na ti-
skovni konferenci, ki'so jo
minuli torek sklicali na UNZ
Celje. »Osumljenčeva vloga
pri umoru je potrjena z mate-
rialnimi dokazi,« je dejal
Darko Delakorda, vodja re-
ferata urada kriminalistične
službe MNZ. »S katerimi ma-
terialnimi dokazi razpolaga-
mo, ne moremo povedati za-
radi izsleditve sostorilcev, ki
so še na prostosti. Nedvom-
no pa ti dokazi opredeljujejo
prisotnost osumljenega pri
izvršitvi   dejanja.   Sledove,
najdene na kraju umora, so
analizirali na inštitutu za
sodno medicino.«
Kristjan
živel je razkošno, pravijo na
Konjiškem. Mnogi se sprašuje-
jo, od kod je imel denar, ko pa
je bil brez zaposlitve. Na poli-
ciji so ga že petnajstkrat
obravnavali zaradi premo-
ženjskih deliktov z nasiljem.
Vozil se je v zelenem šport-
nem BMW 850, vrednem kak-
šnih 50 tisoč mark. Rad je igral
nogomet in posedal s prijate-
lji, oblačil se je enostavno, naj-
raje je bil v kavbojkah in tenis
copatih. Najbližji sosedje pra-
vijo, da je bil prijazen fant, ki
je znance vedno vljudno poz-
dravil. »Vem, da ni bil brez
greha, a ne verjamem, da bi bil
vpleten v umor,« je dejal so-
sed, ki ne želi biti imenovan.
Kristjana pa pozna od leta
1983. »Ko je bil mlajši, mi je
vehko pomagal pri delu na
kmetiji. Kosila sva, hranila ži-
vino, delal je s traktorjem...
Včasih smo skupaj igrali nogo-
met v Konjicah. Videl sem ga
tudi v zadnjih dveh mesecih in
v tem času se ni na videz nič
spremenil. Ob hišni preiskavi,
ki so jo naredili približno te-
den dni, preden so ga aretirali,
sem bil zraven, ker je prišel
pome. Takrat mi je povedal,
česa ga sumijo. Presenečen mi
je dejal: >Veš, kaj mi hočejo
naprtiti? Tekačevo!< Čudi me
le, da ni pobegnil, če je res
kriv...«
Umor v Tekačevem ni po-
vsem razrešen. Še vedno je
za koristne informacije, s po-
močjo katerih bi prišli na
sled ostalim domnevnim sto-
rilcem, razpisanih nagrad-
nih 910 tisoč tolarjev z Mini-
strstva za notranje zadeve.
Kristjanova mati ne mara
dajati nobenih izjav, sprego-
vorili pa smo nekaj besed z
njegovim očimom, ki ga v Ko-
njicah poznajo kot tihega člo-
veka, o katerem ni slišati nič
slabega. »Roko dam v ogenj,
da tega ni naredil! Preveč lepo
življenje je imel, da bi kaj ta-
kega nakopal nase,« pravi
Kristjanov očim in poudarja,
naj policija, namesto da izvaja
pritisk na medije, raje išče pra-
vega storilca. »Skušali bomo
dokazati, da je nedolžen, pa
če prodamo vse imetje. Bil jim
je napoti! A v tej preiskavi se
bodo grdo opekli... Zanima
me tudi, zakaj so ga aretirali
na bencinski črpalki, v nedeljo
dopoldne. Zato, da bi to videlo
veliko ljudi!« meni očim.
Odločno zatrjuje, da Krist-
jan ni bil nikoli nasilen. »Niti
pogleda na kri ni prenesel. Ve-
ste, niti kokoši ni mogel glave
odsekati... Osumili so ga za
Tekačevo, fant pa niti ne ve,
kje je to Tekačevo. V času, ko
ga bodo imeli v zaporu, pa res
lahko naredijo iz njega zločin-
ca. Rad bi videl tiste dokaze,
ki jih menda imajo. Ali pa
mislijo, da jih imajo. Ne vem.
Vem pa, da imajo napačnega
človeka.«
Njegova mati in očim verja-
meta, da ni kriv. Življenje pa
se neusmiljeno odvija dalje v
kolesju posledic vsakega naše-
ga dejanja. Čez manj kot dva
meseca bo Kristjan postal oče.
Če ga obsodijo za umor v Te-
kačevem, bo za zapahi naj-
manj deset let.
MMMMHMi KSENIJA LEKIČ
Štefana Poharca je pokopal denar.
Umorili so tudi Poharčevi podnajemnici, Heleno Krošlin in njeno komaj sedemnajstletno hči
Viktorijo.
Poročna slika Štefana in Frančiške Poharc je bila tudi
spomin ob poslednjem slovesu v mrliški veži.
24
KRONIKA MESECA
Mesec kapitana Kljuke
Kronika meseca, v katerem so bili glavni lažnivi kljukci, jurjevanja in kresovi, da o podražiWah niti ne govorimo
Si predstavljate, da bi vas
nekdo zbudil sredi noči in
vprašal, kaj vam je v mesecu
aprilu najbolj ostalo v spo-
minu? Kaj bi mu odgovorili?
Verjetno bi se vsak od vas
spomnil kaj osebnega, le ma-
lokdo bi ta doživetja povezal
z dogajanjem na Celjskem in
v Sloveniji.
Bi se prej spomnili na po-
dražitve, s katerimi nas »uspe-
šno razveseljujejo«, krutega
vsakdana ali pa bi kot iz topa
izstrelili: prazniki. Vendar
zadnje ne bo šlo. Resda se je
zdelo, da je april cel prazni-
čen, saj se je praktično začel z
velikonočnim ponedeljkom
(lažnivi kljukci so izpuščeni)
in zaključil s prvim majem,
toda edini praznik v aprilu je
»padel« na nedeljo. In tako je
bil april, vsaj za navadne smrt-
nike, deloven. Malce čudne
delavnike smo ubirali v naši
redakciji, saj je bil kot po nava-
di začetek meseca naporen,
sredina je bila za ženski del
redakcije (večina nas se je na-
mreč odpravila na potep v Ter-
me Zreče in na Roglo) dopust-
niška, konec meseca pa je bil
spet nor, saj smo po četrtkovi
številki že v nedeljo zaključili
zadnjo aprilsko številko Nove-
ga tednika. V začetku meseca
smo zaželeli dobrodošlico
Kseniji Lekič, ki je po enoletni
odsotnosti strnila naše vrste.
Za prazniki je vreme tista
druga stvar, ki je vedno dobro-
došla za izgovor in pogovor.
No, o tem bi se v aprilu dalo
govoriti. Ali pa tudi ne; kakor
kdo vzame. Če veš, da je april
muhast, potem nas ni smelo in
nas ni nič presenetilo: niti
sneg niti sonce niti zmrzal niti
skoraj že vročina.
Višje cene za
razočarane
še najmanj bi nas morale
presenetiti podražitve, ki jih v
vladi sprejemajo tako, da spo-
minjajo na kapitana Kljuko: z
nekakšno kljuko malo podre-
zajo po cenah in najprej rečejo
ne, nato pa z enim zaprtim
očesom rečejo ja. Nekje v za-
četku aprila so zavrnili pred-
log o 13-odstotnem povišanju
elektrike, zato da bo elektrika
od prvega maja dražja »samo«
za 9,8 odstotka. Ali da zavaro-
valnice in ministrstvo za fi-
nance sprejmejo sklep o zača-
snem umiku predloga za povi-
šanje cen obveznega avtomo-
bilskega zavarovanja med 18.
in 25. letom ter za tujino, ki bi
morale začeti veljati 1. aprila.
Potem se v vladi niso strinjali z
19-odstotnim povišanjem pre-
mij za obvezno avtomobilsko,
zavarovanje z namenom, da
so lahko par dni kasneje spre-
jeli ekološki davek oziroma
davek na porabo goriva na sto
kilometrov za novo registrira-
ne avtomobile. S pomočjo no-
vega davka naj bi, glede na
lansko leto, država letno pri-
služila 3,7 milijarde tolarjev.
Ali, da so se v začetku mese-
ca pogovarjali o projektu od-
dajanja radijskih in televizij-
skih programov preko satelita,
kar naj bi se udejanjilo še pred
prvim majem, končalo pa se je
z 9,8-odstotno podražitvijo
RTV naročnine. Podražilo se
je tudi medicinsko blago, izde-
lano v Sloveniji (za 7,3 odstot-
ke), da pa je Kljuka ostal kapi-
tan, so do začetka prihodnjega
leta zamrznili plače funkcio-
narjem. No, tudi v Celju so se
potrudili, da niso zaostajali za
slovenskim povprečjem, zato
so podražili naročnino za celj-
sko kabelsko televizijo.
Pri tem je kar nekako šla
mimo stavka slovenskih že-
lezničarjev. Zato pa nas boli,
da se na Celjskem ruši gospo-
darstvo, da ugašajo stroji v
tovarnah in da denarno po-
moč prejema že 10 tisoč ljudi.
Večina od njih lahko o počitni-
cah ob morju samo še sanja.
Verjetno sanja tudi o kakšnih
družinskih izletih, pa ogledih
naravnih znamenitosti ali še o
marsičem, kar je bilo nekdaj
samo po sebi umevno, danes
pa pomeni razkošje. Saj veste,
delavci niso ostali le brez plač,
ostali so tudi brez tovarn, ne-
kateri pa naj bi z lastnim za-
služkom, ki ga niso prejeli že
več mesecev, kupili zlato. Ven-
dar je to že druga zgodba iz
vsakdanjega življenja na Celj-
skem.
Kot je naslednja, še vedno
nerazčiščena zgodba, kdo je
celjski rekorder z 92 tisočaki
mesečnih sejnin. Uradno trdi-
jo, da toliko tolarjev v enem
mesecu ni mogoče zbrati. In
menda ostaja tudi razočara-
nim Slovencem še upanje. Če
nihče drug, je to Ivan Bizjak,
varuh človekovih pravic, ki se
je aprila mudil tudi v Celju, da
bi prisluhnil razočaranim...
Paša za oci
Zagotovo pa niso bili razo-
čarani obiskovalci sejma Avto
in vzdrževanje med 8! in 11.
aprilom na razstaviščih celj-
skega sejma, kjer je bil opazen
napredek v strokovnosti in
kjer so se pasle oči. Te so
lahko počivale tudi na lepotah
Savinjskega gaja, na razstavi
Cvetje in ideje, ki so jo odprU
proti koncu meseca. Obisko-
valci so bili zadovoljni, uprav-
ljavci gaja pa ne. Menda posta-
ja Savinjski gaj vinska cesta,
na kateri kmalu ne bo več rož.
Takšne in drugačne rože so
bile v Ljubljani na podelitvi
Viktorjev, mnogo pa tudi na
celjskem mednarodnem glas-
benem sejmu, ki je bil od 18.
do 20. aprila, najbolj pa je
seveda odmevala podelitev
zlatih petelinov.
Sicer je bilo v preteklem me-
secu tudi nekaj drugih dni, ki
se jim reče dan... 7. april je
svetovni dan zdravja, ob praz-
novanju pa so med drugim
ugotavljali, da so v zadnjih 20
letih prepoznali več kot 30 no-
vih in zelo nalezljivih bolezni.
Res je, da ima zdravje svojo
ceno, kar še posebej, zaradi
povišanih premij, ugotavljajo
kadilci in predebeli ljudje. Med
prazniki velja omeniti 11. april,
celjski občinski praznik. Za
častnega meščana Celja so
imenpvali vrhunskega športni-
ka in odličnega pedagoga Stan-
ka Lorgerja, ki je tekmoval za-
to, ker je imel rad šport.
Še ena častna nagrada je
našla svoje mesto na Celj-
skem, in sicer je Miro Podjed
postal nagrajenec Združenja
dramskih umetnikov Sloveni-
je. Svetovni dan knjige je 23.
april, ki so se ga spomnili v
mnogih krajih na Celjskem, še
posebej pa v Osrednji knjižni-
ci Celje, kjer bo poslej mogoče
priti do knjige preko računal-
nika oziroma s pomočjo raču-
nalniškega terminala. 24. apri-
la je godoval Jurij, jurjevanja
pa so v marsikaterem kraju na
Celjskem popestrila krajevni
utrip ter prebudila staro in
mlado.
April je zaznamovalo tudi
strankarsko in društveno do-
gajanje. Tako se je zgodil raz-
kol med Slovenskimi krščan-
skimi demokrati, v Slovenski
ljudski stranki pa so se odloči-
li, da radarjev na Menini ne
bo. Žal so o tem pozabili obve-
stiti tudi druge, predvsem ti-
ste, ki bi morali dejansko zau-
staviti postopke. Ker najbolj
poznajo probleme, ki jih s sa-
bo prinaša lokalna samoupra-
va, se je 27 poslancev-župa-
nov v državnem zboru organi-
ziralo v skupino, ki bo lažje
reševala različne težave. Bo-
mo videli.
To velja tudi za celjsko druš-
tvo proti mučenju živali, ki
kljub temu, da Celje nujno po-
trebuje azil, nikakor ne more
zaživeti. Delen konec pa je
doživelo zbiranje podpisov v
akciji Ohranimo naše bogas-
tvo, saj so predstavniki ZLSD,
SNS in Zelene alternative
predsedniku državnega zbora
dr. Janezu Podobniku izročili
zahtevo za razpis predhodne-
ga zakonodajnega referendu-
ma o gozdovih. Vemo, da Slo-
venija želi v Nato. Ta težnja je
vtisnila precej pečata april-
skim dogodkom, skupno izja-
vo v podporo vključitve pa so
podpisali predsedniki parla-
mentarnih strank in predstav-
nika narodnostnih manjšin.
Morebitni vstop v NATO nas
bo letno stal od 6 do 8 milijo-
nov dolarjev, brez stroškov za
reorganizacijo Slovenske voj-
ske.
Vojne in pogum
No, če smo včasih nejevolj-
ni, pomislimo na prebivalce
Zidanega Mosta, ki vohajo ne-
prijetne vonjave, bolje rečeno
smrad, vsakič, ko v elektrarni
Vrhovo izpraznijo akumulacij'
Rokometaši Pivovarne Laško na sprejemu pri celjskem županu Jožetu Zimšku.
Aprilsko dogajanje so zaznamovali zlati petelini - med nagrajenci so bili tudi člani skupine
Šank ročk.
2. SNOPIČ
KRONIKA MESECA
25
j|(0 jezero. Ali pa na Planini,
l^jer so se razburjali zaradi dia-
[,aza, saj ne vedo ali bo šlo za
[jlagostanje ali za katastrofo.
)l[ed Pivovarno Laško in pod-
jetjem Tara se je zaradi piva
|(ozorog razvnela pivovarniš-
1(3 vojna. Zvone Štorman pa je
pO svoje napovedal vojno Dar-
50vcem, ki so ga predolgo pu-
jtili čakati. Vendarle zgodba o
počivališču Lopata še zdaleč
iii zaključena, saj je nadzorni
jvet Darsa sprejel sklep o raz-
veljavitvi in ponovitvi razpisa
23 projekt Lopata, o tem pa naj
bi presodila še vlada.
Jezili so se tudi Zgornjesa-
vinjčani, saj nekaj dni niso
vedeli, kam bi s smetmi, konč-
no pa so se v Gornjem Gradu
le omehčali in, po predhod-
nem dogovoru seveda, odprli
odlagališče smeti v Podhomu.
Zgornja Savinjska se lahko
pohvali tudi z obiski z vrha:
Drnovšek je obljubil Pavličevo
sedlo, Janez Podobnik je pri-
jel poslušat, Janša pa ustanav-
lj3t gibanje za razvoj podeže-
lj3. H Kučanu pa so Zgornjesa-
vinjčani odšU v Ljubljano, vse
pa se je zgodilo manj kot v
tednu dni.
Rogla se je prelevila v olim-
pijsko središče, tam so se pr-
vič srečali tudi imetniki olim-
pijskih kartic, teden dni ka-
sneje pa so priredili specialno
olimpiado, ki se je je udeležilo
145 oseb z motnjo v telesnem
in duševnem razvoju, zmago-
valca pa sta bila pogum in
vztrajnost.
Veliko poguma in vztrajno-
sti bo potrebnega na Prevorju,
kjer je Justini Kolar zgorel
dom, potreboval ju bo Marko
Hrovat, 21-letni mladenič iz
blovenskih Konjic, ki je ne-
srečno skočil v Kolpo, potre-
bovali pa so ju tudi pri Arbaj-
terjevih na Skomarju, kjer so
iz zapuščenega posestva us-
tvarili zgledno kmetijo. Nena-
zadnje ju je potreboval tudi
strelec Cvetko Ljubic, ki se je
zgolj s petimi treningi udeležil
državnega prvenstva v Turniš-
ču in - zmagal.
Petim naenkrat »frišno« po-
ročenim bratom in sestram iz
družine Frece iz Buč lahko še
enkrat zaželimo le srečo, od-
ločnosti in poguma pa jim itak
verjetno ne manjka. Veliko
sreče želimo tudi slepim in
slabovidnim, ki v gledaUšču
Nasmeh prinašajo kup smeha
nevidnemu občinstvu. Kakor
je videti, sta odločnost in po-
gum odliki novega ljubljan-
skega nadškofa in metropolita
Cerkve na Slovenskem dr.
Franceta Rodeta, ki mu je na
cerkvenem obredu v ljubljan-
ski stolnici dr. Alojzij Šuštar
izročil škofovsko pastirsko pa-
lico. Dogodek, ki so se ga ude-
ležili tudi predstavniki sloven-
ske posvetne oblasti, je v slo-
venskem prostoru izjemno
odmeval.
Vseeno si velja
zapomniti
April je bil očitno tBdi me-
sec različnih ocenjevanj, saj
so v konjiškem Zlatem griču
za najboljše izbrali Založniko-
vo vino, v Braslovčah so bile
najboljše Moglove salame, v
Laškem pa Mirtova klobasa iz
Marije Gradca.
Celje, mesto, v katerem ra-
stejo šole, se ponaša z edins-
tvenim kulturnim spomeni-
kom, steklenim ateljejem, ki
ga je mestu ob Savinji zapustil
mojster fotografije Josip Peli-
kan in ki je prava paša za oči
in dušo. Z novimi orglami se
po dveh stoletjih ponašajo na
Kostrivnici, v Velenju pa na-
staja orgelski center, ki bo pri-
vabljal glasbene sladokusce.
April pušča za sabo vtis me-
seca košarke. Za celjskimi ko-
šarkaricami je sezona razoča-
ranj, popolnoma drugače je
seveda z Olimpijo pod vods-
tvom Zmaga Sagadina, košar-
karskega maga, ki hoče vedno
več. Za finale sta se pomerila
Polzela in Pivovarna Laško,
končni rezultat pa je že tema
meseca maja.
V maju se bo, upamo, do-
končno razrešil grozovit štiri-
kraten umor iz Tekačevega,
saj so prijeli enega od osumlje-
nih. Menda je šlo za umor iz
koristoljubja, zato je še toUko
bolj grozljiv. Potem pa na stra-
neh kronike preberemo, da se
morilec ne počuti krivega, kot
je to primer iz Topolšice. Sredi
aprila je slovensko javnost raz-
burila tudi nesreča, ki se je
pripetila pri bojnem streljanju
in v kateri je en vojak izgubil
življenje.
In tako so po mesecu, pol-
nem dogodkov, ponekod pri-
pravili proslave ob dnevu upo-
ra proti okupatorju, le nekaj
dni kasneje so zagoreli kreso-
vi, v kotlih je zavrel golaž, ki je
skupaj s soncem verjetno tudi
delavcem prinesel trenutke
sprostitve. Čeprav naši dopi-
sniki poročajo, da so še muzi-
kanti igrali bolj otožne pesmi.
Bo Angela Cene v Spodnjih
Lažah uspela vzrediti telička s
petimi nogami? In kako se bo-
do počutili tisti, ki se bodo na
Roglo poslej tudi pozimi od-
pravljali brez smuči in opreme
ali pa tisti, ki se bodo vozili po
Šmartinskem jezeru? Škrobar-
jeva vnuka, Natalija in Niku,
se gotovo veselita dalmatinca
Pikca, v francoskih gozdovih
pa medvedki Živa in Melba
pričakujeta takšnega pravega
medveda iz kočevskih gozdov.
Si boste zapomnili april?
^^^^M URŠKA SELIŠNIK
Poroka Frecetovih otrok je bila velik dogodek, o katerem so poročali vsi slovenski mediji.
26
MALI OGUSI - INFORMACIJE
2. SNOPIČ
MAH OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGUSI - INFORMACIJE
2. SNOPIČ
INFORMACIJE - MALI OGUSI
29
30
INFORMACIJE
2. SNOPIČ

31
Nesrečnega vlomilca so tolažili
Število vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše se povečuje
Vlomilci nadaljujejo s svo-
im početjem, ugotavljajo na
'olicijski postaji Celje. Pred
tratkim sta se v Celju pripeti-
a dva nenavadna vloma, ko so
oškodovanci vlomilca zalotili,
prisluhnili njegovi žalostni
jlivljenjski zgodbi, mu postre-
di z jedačo in pijačo ter ga
pustili novim podvigom na-
proti. Policije niso obvestili.
I
»Zainteresirani smo, da nam
)škodovanci sporočijo o vsa-
kem takem primeru, saj je za
irlomilce značilno, da nadaljuje-
jo s svojo dejavnostjo,« opozar-
ja komandir celjske policijske
postaje Zvone Kozjak in pou-
darja, da naj vsakdo tudi sam
skrbi za zaščito svojega premo-
ženja. Število vlomov v stanova-
nja in stanovanjske hiše se po-
irečuje, za svoje premoženje pa
smo najprej sami odgovorni, še-
le nato policija s svojimi opera-
[ivnimi službami. Ne smemo
puščati odprtih oken in balkon-
skih vrat, predvsem pa bi morali
poskrbeti za varovanje ključav-
nic z ustreznimi ščiti. Za takšen
5čit moramo odšteti približno 3
[isoč tolarjev. Vsakdo pa ima
pravico, da se odloči, kako bo
varoval svoje premoženje. V
mnogih primerih bi bila škoda,
Id nastane kot posledica vlomov
in tatvin, bistveno manjša, kot
pa znašajo stroški za ustrezno
mehansko zaščito ali alarmno
napravo.
V Sloveniji skrbi za varnost
premoženja približno 6000 po-
licistov in kriminalistov, prib-
ližno 5000 varnostnikov podje-
tij za varovanje premoženja in
9 zavarovalnic. Ob tolikšni var-
nostni sili je umestno vpraša-
nje, ali je 26 tisoč premoženj-
sldh deliktov, kolikor jih je lani
obravnavala policija, veliko. Bi
bilo lahko to število manjše?
Lani je bila raziskanost premo-
ženjskih deliktov 55-odstotna,
za dobrih 6 odstotkov boljša
kot leto prej. Policija je lani
raziskala več kot 14 tisoč pre-
moženjskih kaznivih dejanj. Z
vlomi, ropi, tatvinami, poško-
dovanji in podobnimi kaznivi-
mi dejanji je bilo lani v Sloveni-
ji povzročene več kot 10 mili-
jard tolarjev škode. (Sled, ma-
rec 1997)
»Večina vlomov se zgodi tako,
da storilci vlomijo ključavnice.
Če pa vlomilec naleti na ščit,
potrebuje več časa in pri tem
povzroči tudi večji hrup. Sosed-
je ga lahko slišijo in preženejo,«
pravi Zvone Kozjak. Za vlomil-
ce so ključavnice prva ovira.
Glede na način izvedbe so lah-
ko standardne, cilindrične, spe-
cialne, električne, na šifro, na
zatikala, samopadne, ugreznje-
ne, vpahnjene, zaskočne...
Z vlomi v stanovanja in stano-
vanjske hiše sicer ni bilo pov-
zročene velike materialne ško-
de, razen v redkih primerih. V
stanovanjih in stanovanjskih hi-
šah so vlomilci najpogosteje na
lovu za zlatnino in denarjem,
zadovoljijo pa se tudi s tehnični-
mi predmeti večje vrednosti.
Večkrat se zgodi, pravijo na po-
liciji, da storilci odnesejo torbi-
ce in denarnice kar iz odklenje-
nega stanovanja, torej v času,
ko so ljudje doma. Zato je po-
membno, da te predmete odlo-
žimo na varno mesto. Sicer pa
naj naše bivališče nikoli ne daje
videza, da ni nikogar doma.
Ponovno se pojavljajo vlomi v
trgovine, iz katerih storilci od-
našajo večje količine blaga, na
primer oblačil in obutve, pred-
vem pa tehničnega blaga. V Ce-
lju so trgovine zvečine slabo
zavarovane, saj nimajo alarm-
nih naprav. Trgovci pa bi morali
posebej zavarovati tudi svoje iz-
ložbe. Ker ne storijo ne eno ne
drugo, je trgovine mogoče zelo
enostavno, brez posebnega tru-
da in znanja, odpreti.
Pri raziskavah vlomov so celj-
ski policisti dokaj uspešni, saj
raziščejo 49 odstotkov teh kaz-
nivih dejanj. To pa ne pomeni,
da oškodovanci dobijo nazaj
ukradene predmete ali odškod-
nino.
Letos je bilo v Celju v prvih
treh mesecih 66 vlomov, od te-
ga je bilo 12 vlomov v stano-
vanjske hiše, 13 v stanovanja,
23 v trgovine, 5 v skladišča, 6 v
gostinske objekte, 4 v pisarne in
3 v kleti.
.,, KSENUALEKIČ
VLOMI
v ponedeljek, 28. aprila
t)ribližno opoldan, je nezna-
nec vlomil v stanovanje Erne-
sta M. na Iršičevi ulici v Celju.
Vse je premetal in odnesel 362
lisoč tolarjev gotovine, nekaj
[leviz in zlatnine. Lastnika je
iškodoval za kakšnih 900 ti-
oč tolarjev.
v torek, 29. aprila zvečer, so
leznani storilci vlomili v sta-
novanjsko hišo Matije Č. na
'esti na Vrtače v Velenju.
Jkradli so električne orgle, te-
efon, svetilko in še nekaj dru-
gih manjših predmetov. Oško-
dovanec, ki je na začasnem
delu v tujini, bo po vrnitvi
Izdelal natančnejši seznam
[ikradenih predmetov.
28. ali 29. aprila je neznanec
pomil v stanovanje Franca V.
tla Trubarjevi ulici v Celju.
Odnesel je dve denarnici z
inanjšo vsoto denarja, nekaj
deviz ter hranilno knjižico,
astnika je oškodoval za kak-
nih 35 tisoč tolarjev.
Med 26. in 27. aprilom je
leznanec vlomil v stanovanj-
sko hišo Rudolfa F. v Zrečah
la Cesti na Roglo 14. Iz stano-
'anja je odnesel satelitski
prejemnik z dekoderjem in s
o tatvino lastnika oškodoval
fa približno 70 tisoč tolarjev.
V četrtek, 1. maja ponoči, je
neznanec vlomil v stanovanj-
sko hišo na Prežihovi ulici v
Celju. V hodniku stanovanja je
našel tri torbice, v njih pa do-
kumente, čeke in ključe od
dveh avtomobilov. Z dejanjem
je Andreja C. oškodoval za
približno 70 tisoč tolarjev.
Vlomilcu, ki je skušal 4. ma-
ja vlomiti v stanovanjsko hišo
na Škvarčevi ulici v Celju, ni
uspelo. Lastnik Maks Š. je bil
namreč tega jutra doma, vlo-
milca je zalotil in prepodil.
V nedeljo, 4. maja popol-
dan, je neznanec vlomil v sta-
novanje Na otoku v Celju in
Leona S. oškodoval za približ-
no 60 tisoč tolarjev. Ukradel je
moško torbico z dokumenti in
denarjem ter ključe osebnega
avtomobila.
V ponedeljek, 5. maja ponoči,
je neznanec vlomil v Zagradu v
vikend Ljubomirja G. iz Celja. Z
vlomom ga je oškodoval za
približno 200 tisoč tolarjev. Hi-
šo je temeljito pregledal in ukra-
del različno električno orodje,
plinski jeklenki, fotoaparat,
daljnogled, nekaj posode ter je-
dilnega pribora. Za nameček je
odpeljal še doma izdelano pri-
kolico, ki ima registrsko oznako
CE D8-743. KL
Mladoletni vlomilci
Prejšnji mesec so večkrat vlomili v upravno zgradbo podjetja
Ingrad na Opekarniški cesti v Celju. Policisti so za vlom,
izvršen 20. aprila, osumili Damira in Tomaža, mladoletnika iz
Celja. V nadaljnji preiskavi pa so ugotovili, da je štiri vlome
načrtoval in izvedel 14-letni Dušan. Pri enem vlomu mu je
pomagal Damir, pri drugem pa je bil njegov sodelavec prav
tako mladoletni Boštjan. Iz Ingradove upravne zgradbe so
odnesli material v vrednosti približno 220 tisoč tolarjev, še
Večjo škodo pa so povzročili v samem objektu. KL
Truplo v jezeru
Na delavski praznik so v Šoštanjskem jezeru našli moško
truplo. Policisti Policijske postaje Velenje in kriminalisti UKS
UNZ Celje so ob ogledu in na podlagi zbiranja obvestil
ugotovili, da je utopljenec 77-letni Anton P. iz Šoštanja.
Našli mrtvega planinca
Minulo soboto dobre pol ure pred poidnevom so gorski
reševalci po dveh dneh iskanja našli pod vrhom hriba
Kostrivnica v bližini hribovja Malo Kozje mrtvega planin-
ca, 50-letnega Dimitrija S. iz Trbovelj.
Dimitrij se je 1. maja ob 9. uri s prijatelji odpravil po planinski
transverzali na planinsko kočo Lovrenc v bližini Lisce. Planinci so
se od tam odpravili okoli 14. ure proti Žirovnici. Dimitrij se je ločil
od skupine kakšno uro in pol zatem in se podal v smeri Malega
Kozja proti svojemu vikendu. Ko je prečkal po grebenu vrh
Kostrivnice, mu je verjetno spodrsnilo, nakar je padel kakšnih 400
metrov po strmem bregu v drčo in tam obležal mrtev. V reševalni
akciji, v njej so pomagali iskati tudi s helikopterjem ministrstva za
notranje zadeve, je sodelovalo približno 50 ljudi. KL
Motoristi pod nadzorom
v petek, 25. aprila, je bil v
celjski regiji med 12. in 20.
uro poostren nadzor cestne-
ga prometa, v katerem so bili
policisti posebej pozorni na
kršitve voznikov in potnikov
motornih koles ter koles z
motorjem.
V akciji, v njej je sodelovalo
58 policistov, so ustavili in kon-
trolirali 575 udeležencev cest-
nega prometa, od tega 336 voz-
nikov in potnikov motornih ko-
les ter koles z motorjem. Slednji
so storili 202 kršitvi predpisov
oziroma 60 odstotkov vseh ugo-
tovljenih kršitev v poostrenem
nadzoru. K sodniku za prekrš-
ke bo moralo 78 voznikov in 5
potnikov koles z motorjem ter
25 voznikov motornih koles.
Posebej zaskrbljujoč je poda-
tek, ugotavljajo na UNZ Celje,
da so več kot polovico kršitev
(99 kršitev od 185) storili otroci
in mladoletni vozniki motornih
koles in koles z motorjem.
Kljub poostreni kontroli in
večjemu številu policistov na
cestah celjske regije, se je v
času akcije pripetilo kar 19
prometnih nesreč.        ' KL
GORELO JE
Jutranji požar v Lini
v sredo, 30. aprila približno ob 5.30, je v skladiščnem
prostoru trgovine Lina na Cankarjevi cesti v Šoštanju izbruhnil
požar. Zgorelo je več plastike in prodajnih artiklov, na primer
kave in cigaret. Materialna škoda znaša po prvih ugotovitvah
približno milijon tolarjev. Ogenj so pogasili gasilci GD Šoštanj.
Vzrok požara kriminalisti še raziskujejo.
Pogorelo je gospodarsko poslopje
v ponedeljek, 5. maja, je zgorelo gospodarsko poslopje v
Loki pri Žusmu. V požaru je nastalo za približno milijon
sedemsto tisoč tolarjev materialne škode.
36-letni Stane B. je pod gospodarskim poslopjem popravljal
svoje kolo z motorjem. Zaradi neprevidnosti se mu je kolo
vnelo, požar pa se je hitro razširil na celo gospodarsko poslopje,
ki je zgorelo kljub hitri intervenciji gasilcev iz Loke pri pri
Žusmu, Gorice pri Slivnici in Šentjurja. V hlevu sta zgoreH tudi
dve kravi in tele. Zaradi močnega vetra se je ogenj razširil v
bližnji gozd in ogrozil tudi stanovanjsko hišo, ki je v neposredni
bhžini gospodarskega poslopja. Gasilci so na srečo požar poga-
sili, še preden je zajel hišo.
Na sledi trem vlomilcem
Marca in aprila so neznanci večkrat vlomili v trgovino
Kmetijske zadruge Laško, iz katere so najpogosteje odnašali
cigarete, kavo, Alkoholne pijače in suhomesnate izdelke. V
treh vlomih so trgovino oškodovali za približno 600 tisoč
tolarjev. Policisti iz Laškega so v sodelovanju z možmi
postave iz Slovenskih Konjic in Celja prišli na sled trem
domnevnim storilcem omenjenih vlomov. Državnemu tožils-
tvu bodo ovadili tri Celjane, in sicer 30-letnega Stanka S., 23-
letnega Mateja K. in 27-letnega Aleša G. KL
MINI KRIMIČI
Vlomil v avto
v noči na 29. april je nezna-
nec vlomil v golfa, ki je bil
parkiran na Stranicah. Ukra-
del je avtoradiokasetofon, us-
njeno jakno in sončna očala.
Uroš P. je oškodovan za prib-
ližno 100 tisoč tolarjev.
Ni imel sreče
v noči na 29. april je zašel
na kriva pota 14-letni S.K. Z
osebnim avtomobilom se je
pripeljal v bližino podjetja Av-
to Škorjanec v Šentjurju in z
dvorišča ukradel 15 novih
pnevmatik za osebna vozila.
Naložil jih je in odpeljal, a
mladeniča so že na poti proti
domu ustavili šentjurski poli-
cisti. Ul-adene gume so vred-
ne 144 tisoč tolarjev.
Nevidni zmikavt
Neznani storilec je 29. aprila
na nepojasnjen način ukradel
videorekorder JVC z razstavne
pohce trgovine Big bang na
Ljubljanski cesti v Celju. Mate-
jo P. iz Laškega je oškodoval
za približno 72 tisoč tolarjev.
Vlom v zaklonišče
v noči na 1. maj je nezna-
nec vlomil v prostore zaklo-
nišča na Ulici frankolovskih
žrtev v Celju in iz prostora
ukradel prenosni mikrofon.
Ervina S, lastnika mikrofona,
je oškodoval za približno 90
tisočakov.
Ponoči po očala
v Prešernovi ulici v Celju je
1. maja okoli tretje ure zjutraj
neznanec razbil steklo na iz-
ložbenem oknu Optike Smole
in ukradel približno 30 očal
Police in video player. Lastni-
co lokala Natašo S. je oškodo-
val za kakšnih 350 tisoč tolar-
jev.
Kavoman
2. maja ponoči je neznanec
vlomil v avtomat za prodajo
žetonov za kavo v avli Splošne
bolnišnice Celje. Postregel si
je z žetoni in vzel še 20 tisoč
tolarjev gotovine. Mirana C. je
oškodoval za približno 30 ti-
soč tolarjev.
Nezadovoljnež
Neznanec je med 1. in 2.
majem vlomil v prostore OŠ
Ljuba Mikuša v Žalcu. Ukradel
je fotoaparat conny in 2.400
tolarjev. S plenom je bil neza-
dovoljen, zato si je dal duška z
razbijanjem stekel v šolskih
prostorih. Šoli je povzročil za
kakšnih 150 tisoč tolarjev ma-
terialne škode.
Nedeljski talevi
V nedeljo, 4. maja ponoči,
so neznanci ukradli dva avto-
mobila, enega v Velenju, dru-
gega v Žalcu. Neznanec je
ukradel fiat tipo 1.9 TD, kovin-
sko sive barve, z registrsko
oznako CE 93-92V, ki je bil
parkiran na Šaleški cesti v Ve-
lenju. Lastnika Matka S. je oš-
kodoval za približno
1.200.000 tolarjev. Drugi nez-
nanec je bil na delu v Žalcu.,
Ukradel je črnega nissana te-
rana 3.0 V6, z registrsko tabli-
co CE 70-70A. Lastnik Jože G.,
ki je s tatvino oškodovan za
približno 2.400.000 tolarjev,
ga je parkiral pred nenaselje-
no stanovanjsko hišo v Gru-
šovljah.
Živahno na
Trubarjevi
Na Trubarjevi ulici v Celju je
4. maja ponoči neznanec vlo-
mil v renault 5 in ukradel avto-
radiokasetofon Blaupunkt, av-
todvigalo in nekaj opreme.
Lastnika Vinka K. iz Celja je
oškodoval za približno 45 ti-
soč tolarjev. Na Trubarjevi je
istega dne med 2. in 8. uro
neznanec vlomil tudi v osebni
avtomobil yugo in odnesel av-
toradiokasetofon sony, polico
z zvočnikoma in ojačevalec za
avtoradio. Lastniku Vjekosla-
vu J. iz Celja je povzročil za
kakšnih 80 tisočakov material-
ne škode.
KL
32

Utapljanje in smeh
V šoštanjskem jezeru se je pred gledalci utapljal petletni otrok
v četrtek, 1. maja okoli 15.
ure, so pred ribiško kočo ob
Šoštanjskem jezeru sedeli
štirje mladi Šoštanjčani, dva
fanta in dve dekleti. Klepeta-
li so, počasi srebali gosti sok
in temno pivo, potem pa je
njihovo pozornost pritegnil
otroški krik: »Alen se utap-
lja, pomagajte...« Fanta sta
stekla proti jezeru, eden se je
pognal v mrzlo vodo in rešil
življenje petletnemu deč-
ku... Žal je ta zgodba izmiš-
ljena.
V resnici se je zgodilo tole.
Več družin, med njimi Čehiči
iz Velenja, se je zbralo na pr-
vomajskem pikniku pred hišo
na Cankarjevi 22 v Šoštanju,
ki je nedaleč stran od jezera.
Otroci, bilo jih je približno 10,
so se šli igrat k jezeru, kjer so
tudi otroške gugalnice. 5-letni
Alen Sejdinovič se je kratkoča-
sil z metanjem kamenja v vo-
do, stal je tik ob njej, potem pa
mu je zdrsnilo in padel je v
jezero. 10-letna Ermina Čehič,
malo prej sta se skupaj igrala,
je to videla, prvi hip hotela
skočiti za njim v vodo, potem
pa je rajši stekla po mamico.
Starši so sedeli pred hišo, ko je
Ermina pritekla in vpila: »Ma-
mi, Alen se utaplja...«
»Stekle smo proti jezeru,« se
spominja njena mama Subha
Čehič. »Iskala sem pomoč
pred ribiško kočo, kjer so se-
deli štirje mladi, dva fanta in
dve dekleti, ter kričala: Pro-
sim, pomagajte, otrok se utap-
lja! Nisem plavalka...< Vendar
se ni nihče zganil, samo sme-
jaU so se...«
Medtem je krike na pomoč
slišal 12-letni Edis Čehič, ste-
kel k jezeru, se hitro slekel do
spodnjih hlačk, skočil v vodo
in zaplaval proti Alenu, ki je
negibno ležal na vodi, trenirka
okoli njega pa se je napihnila
kot balon. »Prijel sem ga za
trenirko pri ramenih in zvlekel
na breg. Bil je čisto lahek,«
pravi Edis, drobcen fant, velik
130 centimetrov in težak 27
kilogramov. Ni najboljši uče-
nec, saj je pri svojih letih šele v
četrtem razredu, je pa odličen
športnik in tudi plavalec. Ma-
lega Alena, ki je bil nezave-
sten, je potem zgrabil eden
izmed moških, ki so bili na
prvomajskem pikniku na Can-
karjevi 22. Drobno telesce je
stisnil pod roko in stekel proti
hiši. Subha Čehič pravi, da je
mlade pred ribiško kočo še
enkrat prosila za pomoč, naj
pokličejo vsaj reševalni avto, a
jim je še vedno šlo samo na
smeh.
Alenova mati Behija Sejdi-
novič je stekla iz hiše, ko ji je
eden izmed otrok povedal, kaj
se je zgodilo: »Videla sem so-
seda, ki je nosil Alena. Sin je
bil brez življenja, v obraz po-
modrel, usta je imel črna...
Mislila sem, da ne bo preži-
vel...« Dečka so naložili v
znancev avto, ga odpeljali v
zdravstveni dom v Velenje, od
tam pa z reševalnim avtomo-
bilom v slovenjegraško bolni-
šnico. Kmalu so zdravniki
sporočili, da bo z njim vse v
redu in da ni v življenjski ne-
varnosti. Šesti dan so starši
Alena lahko odpeljali domov.
Upam, da fant ne bo nikoh
izvedel, da se je nekega sonč-
nega prvomajskega dne utap-
ljal pred navdušenim občins-
tvom. Predstave je bilo konec,
ko je prišla k jezeru policija.
Takrat so se menda pobrah
proč. Štirje mladi (ne vem, ali
so vsi Šoštanjčani in v kakšni
pijači so uživali) so ostali
brezbrižni do otroških krikov.
Je šlo navsezadnje samo za
utapljanje po bosansko? Mor-
da bi kdo od njih zmočil svoje
spodnjice, če bi otroci klicali
na pomoč v pravilni slovenšči-
ni ali pa vsaj po francosko,
nemško, morda italijansko. V
kakšni od slednjih inačic bi
bilo utapljanje petletnega deč-
ka tudi medijsko zanimivejše.
Alenova mama, Bosanka
brez slovenskega državljans-
tva, še vedno ne razume, za-
kaj ni nihče od očividcev po-
magal njenemu sinu. Njeni so-
sedje na Cankarjevi 22 se sko-
raj opravičujejo: »Saj je vendar
samo otrok...«
KSENIJA LEKIČ
12-letni Edis Čehič iz Velenja, učenec 4. razreda OŠ Antona
Aškerca, je rešil življenje petletnemu dečku, ki se je utapljal v
jezeru.
NOČNE CVETKE
• v diskoteki Saratoga v Ka-
sazah je pred dnevi razgrajal
23-letni pohcist Peter D. Nova
natakarica, 21-letna Alenka,
mu je sedla v srce in fant se ji je
hotel pribhžati. Pri tem pa ni
bil preveč spreten, saj je mla-
denka ob njegovem nedostoj-
nem vedenju zagnala vik in
krik. Pristopil je redar 22-letni
Tomaž P. in policista opozoril,
naj miruje, vendar sta se sprla
in stepla. Kdo je udaril prvi,
ostaja skrivnost. Drugi redar
Anton Š. ju je spravil narazen
in ju poslal ven na hladno. Zrak
pa jima je le škodil, saj sta se
ponovno zgrabila. Anton je
imel spet polne roke dela, ko ju
je vlekel narazen. Razjarjeni
pohcist je naposled odšel proti
svojemu avtomobilu in iz prt-
ljažnika naj bi vzel neko reč in
jo skrival za hrbtom. Pa menda
ja ni imel pištole! Konec kon-
cev je sedel za volan in se
odpeljal. Prefriganec je kasneje
svojim poklicnim kolegom po-
vedal, da se je le delal, da ima
pištolo v rokah. Zaradi pretepa
in »blefiranja« bo moral k sod-
niku za prekrške, na UNZ Celje
pa bo sodeloval v disciplin-
skem postopku.
• Minuli torek sta dva Jože-
ta K. že dopoldan pogledala
pregloboko v kozarec. Znašla
sta se na dvorišču avtopralnice
Prevolnik na Teharjah in v
svoji pijanosti živcirala stran-
ke in tam zaposlene delavce.
Tako sta uživala, da kar nista
hotela stran. Prepričali so ju
policisti in predlagali, da se
pomudita še pri sodniku za
prekrške.
• Na Teharski sta se prejšnjo
sredo pozno popoldan zaradi
denarja skregala Janez K. in
Jože K. Pridružila se jima je še
Ana K., Janezova boljša polo-
vica. Janezu je utrgalo, saj je
iz garaže prinesel večjo seki-
ro, se z njo spravil nad Jožeta
in ga zadel v nogo. Vsi trije
bodo šli k sodniku za prekrš-
ke, zoper Janeza pa bodo
možje postave spisali še ka.
žensko ovadbo.
• Minulo sredo so v Trnov.
Ijah pri Socki zadoneli streli
Ob 19. uri je Marjan B. streljaj
kar iz avtomobila na hišo Lju.
boslava Š. Ko je imel dovolj, s?
je odpeljal proti Vitanju. Polj.
cisti so revolveraša kmalu us-
tavili, mu zaplenili orožje in
ga poslali k sodniku za prekrš-
ke.
• Pred metalurško šolo v
Štorah so prejšnjo sredo zve-
čer razgrajali najstniki. Bili so
v rožicah. Razbijali so stekle-
nice in se predrzno vedli do
hišnika te šole. V razgrajanju
so se najbolje odrezali Bernar-
da B., Boštjan K. in Igor V,
Skupaj gredo tudi k sodniku
za prekrške.
• 1. maja je na celjskem Grič-
ku kresoval tudi Boris G. Nakre-
san se je odpravil po cesti, hodil
križem in oviral promet. Hudo
je razjezil Aleša P, voznika, ki
je stopil iz avta in Borisa prete-
pel. Policisti so ju pomirili, a ne
za dolgo, saj sta si malo kasneje
ponovno skočila v lase.
• Minuli petek sta jih v di-
skoteki Gibi dobila brata Ivan
in Marjan P. Pretepli so ju
Šentjurčani. Menda so se že
kdaj prej srečali in poravnavali
stare grehe.
• V Podgorju pri Frankolo-
vem je prejšnjo soboto v večer-
nih urah izbruhnil prepir med
sosedoma Jankom K. in Fran-
cem K. Nista le soseda] ampak
tudi brata, ki se rada prepirata
zaradi meje. Eden od njiju je v
hudi jezi sedel na traktor in z
njim skušal podreti manjši ob-
jekt. Sodnik za prekrške jima
bo rad prisluhnil.
• Dušan L, redar iz igralnice
Vengi v Celju, se je v nedeljo
zvečer močno razburil. Pred
lokalom Vrtnica je pretepel Du-
šana Č., ker naj bi mu ta že
pred dnevi iz aparatov kradel
žetone. KL
PROMETNE NEZGODE
Silovito v jarek
Na regionalni cesti na Pol-
zeli se je 28. aprila ob 22. uri
pripetila prometna nesreča,
v kateri je sta bila voznik in
njegov sopotnik hudo ranje-
na.
40-letni Viljem K. iz Založ je
vozil osebni avto iz smeri Za-
lož proti središču Polzele, v
desnem preglednem ovinku je
izgubil oblast nad vozilom in
pri tem zapeljal na desno ban-
kino. Z bankine je vozilo zane-
slo levo prek ceste, kjer je
silovito trčilo v obcestni jarek.
V nesreči sta se voznik in nje-
gov sopotnik 48-letni Franc J.
iz Andraža hudo poškodovala.
Avto, ki je po trčenju pričel
goreti, je hitro pogasil gasilec
iz GD Polzela.
Zbil motoristko in
pobegnil
Na dovozni cesti k Vemon-
tu v Velenju se je 30. aprila
popoldan zgodila prometna
nesreča, v kateri je ena oseba
utrpela hude telesne poškod-
be.
37-letna Marina B. iz Pake
pri Velenju je vozila kolo z
motorjem po dovozni cesti k
Vemontu. Ko je pripeljala do
odcepa ceste za stanovanjsko
hišo Selo 21, je vanjo trčil s
sprednjim delom vozila nez-
nani voznik. Padla je na voziš-
če in se pri tem hudo poškodo-
vala. Voznik avtomobila je s
kraja nesreče pobegnil in na-
daljeval vožnjo proti Velenju.
Z motorjem v
drevo
Na lokalni cesti v Brezju
pri Ločah se je 1. maja ob 19,
uri pripetila prometna nez-
goda, v kateri je bil šestnajst-
letni voznik kolesa z motor-
jem hudo ranjen.
Borut C. iz Zbelovske Gore
je vozil kolo z motorjem iz
Jerneja pri Ločah proti Brezju.
Ko je pripeljal do blagega leve-
ga ovinka, je izgubil oblast
nad vozilom in trčil v drevo ob
desni strani ceste. V trčenju se
je hudo poškodoval.
Štirje ranjeni
Na Dečkovi cesti v Celju se
je 2. maja ponoči zgodila
prometna nesreča, v kateri je
bila ena oseba hudo ranjena,
trije pa so utrpeli lažje tele-
sne poškodbe.
21-letni Branko Š. iz Rogatca
je zapeljal osebni avtomobil
naravnost proti Ribarjevi ulici
v času, ko je z njegove desne
strani po prednostni Dečkovi
cesti pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila 24-letni Sebast-
jan K iz Celja. Močno je zavi-
ral, vendar kljub temu čelno
trčil v prednji desni del Bran-
kovega vozila, ki se je nato
prevrnilo na streho in trčilo v
kovinski drog prometnega
znaka. Vkleščenega Branko-
vega sopotnika 29-letnega Pe-
tra K. iz Rogaške Slatine, ki je
bil hudo ranjen, so iz vozila
rešili gasilci. Voznik Sebastjan
K. in dve Brankovi sopotnici,
19-letna Tamara in 26-letna
Zinka K, obe iz Rogatca, pa so
bili lažje ranjeni.
Umrl na kraju
nesreče
Na magistralni cesti izven
naselja Gomilsko se je 2. ma-
ja ob 12.50 uri pripetila pro-
metna nezgoda, v kateri je
ena oseba umrla, ena je bila
hudo ranjena, pet pa jih je
utrpelo lažje telesne poškod-
be.
39-letni Mirko K. iz Drešinje
vasi je vozil osebni avtomobil
s prikolico, naloženo z leseni-
mi tramovi, po magistralni ce-
sti iz Vranskega proti Žalcu.
Ko je pripeljal z blagega de-
snega ovinka v Gomilskem, je
pričelo avtomobil s prikolico
zanašati. Obrnilo ga je za 180
stopinj, nakar je začel z de-
snim bočnim delom drseti na
nasprotni vozni pas, kjer je
bočno silovito trčil v nasproti
vozeči osebni avtomobil, ki ga
je vozil 23-letni Franc P. iz
Bezine. Mirka in oba sopotni-
ka je pri trčenju vrglo iz vozi-
la. Mirko je na kraju nesreče
umrl, njegov sopotnik 67-letni
Stanislav K. iz Drešinje vasi je
bil hudo ranjen, drugi sopot-
nik 12-letni Boštjan K. pa je bil
lažje poškodovan. Franc R in
njegovi sopotniki, 47-letni
Franc P, 50-letna Hermina P.
in 23-letna Lidija P, vsi iz Be-
zine, so bili lažje ranjeni.
Padel z motorja
Na lokalni cesti v naselju
Mestinje se je 2. maja opol-
dan zgodila prometna nez-
goda, v kateri je bil hudo
ranjen voznik kolesa z mo-
torjem.
16-letni Simon R. iz Mesti-
nja je vozil kolo z motorjem iz
Pijovcev proti Lembergu. Ko je
v naselju zavijal na desno na
makadamsko dovozno pot, je
izgubil oblast nad vozilom,
padel in se hudo poškodoval.
Prehiteval in trčil
Na magistralni cesti izven
naselja Stranice se je 2. maja
popoldan pripetila prometna
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo poškodovana,
dve pa lažje.
28-letni Danilo Š. iz Vojnika je
vozil osebni avto iz Frankolove-
ga proti Križevcu. Za njim se je
z osebnim avtomobilom pripe-
ljal 30-letni Miran K. iz Sloven-
skih Konjic in pričel na Strani-
cah Danila Š. prehitevati, ko je
le-ta zavijal v levo na stransko
cesto. Prišlo je do trčenja, v
katerem je bil Danilo Š. hudo
ranjen, Miran K. in Danilova
sopotnica Ljudmila G. pa sta
utrpela lažje telesne poškodbe.
Z motorjem v
traktor
Na lokalni cesti v naselju
Žepina se je 3. maja pozno
popoldan zgodila prometna
nesreča, v kateri je bila ena
oseba hudo ranjena.
42-letni Anton U. iz Žepine
se je s kolesom z motorjem
pripeljal kar po levi strani vo-
zišča po klancu navzdol in
trčil v kmetijski traktor, s kate-
rim se je po desni strani ceste
pripeljala 58-letna Valpurga H.
iz TrnoveIj pri Celju. Anton se
je v nesreči hudo poškodoval.
Ni zvozil ovinka
Na lokalni cesti v kraju
Tevče se je 4. maja popoldan
pripetila prometna nezgoda,
v kateri je bil hudo ranjen
sopotnik na motornem kole-
su.
18-letni Bojan S. iz Laškega
je vozil motorno kolo iz La-
homnega proti Tevčam, v le-
vem nepreglednem ovinku je
izgubil oblast nad vozilom in
padel na vozišče. Pri padcu se
je hudo poškodoval njegov so-
potnik na motornem kolesu,
40-letni Anton S. iz Laškega.
V nepravem
trenutku
v ponedeljek, 5. maja, se je
na magistralni cesti v Šen-
trupertu zgodila prometna
nesreča, v kateri je bil 33-
letni Janko S. iz Žalca hudo
poškodovan.
Janko je vozil osebni avto-
mobil po lokalni cesti iz smeri
Trnave proti Šentrupertu. N3
magistralno cesto je zapeljal ^
trenutku, ko je po njej iz sem-
peterske smeri z osebnim av-
tomobilom pripeljal 30-letni
Milivoj V. iz Hrvaške. Vozil'
sta trčili, pri tem pa je bil
Janko hudo ranjen.
Kt
Urednica Petice Tatjana Cvirn
Učna ura
in zabava
Kulturna dediščina
v vrtcu
Daevfoojev napad
na slovensici trg
Priprava
na plavanje
Draž najboljši
v Budimpešti
Ko pripelje ladja, se promet ustavi in Towerski most dvignejo.
Voščeni nasmeh
Londonski Big Ben te kar malo razočara
če ste si kdaj zaželeli, da bi pobožali po
laseh Paula McCartneya ali se fotografira-
li s Harrisonom Fordom, to sploh ni nei-
zvedljivo. Sedete na letalo in se napotite v
muzej voščenih lutk v London.
Kljub zelo visoki vstopnini se pred vho-
dom vsak dan naredi dolga kača ljudi. Ko po
uri in pol ali dveh le dobiš vstopnico, te
vsakokrat pozdravi kakšna druga znana
osebnost. Nas je pričakal Pavarotti v večerni
obleki, ograjen pred občudovalci.
Na začetku je bil postavljen Schwarze-
negger, pred njim pa uradni fotograf, ki je
Vsakega prisilil, da je požiral s Švarcijem.
Do odhoda so fotografijo razvili in želeli
dobiti več kot tisoč tolarjev zanjo! Bolj
Zanimivo je iti na lov za svojimi posnetki, če
ti uspe kogarkoli fotografirati brez mase
obiskovalcev. Nekatere lutke so postavljene
tako, da se jih lahko dotakneš in hodiš
okrog njih, druge so nedostopne. Najbolj je
zavarovan Michael Jackson. Mel Gibson
stoji ob robu dvorane v modri obleki in s
svojim šarmantnim nasmehom privablja
predvsem ženski del obiskovalcev. Kar v
vrsto se je treba postaviti, če se želiš foto-
grafirati z njim. David Cooperfield visi nek-
je v zraku, kot bi izvajal eno svojih čarovnij,
Harrisona Forda pa so za vedno ovekovečili
kot Indiano Jonesa.
Del muzeja je namenjen politikom. Ko so
iz mode, naredijo drugo lutko. Velik del
dvorane zavzema angleška kraljeva druži-
na. Približaš se jim lahko le na nekaj me-
trov, potem te ustavi vrvica. Vsi se poslad-
kano nasmihajo, kot se za Angleže spodobi.
Napoleon nekaj proučuje, športniki požira-
jo z rokami v bokih, Beatlesi pa so zleknjeni
na kavč in varujejo svoje kitare.
V spodnjem prostoru muzeja je prikazan
temačen del angleške zgodovine; načini
mučenja iz srednjega veka z lutkami in
kriki. Giljotina, sekire, majhne cehce in
mučilne naprave, na njih pa tako dobro
narejene lutke, kot tiste v zgornjih prosto-
rih, da dobiš občutek, da si zabredel daleč v
zgodovino in ne moreš verjeti, kako lahko
človek naredi kaj takšnega sočloveku.
Še dobro, da imajo Icraijico
Napotimo se proti izhodu. Vroč, sončen
dan, kakršen se za London ne spodobi, daje
mestu drugačen navdih. Eno od velemest
pač, ki pa skriva nekaj posebnosti. Policaji
na konjih s smešnimi kapami, starodavni
avtomobiU taksistov, nadstropni avtobusi.
Trume se zgrinjajo gledat menjavo straže
pred Buckinghamsko palačo, vsak želi videti
Big Ben. Ko vidiš stolp z uro, si kar malo
razočaran, da je to to. Potem kupiš nadstrop-
ni sendvič, sedeš na travo v katerem od
parkov in gledaš race na jezerih in Angleže,
ki posedajo naokrog. Japonci v parke seveda
ne zaidejo. Prekratek dopust. Vozijo se od
ene znamenitosti do druge, jih na hitro
fotografirajo, se naložijo na avtobus in oddr-
vijo naprej. Zazdi se ti zelo imenitno, da si
Slovenec, da si znaš vzeti čas za sedenje pod
drevesom in opazovanje ljudi.
Ko pripelje ladja do mosta Tower, se na
semaforju na cesti, ki pelje čezenj, prižge
rdeča luč, most se dvigne. Ko ladja odpluje, se
most spusti in na semaforju se pokaže zelena
luč. Na drugem koncu mesta je blizu Hard
Ročk Caffeeja s postavnim varnostnikom Buc-
kinghamska palača. Menjava straže je sicer
lep dogodek, ki ga v poletnih mesecih zaradi
gneče običajno ne vidiš. Lahko dvigneš fotoa-
parat, nekajkrat pritisneš sprožilec in si doma
ogledaš, kaj se je dogajalo. Če imaš srečo in
prideš na prizorišče dovolj zgodaj, vidiš več.
Le kaj navdihuje moške, da si oblačijo kosma-
te kape in kičaste srednjeveške vojaške oble-
ke? Če visi iz palače zastava, je kraljica doma.
Če je dQma ali ne, je ceremonijal menjave
straže enak, palača izgleda enako, pa tudi na
kavico turistov ne vabi. Prav nekoristen po-
klic, biti kraljica ali princ, a o čem bi se sicer
Angleži pogovarjali med seboj, če ne bi imeli
njih in večne teme o vremenu?
BARBARA ČEH
34
REPORTAŽA
Kitajska sreča za
trebulie Celjanov
»Slovenci jeste premalo zelenjave in sadja,« pravi lastnica kitajske restavracije v Celju Lu Hua Guang
v restavraciji, kjer te lastnik
pozdravi z globokim priklo-
nom, ti ponudi stol, potrpežlji-
vo razlaga sestavine posamez-
nih živil in ti na koncu, ko izve,
da praznuješ rojstni dan, poda-
ri še kravato, se ti lahko zdi, da
si prišel na drug konec sveta.
Včasih pa je drugače; konec
sveta pride k tebi. Tako kot je
pred petimi leti z daljne Kitaj-
ske, iz manjšega mesta v pro-
vinci Šanghaj, v Evropo prišla
Lu Hua Guang. Iskat srečo.
Po temeljitem ogledu cele
Evrope, se je odločila, da bo
ostala v Celju in odprla kitajsko
restavracijo.Začela je s študi-
jem kulinarike, potem pa sta s
partnerjem Yang Wei Fujem
najela prostor, ga opremila, or-
ganizirala nabavne mreže, po-
vabila kuharja iz Šanghaja in
tako je pred nekaj meseci v
centru Celja zaživela prva pra-
va kitajska restavracija, katere
ime je izpeljanka njunih imen.
Fu Hua. Kitajska sreča.
V mestu rož
Po letu, ki ga je preživela na
Madžarskem, je Lu pot pripelja-
la v Slovenijo in gore, reke,
drevesa in ceste v tej deželici so
jo tako očarala, da se je odločila
ostati. Našla si je stanovanje v
Ljubljani in nekaj let spoznava-
la čare gorate, umirjene deželi-
ce, ki pomeni takšno nasprotje
njenemu domačemu svetu. »Ve-
dela sem, da si želim ostati v
Sloveniji, vendar najprej nisem
vedela, kaj in kje bi lahko dela-
la,« pravi. Dokler se ni' med
enim svojih potovanj nekoč us-
tavila v Celju. »V trenutku, ko
sem stopila z vlaka sem vedela,
da je to mesto polno rož. Da je
Celje popolnoma drugačno kot
je Ljubljana; prijetno umirjeno
mesto prijaznih ljudi, podobno
mojemu domačemu kraju. In
takrat sem se odločila, da ho-
čem srečo poizkusiti tukaj,« pri-
poveduje Lu v simpatični slo-
venščini, ki bi ji jo kakšen bliž-
nji sosed naše deželice upravi-
čeno zavidal. Če ji je učenje
slovenskega jezika povzročalo
težave? Ne, pravi z nasmehom;
sicer težak, ampak lep jezik je.
Učiti se ga je začela s pomočjo
berila za prvi razred osnovne
šole, potem se je vpisala v jezi-
kovno šolo, ampak, samokritič-
no pojasnjuje, morala bo še
ogromno študirati, da bo govo-
rila tako kot si želi. Predvsem pa
bi rada bolje spoznala tudi slo-
vensko književnost. »Ko sem
imela doma čas, sem samo bra-
la in brala,« pravi - in ne pozabi
poudariti, da na Kitajskem, ki
slovi po marljivih in delovnih
ljudeh, zaposlenih od jutra do
večera, časa pravzaprav ni niko-
li dovolj.
Tri, štiri ure, namenjene
spanju, vse odkar je odprla
restavracijo, so zanjo popol-
noma dovolj in srečna je, saj je
spoznala, da se je odločila za
pravo stvar. »Ko sem razmiš-
ljala o tem, da bi se odselila s
Kitajske, sem spraševala prija-
telje iz Evrope, kaj bi lahko
delala in vsi so mi svetovali,
naj odprem restavracijo, meni
pa so se zdeli takšni predlogi
nenavadni, saj si nisem misli-
la, da je ljudem iz Evrope ki-
tajska hrana tako všeč,« pripo-
veduje Lu, po poklicu medi-
cinska sestra, ki si med dolgo-
letnim delom v krajevni bolni-
šnici ni nikoli mislila, da bo
razen za člane lastne družine
in prijatelje, ki so prišH na
obisk, kuhala še za koga dru-
gega. Ampak, zmagalo je hre-
penenje po sreči...
Sladko-kisla
harmonija
Tradicija kitajske kulinarike
izvira iz davnine, od pokrajine
do pokrajine pa se zelo razli-
kuje? Osnovo kitajske prehra-
ne na jugu predstavlja riž, na
severu, kjer najbolje uspevata
pšenica in koruza, pa ga nado-
meščajo testenine. Ta živila se
dopolnjujejo z ribami in raz-
ličnimi morskimi sadeži, dru-
gim mesom (predvsem piš-
čancem in govedino) ter
ogromno količino in vrstami
zelenjave in začimb, pri čemer
je - zaradi tradicionalnega ki-
tajskega ideala harmonije, ki
vlada tudi v kuhinji, pomem-
bno predvsem uravnoteženo
razmerje. »Za vsako živilo se
uporabi drugačna količina po-
samezne začimbe,« pravi Lu.
Kitajska kulinarika pred-
stavlja pravo znanost, saj rav-
no tako kot v prehrambene,
služi tudi v medicinske name-
ne. Ob rižu kot glavni jedi,
ogromnih količinah zelenjave
in začimb, namreč vsako živi-
lo hkrati služi tudi kot zdravi-
lo pri posameznih boleznih,
bolečinah in poškodbah.
Lu jih kot nekdanja medicin-
ska sestra seveda dobro pozna;
gostom, ki pridejo v restavraci-
jo, tako priporoča isto, kot je
svetovala pacientom, ki so se
zdravili v bolnišnici, kjer je bila
zaposlena. Predvsem pa moraš
vedeti, kako jesri, pravi in doda
še nekaj nasvetov iz kitajske
medicinske malhe, ki je s kuli-
narike neposredno povezana.
»Za tiste, ki imajo težave s sr-
cem ali z glavo, je najkoristnej-
ši tofu - sojin sir, ki ga kot
pripomoček pri hujšanju poz-
najo tudi Američani, na želo-
dec in srce pa najugodneje
vphvajo bambusovi vršički in
črne gobe. Ko ljudje pridejo
prvič, ponavadi ne jedo veli-
ko,« pravi Lu, ki celjske ne-
zaupljiveže prepriča s prijaz-
nostjo, razlaganjem sestave ži-
vil iz jedilnika, ki je v pretežni
meri sestavljen iz sečuanske
kuhinje, ki je najbolj razširjena
po svetu, zanjo pa so značilne
predvsem številne dobrote
morja in morskih sadežev, slo-
vita kombinacija sladko-kislo,
veliko zelenjave in pa uporaba
številnih začimb, predvsem či-
lija. »Ogledujejo si jedilni list in
sprašujejo, kaj je značilno za
posamezno jed,« razlaga Lu z
nasmehom. »Povem jim, kako
je kakšno živilo pripravljeno,
katere začimbe se uporabljajo,
potem pa, ponavadi, želijo sa-
mo malo poizkusiti. Ampak,
ko pridejo naslednji dan, nič
več ne sprašujejo - samo še
naročijo in jedo.«
Čaj je eden glavnih pridel-
kov juga Kitajske in že stolet-
ja najbolj priljubljena pijača
njenih prebivalcev, tudi ta na-
pitek pa uporabljajo v zdravs-
tvene namene. In znameniti
kitajski čaji? Kot najboljše tri.
ki jih je, ob obveznem rižu ali
jušni tekočini ves čas priporo-
čala tudi pacientom v bolni-
šnici, kjer je bila zaposlena,
Lu priporoča jasminov, rdeči
in zeleni čaj. »Vsak je dober
za nekaj, pomembno pa je
vederi tudi, kako ga piti. Ker
je zelenjava pražena na olju,
se tik pred obrokom popije
malo čaja, potem se nekaj
poje, pa spet čaj in spet hra-
na,« predstavlja prehrambene
navade Kitajcev in doda, da bi
bil takšen način najbolj idea-
len tudi za Slovence; pred-
vsem za tiste, ki imajo »velike
trebuhe od piva«, ki bi jim pri
zmanjšanju tega organa naj-
bolj pomagal rdeči čaj, prime-
ren za shujševalno dieto. Ze-
leni je dober predvsem za oči,
jasminov pa blagodejno vpli-
va na zdravje celotnega orga-
nizma.
Slovenci v olju
In kaj Lu meni o prehrani
Slovencev? Na vprašanje ne od-
govori takoj; zagleda se v tla, se
v" zadregi nasmehne in potihem
reče: »Oprosti... ampak malo
težko jo prenašam...« Tudi zara-
di izkušenj iz prvih mesecev, ko
je skušala prehrambene navade
našega naroda spoznati v gostil-
nah. »Navajena sem jesti malo
mesa in veliko zelenjave in ko
sem prvič prišla v slovensko
gostilno, sem prosila, naj mi
dajo več zelenjave, pomešane z
malo mesa, vendar so me skoraj
povsod čudno gledali. Večina
slovenske hrane se mi zdi zelo
težka; všeč mi je krompir, v
kruhu in mleku pa je veliko
preveč maščobe,« pravi in kot
največje prehrambeno presene-
čenje v Sloveniji omeni svoj prvi
obisk ljubljanske tržnice in
skromno ponudbo zelenjave na
njem. »V Evropi in Ameriki je
veliko srčnih bolezni in bolnih
želodcev, ker ljudje pojedo veli-
ko preveč mesa in maščob,«
razkriva razloge, ki prebivalce
tega dela sveta iztrebljajo mno-
go hitreje in zanesljiveje kakor"
grožnja kakšne atomske eksplo-
zije ali napadov iz vesolja...
»Slovenci zelenjavo uvažajo,
namesto da bi jo kupovali pri
svojih kmetih ali jo sami pridelo-
vali, za kar imajo čudovite mož-
nosti. Predvsem pa bi morali biti
slovenski krožniki obloženi z
več sadja in zelenjave,« je prepri-
čana Lu - za razliko od večine
Slovencev, ki si kosila še vedno
ne morejo predstavljati brez veli-
kega svinjskega zrezka, ocvirkov
in juhe, v kateri namesto zele-
njave plavajo maščobe.
Prepad svetov
Kako pa se Kitajci, ki so s
kulinarično umetnostjo osvoji-
li ves svet, prehranjujejo doma,
v krogu lastne družine? »Naj-
več živil, predvsem svežo zele-
njavo in začimbe, kupujemo
na tržnicah, za vsak dan pose-
bej, tako da so zelenjava ir
druga živila ves čas sveža. Do-
ma Kitajci kuhajo hitro; med-
tem, ko se v eni posodi kuha
riž za družino, je v drugi juha,
ob tem pa ponavadi pripravijo
še malo piščančjega, svinjske-
ga ali govejega mesta, zmeša-
nega z veliko različne zelenja-
ve,« pravi, od bambusovih vr-
šičkov do črnih gob, ki jih v
veliki meri vpeljala tudi na je
dilnik svoje restavracije. Am-
pak od časa, ko je pred petimi
leri zapustila dom, so se spre
menile tudi prehranjevalne na-
vade njenega naroda: »Ko sem
še živela na Kitajskem, so vsi
Kitajci kuhali sami, danes pa si
ob koncu tedna že lahko pri-
voščijo, vzamejo otročke in
gredo v restavracijo. Vedno
bolj gledajo tudi, katera resta-
vracija je najboljša, kje bodo
lahko dobro jedli; prej jim je
bilo v glavnem vseeno, pa tudi
denarja niso imeli,« želi pouda-
riti, da se standard stomilijon-
skega ljudstva počasi vendarie
izboljšuje. Vsakič, ko se odpra-
vi domov na dopust jo, ko stopi
z letala, preseneri kaj novega;
ko je bila doma zadnjikrat, je
bila to nova avtocesta, speljana
skozi Peking, in pa številnejši
avtomobili, ki vse pogosteje
nadomeščajo tradicionalno
najbolj razširjeno prevozno
sredstvo v večni deželi koles.
Fu pomeni vse dobro, veliko
sreče, zdravja in denarja, Hua
pa je eden od mnogih izrazov
za Kitajsko. Kitajska sreča, to-
rej. Ljudje, ki žeUjo vse dobro,
in svet, ki osvaja. Tiste, ki iz
njega bežijo, s spomini nanj in
one, ki jo želijo doživeti, s ča-
rom novega, neznanega in ne-
skončnega. Od kuhinje, zma-
jev, jezika, načina življenja, do
ljudi. In njihovih src. Ti so
risto, kar vleče. Njih na našo,
nas na njihovo stran sveta. Kje
in kaj so pravzaprav meje? Na-
vsezadnje je mogoče v vseh
kotičkih sveta; ne glede ni
znamko avtomobila, višino
stolpnice ali barvo kože, biti
zdrav in živeti, kar prebivalci
dežele, iz katere prihaja Lu, Že
risočletja uspešno dokazujejo
Pa za to sploh ni potrebno
veUko; iskrena želja po zdravju
in sreči, skodelica riža in vrček,
napolnjen s čajem, so popolno-
ma dovolj.
NINA M. SEDLA?
Foto: GREGOR KATI^
Spet nekaj novega?! Kako jesti s paličicami? Tako kot vso Evropo kitajska kuhinja navdušuje
tudi Celjane.
Lu Hua Guang in Yang Wei Fu, lastnika kitajske restavraci-
je, sta svojo srečo našla v Celju. j
V kuhinji »Kitajske sreče«: del umetnosti kitajske kuhinje je
tudi v tem, da je hrana pripravljerm hitro, saj imajo kuharji
vse potrebne sestavine pripravljene vnaprej.
PETICA
MAJSKI IZLETI
35
Učna ura in zabava
Namesto močvirja ribnik, konji in še kaj
Srečko Anderlič, kmetovalec iz Imenega, je v bližini svoje-
ga kraja - ob cesti v Imensko Gorco - ustvaril zanimivost. Pod
njegovim travnikom je bila dolga leta neuporabna mlaka.
Srečko je razmišljal, kako bi jo koristno uporabil in prišel je
na izvirno zamisel. Močvirnat svet je najprej sam melioriral
in uredil potok. Ob njem je uredil tudi ribnik, ki ga je
pregradil z ene strani s stekleno steno in v globel zgradil
kamnite stopnice, tako da skozi steklo lahko opazujete
postrvi, ki jih je naselil v ribnik.
Okrog ribnika - akvarija je
speljal manjši potoček in na
njem zgradil razne slapove,
nilinčke, okrašene s posebnim
kamenjem, ki ga je prinesel od
blizu in daleč, ter z zanimivi-
mi štori in koreninami. Nas-
ploh je znan, da rad zbira
kamenje posebnih oblik. Tako
vas ob vhodu v njegov svet
pozdravi kamnita žena z otro-
kom, kot ju je oblikovala nara-
va. Zaradi kamna, ki ga pripe-
lje na svoj svet in tam smisel-
no postavi, je pripravljen oditi
tudi sto kilometrov daleč.
Ob lični brunarici, ki jo je
postavil, je lepo zloženo kame-
nje, ki ponazarja pravljična bit-
ja. Tu je tudi opozorilo: »Čuvaj-
te se povodnega moža!«, ki ždi
ob brunarici. Kamnita račka ob
ribniku pa neumorno vali, ko
povodni mož dremlje. Most, ki
vodi preko potoka, je iz enega
kosa kamna.
Tudi njegova lastnoročno iz-
delana brunarica je nekaj po-
sebnega. Vsak kotiček je do-
bro in racionalno izkoristil, v
ličnem kaminu, ki ga je sam
pozidal iz kamenja, prijetno
prasketa ogenj in daje obču-
tek domačnosti. Vanj je vgra-
dil spiralne cevi, v katerih se
greje voda za podstrešno sobi-
co in radiator v njej. Z ženo
pogosto kar tukaj prenočita.
Na mostovžu na južni strani
brunarice, k^ gleda na ribnik -
akvarij, je lastnoročno izdelan
gugalnik, po stenah pa je raz-
stavljena jahalna in vprežna
oprema. Stebri ob brunarici so
iz sušic, ki jih je zanimivo »rez-
baril« lubadar. Pošali se, da sta
globoke reze izdolbla starša,
plitkejše pa lubadarjevi otroci.
Na blagem pobočju nad rib-
nikom je uredil obore za ponije
in koze. Obiskovalci tako lahko
privoščijo otrokom ježo, ko se
je ti naveličajo, pa lahko plezajo
po »Tarzanovih« lestvah ali pa
se dričajo po toboganu iz plasti-
ke, ki pa se v leseno in kamnito
okolje nič kaj ne poda.
Ko se otroci igrajo ali jezdijo,
lahko staršiposedajopod senč-
nicami, ob kamniti mizi ali na
prestolu iz brun. Brunarico ob-
kroža mini park z obilico cvetja.
To pa še ni vse. Ob oborah
namerava Srečko postaviti ko-
zolec. Sprva je imel težave,
vendar je zanj le dobil soglas-
je Zavoda za varstvo naravne
in kuhurne dediščine. V njem
namerava urediti turistično re-
cepcijo in bife, v nadstropju
garsonjere, v podstrešju, pa
skupinska ležišča za prenoče-
vanje na slami, kar naj bi pri-
čaralo obiskovalcem pravo
kmečko idilo.
Sedaj gradi nov ribnik, do-
končuje pa tudi prostrano par-
kirišče, rob katerega je ogradil
s kamenjem iz cele Slovenije
raznih morfoloških sestavin in
oblik.
Ker pričakuje, da bodo ta
kompleks obiskovali turisti iz
bližnjih Atomskih toplic, pred-
vsem pa mladi, bo obisk prava
učna ura, istočasno pa tudi za-
bava. Že zdaj rad razkaže to
zanimivost, ponudi pa tudi raz-
glednice, ki jih je sam založil.
,   ' IVANJURHAR
Brunarica ob ribniku - akvariju v Imenem.
Po Rakovih ponorih
Gozdna učna pot skozi Rakov Skocjan
če se peljete po avtocesti
proti morju, vas v neposredni
bližini avtocestnega odcepa
Unec privablja ena od narav-
nih znamenitosti naše male,
a slikovite Slovenije. To je Ra-
kova dolina, bolj znana pod
imenom Rakov Škocjan.
Marsikdo zamenjuje zna-
menite Škocjanske jame in Ra-
kov Škocjan, ali pa ju celo
enači. Vendar gre za dve raz-
lični naravni znamenitosti, ki
razen tega, da sta posebnosti
kraškega sveta, nimata kaj pri-
da skupnega. Dolina Rakove-
ga Škocjana je dobila ime po
rakih jelševcih in po cerkvici
sv. Kančijana. Rake je pred leti
Pomorila deloma račja kuga,
deloma pa onesnaženost cerk-
niške vode. Sedaj so jih po-
novno naseliU v to vodovje.
Razrušena obzidja cerkvice
svetega Kancijana (Škocjana)
Pa lahko občudujete na začet-
ku doline, v bližini Velikega
■Naravnega mostu.
Dolina, kjer teče rečica z ime-
^om Rak, je po izsledkih stro-
kovnjakov nastala s tem, da se
porušil strop velikega podze-
■^eljskega rova, kjer se je pred
tem pretakala poniknjena voda.
Potok Rak naj bi prihajal kot del
ponornic Cerkniškega jezera,
lenobno tekel po Rakovi dolini
(dolini Rakovega Škocjana) in
se zopet zožil v soteski, ki se
končuje s Tkalca jamo. Po pod-
zemnih labirintih naj bi nato
privrel na dari,v Planinski jami z
imenom ribiško zelo čislane re-
ke Unice. Vso to vodovje pa naj
bi napajalo Ljubljanico.
Dolina Rakovega Škocjana je
dolga šest kilometrov Zavaro-
vana je kot krajinski park, po
njej pa je speljana okoli dva
kilometra dolga krožna naravo-
slovna pot (gozdna učna pot).
Za celotno pot porabimo manj
kot dve uri, posamezne table ob
znamenitostih pa nas opozarja-
jo in učijo o lepotah, ki jih je
ustvarila narava in deloma tudi
človek. Pot ponavadi začnemo
pri Malem naravnem mostu,
kjer iz Zelških jam izvira potok
Rak. Skozi Veliko okno lahko
opazujemo globel pod seboj, po
potki pa se lahko spustimo čisto
do izvira. Potok Rak ima v nada-
ljevanju še več manjših izvirkov
kot so Prunkovec, Kotel in Oče-
sa. Pot se nadaljuje skozi gozd-
nato pokrajino in travnato liva-
do, kjer lahko spoznavamo raz-
lične vrste dreves in rastlin, se
ustavimo ob starih ostankih
vodne žage in občudujemo os-
tale naravne znamenitosti.
Najznamenitejši del Rakovega
Škocjana je Veliki naravni most.
To je obok, za katerim se ta
udorna soteska zoži in končuje
s Tkalca jamo. Na bližnji vzpeti-
ni nad sotesko, v neposredni
bližini ceste, zaključimo »uč-
novzgojno« hojo z ogledom os-
tankov porušene cerkve. Ob po-
ti nas devetnajst tabel opozarja
na naravne lepote.
V neposredni bližini vodoto-
ka Rak je speljana makadam-
ska cesta. Približno na polovici
poti pa je prijetno gostišče, kjer
se lahko tudi odžejamo ali pa
potešimo želodčne zahteve.
MIROSLAV ŽABERL
Porušena cerkvica sv. Kacijana.
ZANIMIVOSTI
Električno polje
odganja morske
pse
Energetsko polje odganja
morske pse. Če so potapljači
opremljeni z novim obram-
bnim pripomočkom, se jim
morski psi ne približajo na
manj kot sedem metrov. Mike
Anderson - Rede iz Južne Afri-
ke je pred kratkim predstavil
svojo iznajdbo: elektrode pritr-
dijo na noge plavalcev in po-
tapljačev in z njimi ustvarijo
električno polje. Morski psi, ki
so zelo občutljivi na električne
valove, zaradi njega odplavajo.
Baterija zdrži 75 minut.
Umrl Allen
Ginsberg
Eden najvplivnejših ameriš-
kih pesnikov dvajsetega stolet-
ja Allen Ginsberg (roj. 1926)
je umrl v svojem stanovanju v
New Yorku, obkrožen s prijate-
lji in sorodniki. Enainsedem-
desetletni Ginsberg je umrl za
posledicami srčnega infarkta
in raka na jetrih štiri dni po-
tem, ko so mu sporočili, da je
zbolel za rakom. Allen Gins-
berg je bil vodilni predstavnik
beatniške generacije, avtor
zbirk Prazno ogledalo. Rjove-
nje, Sendviči resničnosti idr.
Delal je skoraj do zadnje ure.
Skok z avtom cez
slap
Tajvanski dvojnik filmskega
igralca za nevarne vloge Ke
Shouliang, 44, namerava z av-
tomobilom preskočiti 60 me-
trov širok slap ob Rumeni reki v
kitajski provinci Shanxi. Če mu
bo uspelo, bo padel v 30 metrov
globok prepad. Možakar ima v
tem pogledu že precej izkušenj,
saj mu je že uspel vratolomni
skok čez kitajski zid.
Lisztove partiture
Pianist in skladatelj madžar-
skega porekla Franz Liszt je
pisal zelo zanimive partiture
za dela svojih sodobnikov. Ne-
kaj muzikologov se je odločilo
raziskati to njegovo doslej
neznano dejavnost. Povsem
naključno je preučevalka zgo-
dovine glasbil našla med listi-
nami skladateljev iz 18. stolet-
ja v belgijskem arhivu založe-
no partituro, ki jo je Liszt na-
pisal za tri dela svojega učenca
Julesa Zarenbeskega. Pozna-
valci skladateljeva dela so par-
tituro dolgo iskali, saj so vede-
li, da je bila v skladateljevem
času zelo pomembna, niso pa
mogli ugotoviti, zakaj. Zdaj
jim je torej na voljo. Morda
bodo le ugotovili, v čem je bil
njen izjemni pomen.
Še ena Reevova
nesreča
Ameriški filmski igralec
Christopher Reeve je očitno
rojen pod prav nesrečno zvez-
do. Pred dvema letoma je pa-
del s konja in si poškodoval
vratna vretenca, zaradi česar
je hrom od vratu navzdol.
Zdaj si je zlomil še roko. Igra-
lec mora vsak dan k telovadbi,
pri čemer mu seveda pomaga-
jo bolničarji. Ko pa so ga pred
dnevi hoteli posaditi na sobno
kolo, jim je izpolzel iz rok. Po
nekaj urah mu je začela oteka-
ti roka in zdravniki so ugotovi-
li, da si jo je zlomil. Utrdili so
mu jo z žico in mavcem. Reeve
zaradi hromosti ni čutil nobe-
nih bolečin, zato so zlom ugo-
tovili šele, ko mu je roka zače-
la otekati.
»Mrlič« je umrl še
enkrat
Sedaj je zares mrtev! Eduar-
do da Silva iz Rio de Janeira v
Braziliji je zaslovel pred dve-
ma letoma, ko je uprizoril svoj
lastni pogreb samo zato, ker je
želel slišati, kaj bodo o njem
govorili njegovi prijatelji. Pred
kratkim pa je umrl v resnici in
v svoji oporoki zapisal samo
pohvalne besede za govore na
svojem prvem »pogrebu«.
17 Otrok in
peterčki
Zakonca iz izraelskega me-
steca Kalansua, ki imata že 17
otrok, sta vsa iz sebe od vese-
lja. Mati Hitam Dovša, 30, je
spet noseča - pričakuje celo
peterčke. Doslej ima že šest
otrok, njen mož Abdal, 35, pa
je v zakon pripeljal 11 otrok.
Zdravniki, ki nadzorujejo no-
sečnost te ženske, izjavljajo:
»Ženska je zanosila na naravni
način, brez hormonov za po-
večanje plodnosti.«
Sosedje pravijo: »Poročena
sta šele štiri mesece in drug v
drugega sta zaljubljena do
ušes.« Za peterčke, ki se obe-
tajo, so že izbrah imena.
Izid žrebanja v
rubriki (Ne)znana
Slovenija
Na nagradno vprašanje v
rubriki (Ne) znana Slovenija
v 13. številki Petice ste mora-
li pravilno uganiti, da smo
predstavljali Svete gore in da
se je Bistrica ob Sotli včasih
imenovala Sv. Peter pod Sve-
timi gorami.
Med 64 reševalci smo iz-
žrebali tri, ki so pravilno od-
govorili na naše vprašanje in
bodo po pošti prejeli praktič-
ne nagrade. To so: Janez Bu-
čar, Čopova 16, Celje, Mira
Kovač, Vrbno 31 č, Šentjur
in Vera Pipal, Migojnice 2a,
Griže.
36
GLASBA
Solidni deseti na Evrosongu
Po petnajstih letih končno zmaga angleške popevke, Irci zasedli »le« drugo mesto, Tanja Ribič deseta
v soboto se je pred tri ti-
sočglavim avditorijem (v
dvorani Point Teather v Dub-
linu na Irskem) odvil 42. iz-
bor za popevko Evrovizije -
Evrosong. Na velikanski
oder so irski umetniki posta-
vili mogočno in moderno ku-
liso, ki pa, kljub dobro pre-
mišljeni podpori številnih vi-
deo ekranov in svetlobnih
efektov, ni zasenčila lanske
odrske postavitve na »naftni
ploščadi« v Oslu na Norveš-
kem.
Letošnji izbor si je, poleg
znanih osebnosti iz irske poli-
tične in glasbene scene ter
srečnih povabljencev, spet og-
ledalo več kot tristo milijonov
ljudi - slednji so triurni televi-
zijski spektakel spremljali iz
domačih foteljev. Prireditev
sta simpatično vodila Corrie
Crowley, mlada in hitro vzpe-
njajoča se novinarka na irski
televiziji, in Ronan Keating,
pevec ter vodja trenutno naj-
popularnejše irske fantovske
zasedbe Boyzone.
Na natečaj, ki ga je razpisalo
združenje evropskih nacio-
nalnih TV postaj EBU, se je
letos prijavilo kar 33 skladb, v
končni obračun pa je žirija
spustila 25 držav (lani le 23).
Med njimi je bila tudi sloven-
ska predstavnica Tanja Ribič,
ki si je z melanholično in z
»jugo« melosom obarvano ba-
lado »Zbudi se« prislužila 60
točk in solidno deseto mesto.
Do finala evrovizijske popev-
ke je letos končno prišla tudi
Irena Vrčkovnik, vendar le kot
Tanjina spremljevalna pevka.
Po petnajstih sušnih letih so
letos le zmagah Angleži (227
točk) s tipično britansko pop-
rock popevko »Love Shine A
Light« v izvedbi skupine Katri-
na&The Waves. Katrino Leska-
nich in njene »valove« smo pri
nas dosedaj poznali predvsem
po veliki uspešnici »VValking
On Sunshine« iz leta 1983, ka-
mor pa stilsko in izvedbeno
spada tudi njihova letošnja
zmagovalna skladba - evrovi-
zijska popevka pač še vedno
zaostaja dobro desetletje za
svetovnimi glasbenimi trendi.
»Nehvaležno« drugo mesto
je letos zasedel znani irski pe-
vec Marc Roberts (157 točk) s
pesmijo »Mysterious Wo-
man«, tretje mesto pa si je s
121   točkami   presenetljivo
prisvojila turška pevka Sob-
nem Paker z etno poskočnico
»Dinle«. Na četrto mesto se je
z 114 točkami zavihtel italijan-
ski zvezdniški par Jalisse s
skladbo »Fiumi di parole«, ki
pa je tako podobna uspešnici
»Listen To Your Heart« šved-
skega dua Roxette, da so jo
zaradi očitanega plagiatstva
skoraj umaknili iz konkuren-
ce. Peto mesto sta z domoljub,
no disco pesmico »Mana
mou« zasedla Hara in Androj
Constantinou, sestra in brat i^
otoka Ciper. Največje razoča-
ranje letošnjega izbora je, j
skromnimi 24 točkami in se.
demnajstim mestom, moder,
na in živahna hrvaška pop
skladbica »Probudi me«, v iz.
vedbi dekliškega plesno-pev-
skega kvarteta Eni, ki pa je kat
preveč spominjal na popular-
ne Britanke Spice Girls, da bi
lahko uspel na tako v prete«
klost obrnjenem festivalu,
Brez točk sta letos ostali dve
državi - Portugalska in Nori
veška. ^
^■■■■■■1 STANE ŠPEGEL
Čas naj se ustavi
Andreja Makoter ima novo kaseto in CD
Te dni sta izšli nova kaseta
in zgoščenka mariborske
dance pevke Andreje Mako-
ter - Kren, imenovani »Čas
naj se ustavi«. Na njiju je
deset skladb, večina plesno
obarvanih, dve pa tudi bolj
počasni, za zaljubljene duše.
Na albumu jo tudi uspešnica
in velik hit »Prišlo mi bo to
noč« avtorjev Gorazda Elviča
in Aleša Čadeža, za katero je
posnet tudi videospot. Andre-
ja pa veliko stavi tudi na pe-
sem »Čar noči«, ki je te dni že
visoko na lestvicah radijskih
postaj. Skladba »Melody of lo-
ve« pa je posneta v angleščini,
saj je producent pesmi v stiku
s tujo založniško hišo, ki je že
odkupila pravice za to sklad-
bo. Večino besedil je Andreja
napisala sama, a so bolj veselo
obarvane, ker se tudi tako po-
čuti. Ta njen že tretji projekt je
vsekakor eden boljših in tudi
poslušanih.
Z novim projektom pa je
prišlo tudi do spremembe ce-
lotnega videza, za katerega sta
Andrejo nagovorila znani ma-
riborski frizer in stilist Pero
Simonič ter nemška firma
»Mustang«, ki je poskrbela, da
je Andreja oblečena v športno-
elegantnem stilu. Tako »nova«
in atraktivna Andreja promo-
vira svoj novi izdelek. Da pa
bo njen nastop v diskotekah še
pestrejši, se ji bosta na nasto-
pih pridružili plesalki Karmen
in Katja.
Andreja pa se seveda uve-
ljavlja tudi kot novinarka in
moderatorka. Poleg rubrike,
ki jo ima v reviji Kaj, kjer
predstavlja znane Slovence na
malce bolj intimen način, vse
večkrat vodi tudi razne modne
revije, izbore za miss ter glas-
bene prireditve. Vse kaže, da
zakonsko življenje ni vplivalo
na Andrejino ustvarjanje, saj
kot sama pravi, ji to vliva še
dodatno energijo.
Če pomežikneš mi
S Hajdio novi kaseti in CD
Hajdi je svojo zadnjo kaseto in CD
naslovila »Če pomežikneš mi«. Ta na-
slov si je izbrala zato, ker je simpatičen
in ker se dobro rima; »Če pomežikneš
mi - Hajdi zapoje ti.«
- ^
Na novem albumu je, med drugimi,
skladba Ogenj gori. Gre za skladbo, ki jo
je Hajdi napisala sama. Izpod njenega
peresa sta tako glasba kot tudi besedilo.
Skladba pa je nastala zato, ker je njen oče
včasih (in tudi zdaj) rad poslušal ročk.
Želel je, da bi njegova hči naredila takšno
pesmico za starejše, pa seveda tudi za
mlade, ki radi poslušajo to zvrst glasbe.
Hajdi sicer piše že od malega. Ko je bila
stara 13 let, je napisala svojo prvo pesmi-
co, ki je izšla na njeni kaseti Hajdi, naslov
skladbe pa je Nekje za mavrico.
Piše tako žalostne kot vesele pesmi,
vendar raje porabi za svoje kasete in CD
plošče tiste vesele, ker so bolj tople in
ljudem bolj pri srcu, kot pa da bi jih
zamorila s kakšno skladbo. Vesele sklad-
be pa tudi raje poje.
Hajdi ima doma klavir, naredila je nižjo
glasbeno šolo, ta klavir pa ji je pri njenem
ustvarjanju v veliko pomoč. V drugem
razredu je poskusila igrati tudi citre, pa se
je potem raje odločila za klavir.
Za večino pesmic je delal glasbo in tudi
besedilo Igor Korošec, nekaj skladb je
naredil Franci Podbrežnik, pa tudi Edvin
Fliser, Vera Soline, Brendi. VeUko je avtor-
jev, tako da je kaseta zelo pisana, različ-
nih zvrsti, za vsakega nekaj.
Z Brendijem je Hajdi začela sodelovati,
ko je bila stara 10 let in takrat je posnela
tudi prvo kaseto. Še vedno pa dela z
Igorjem Korošcem in pri njegovi založbi
Goda je posnela svoj CD. Hajdi tudi pravi,
da se je že pri krstu zelo drla in da so že
takrat rekli, da bo pevka. Zdaj je na
glasbeni sceni že 8 let.
O svojih začetkih Hajdi pravi: »Takrat je
bilo težje uspeti, ker otroška glasbena
scena še ni bila tako razvita. Brendiju
sem poslala poskusne posnetke, ki sera
jih naredila skupaj z Igorjem Korošcem.
Bili so mu všeč in od 47 sem bila izbrana
jaz. Ko mi je nato poslal pesmico Nai
kuža, na eni oguljeni kaseti Novih fosilov,
tako da so se zadaj še oni slišali, smo se
doma vsi držali za glavo - to bo katastro
fa! Toda šli smo v studio in posneli. Še
prej pa smo šli na Pivo in cvetje v Laško ir
tam so nastopali Don Juani. Prišla sem tja
in se predstavila. Brendi nas je vprašal, če
imamo s sabo posnetke, šla sem na oder
in to je bil moj prvi nastop pred takšno
množico. Bila sem prestrašena. Ko pa
sem slišala svoje pesmice in ko so jih
ljudje dobro sprejeU, je Brendi rekel: >Ta
bo prava!<«
V prostem času se Celjanka Hajdi na-
vadno posveti glasbi, se mudi s prijatelji,
gre v kino, zelo rada pa tudi potuje.
Nasilna smrt ledenegaraperja
Koncert kultnih rap metalcev Body Count v Ljubljani
Po precej uspešni lanski be-
ri koncertov (Sex Pistols, Da-
vid Bovvie, Dog Eat Dog, Foe-
tus, Green Day...) je največja
slovenska koncertna agencija
ŠKUC ROPOT letošnjo kon-
certno sezono - govorimo se-
veda o »velikih koncertih« -
začela precej bolj kla\Tno.
m
Najprej so nam v začetku
februarja v napol prazni mali
dvorani Hale Tivoli postregli z
dolgočasnimi ameriškimi neo-
hippyji Black Crovves, marca so
nas v sicer polni veliki dvorani
Hale Tivoli z medlim nasto-
pom razočarali teksaški boogie
prvaki ZZ Top, aprila sploh ni
bilo večjega koncertnega do-
godka, ta mesec pa nas menda
končno le čaka prva koncertna
poslastica. 10. maja bodo na-
mreč v Ljubljani razgrajali slav-
ni »mother-fuckerji« BODY
COUNT, za nameček pa bo z
njimi tudi njihov kolovodja -
legendarni rapper, filmski igra-
lec, pisatelj, TV show-man, ak-
tivist in kritik ameriškega druž-
benega sistema Ice-T.
Ice-T s svojo hip-hop metal-
sko združbo Body Count na
veliki svetovni turneji predstav-
lja tretji album »Violent Desmi-
se: The Last Days«. Body Count
z njim nadaljujejo z raziskavo
temnega, fluidnega križišča
hardcorovske satire in bizarne-
ga heavy-rnetala, podkurjenega
z ostrimi in kritičnimi besedni-
mi igrami mojstra Ice-T-ja. Na
kratko rečeno, fantje ne počne-
jo nič takšnega, kar ne bi slišali
že na njihovem legendarnem
istoimenskem prvencu, na ka-
terem bi se morala znajti tudi
prepovedana pesem »Cop Kil'
ler« (1992), in na drugem albu-
mu »Bom Dead« (1994). Prav to
pa je porok, da nas v sobote
čaka izdatna mera mašinske hi'
tro-rockovske godbe in zajeten
kup hudih rapovskih pridig.
«■■■■■11 STANE ŠPEGEL
PETICA
GIASBA
GLASBENI EX-PRESS
Vroča temnopolta lepotica in
pevka Davvn Robinson je takoj
po zaključenem snemanju pe-
smi za nov album zapustila
skupino EN VOGUE. Terry,
Maxine in Cindy bodo kariero
nadaljevale pod istim imenom
kot trio, Davvn Robinson pa se
namerava posvetiti filmski in
samostojni pevski karieri. Na
prvem singlu, s katerim se bo-
do En Vogue predstavile kot
trio, bo pesem »Whatever«,
pod njo pa se je podpisal tre-
nutno najbolj iskani ameriški
avtor in producent Babyface.
Jutri bo izšel novi album no-
vopečene zvezdnice SARAH
BIRGHTMAN. LP »Timeless«
je v celoti nastal v znamenitih
studiih Abbey Road v Londo-
nu, kjer je za glasbeno kuliso
širokim pevskim zmožnostim
Brightmanove poskrbel nič
manj znameniti London Symp-
hony Orchestra. Prvi single z
omenjenega albuma je že v tr-
govinah, nanj pa je založba
WEA uvrstila skladbo »Just
Show Hov/ To Love You«, ki jo
skupaj s Sarah prepeva mladi
argentinski tenorist Jose Cura.
Izvrstna in glasovno precej
samosvoja skandinavska pev-
ka STINA NORDENSTAM je
po odmevnem sodelovanju z
legendarnim švicarskim tehno-
art duetom YELLO v skladbi
»To The Sea« in pesmijo »Little
Star«, ki jo je prispevala za
soundtrack filma »Romeo&Ju-
liet«, sredi prejšnjega meseca
objavila tudi album »Dynami-
te«. Singl z naslovno skladbo
tega zanimivega glasbenega
projekta pa je tudi eden izmed
najbolj iskanih v Nemčiji in
Skandinaviji.
Radio Študent v sodelovanju
z agencijo ŠKUC-ROPOT in Ra-
diem Slovenija, razpisuje nate-
čaj za NOVI ROČK '97, ki se bo,
tako kot vseh šestnajst dose-
daj, zgodil septembra v ljub-
ljanskih Križankah. Natečaja se
lahko udeležijo skupine, ki de-
lujejo v Sloveniji in še niso
nastopile na Novem rocku. Po-
leg posnetkov z najmanj petimi
lastnimi skladbami (vsaj dve
izmed njih morata biti z bese-
dilom v slovenskem jeziku) je
potrebno prijavi priložiti še
poimensko sestavo skupine,
kratko biografijo in tri črno-
bele fotografije. Prijave pošljite
do 15. junija na naslov: Radio
Študent, Cesta 27. aprila 31,
Ljubljana.
V okviru Evropskega kultur-
nega meseca bo v Križankah
20. junija mini festival Novi
ročk - povzetek najboljšega v
zadnji petletki, na katerem bo-
do nastopili tudi SKYTOWER
in Psycho-path, sicer varovan-
ci najbolj »agresivnega« slo-
venskega ročk promoterja
RockVibe.
Založba Megaton je objavila
prvi diskografski izdelek »zna-
nega in priljubljenega« sloven-
skega DJ, ki se skriva za ime-
mom HERBIE. Poleg že znane
dance priredbe stare slovenske
rockovske uspešnice »Miško«
in predelave nekdanjega veli-
kega jugo-hita »Čokolada«, ki je
tudi naslovna skladba zgoš-
čenke, uvrstil še pet pocukra-
nih plesnih skladbic, »angleška
»Stormy Monday« pa naj bi
baje izšla tudi pri neki »veliki
tuji založbi«.
DAVID BVRNE, bivši šef in
idejni vodja kultne ameriške
alter-pop zasedbe TALKING
HEADS, se po nekajletnem di-
skografskem premoru spet
vrača na svetovno glasbeno
sceno z LP »Feelings«.
Pri založbi Helidon je pred
nedavnim izšel debitantski
glasbeni izdelek dolenjskih
rockerjev DAN-D. Gre za kom-
paktno ploščo »Igra«, ki so jo
Dušan Obradovič-Tokac, Mar-
ko Turk, Primož Špelko in
Aleš Bartelj posneli v studiu
Činč pod »budnim« očesom še
ne čisto odsluženega Buldo-
žerja Boruta Činča. Dan-D še
vedno stopajo po dobro uho-
jeni, a precej dolgočasni poti,
ki so jo v zgodnjih sedemde-
setih začrtali ameriški in bri-
tanski rockerji. Kljub temu, da
je kar nekaj članov benda Dan-
D omenjeno pot prehodilo že
nekajkrat - nazadnje s skupi-
no Mercedes Band - še vedno
prisegajo na »dobri stari
ročk«, ki pa ga dolenjska pete-
rica, to jim gre vsekakor priz-
nati, praši z »anduhtjo« in jaj-
ci.
Idrijska reggae pop skupina
KINGSTON je tik pred izidom
svojega drugega albuma. Po
prijetnem in tudi po prodajnih
rezuUatih baje precej uspe-
šnemu prvencu »Poglej stvari
z druge strani« se Kingston v
nekoliko spremenjeni zasedbi
in z novo založbo pospešeno
pripravlja na promocijo CD
»Daj povej, daj povej«, na ka-
terem bo poleg njihove lanske
uspešnice »Ko bo padal dež«
še slab ducat, za slovenske
razmere, kvalitetnih pop
skladbic.
Pod okriljem založbe Menart
nastaja tudi tretji album naše naj-
boljše pop pevke ANJE RUPEL.
Kljub temu, da se njen prejšnji
izdelek, LP »Življenje je kot igra«,
še ni dobro ohladil je Anjin živ-
ljenjski sopotnik Aleš Klinar že
pripravil večino skladb, ki se bo-
do na Anjinem tretjem CD znašle
to jesen.        STANE ŠPEGEL
Devetčlanska velenjska funky zasedbaFUNK VOU se je po številnih koncertih, med njimi velja še
posebej omeniti njihov nastop na letošnjem BarFly festu, kjer je ekipa Radia Celje bend opremila s
sohdnimi demo posnetki, pred nedavnim končno le podala tudi v »ta pravi« studio in posnela dve
avtorski skladbi - »Funk You« in »Se vrti«. Obe skladbi je produciral primorski ton mojster David
Šuligoj, s katerim nameravajo Funk You sodelovati tudi v naslednjih mesecih, ko bo nastajal njihov
debitantski album.
GLASBA JE ŽIVLJENJE
Niko Mihelič-glasba motorja
Pred kratkim so se v Ljub-
ljani zaprla vrata avtomobil-
skega sejma, ki je bil rekord-
no obiskan, kar kaže na
izredno zanimanje Slovencev
za jeklene konjičke.
Na glasbeno-avtomobilski
klepet sem povabila gospoda
Nika Miheliča, ki je na sejmu
vzbudil veliko pozornosti, saj
je uradni uvoznik Ferrarijev in
Harley Davidsonov. Niko Mihe-
lič nam je zaupal, da se po
slovenskih cestah vozi 16 Fer-
rarijev, imen lastnikov pa ne
smejo izdajati. Res je, da so ti
dirkalni lepotci tako vpadljivi,
da se lastniki težko skrijejo, ne
prepoznaš jih le v primeru, da
se poženejo mimo tebe s 400
kilometri na uro...
Gospod Mihehč je velik lju-
bitelj glasbe - glasbe motorjev.
Sicer pravi, da bi prepovedal
poslušanje glasbe med vožnjo
preko vvalkmanov, da smo si-
cer Slovenci narod dobrih, a
prevečkrat vinjenih vozni-
kov...
Zaup^ nam bo tudi kakšno z
dirk Formule 1, saj je bil dolga
leta komentator za ljubljansko
televizijo.
Glasbena
anekdota
Italijanski skladatelj Giaco-
mo Puccini se je pogovarjal s
prijateljem, kije bil prepričan,
da zna komponirati. Na lepem
je hotel prijatelj napraviti vtis
na mojstra:
»Dragi Puccini, star si žel
Kmalu bom moral skomponira-
tipogrebno koračnico.«
Mojster je zelo resno odgovo-
ril:
»To bo prvič, da bodo pogreb
izžvižgalL«
Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagandni
slogan za naravno mineralno vodo EDINA.
Kolinska
Voda EDINA za glasilke je krasna,
a moraš jo piti, daje efikasna!
Joži Bogataj, Mirna
20 VROČIH RC
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
LESTVICE TUJINE
38
IZ OTROŠKEGA SVETA
STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV
Kulturna dediščina v
vrtcu in družini
Nad mestom nas vsako ju-
tro pozdravijo srednjeveške
razvaline Starega gradu, na
sprehodih po mestnih ulicah
nas povsod nagovarjajo za-
kladi iz preteklosti: stebri in
portali, nagrobniki, vitraži,
pročelja meščanskih hiš,
okrasje, freske, znamenja in
spomeniki...
Nd izletih v zeleno zaledje
mesta odkrivamo spet druga-
čen svet: kozolce in urejene
vrtove, kmečke hiše in kašče,
vaške cerkve in kapele, stare
mline in še kaj. Preteklost se
prepleta s sedanjostjo, zbuja
radovednost in primerjave.
Vprašanja terjajo odgovore,
odpiramo knjige s slikami,
obiščemo muzejske razstave,
povabimo strokovnjake.
Odtisi preteklosti nam šepe-
tajo zgodbe nekega drugega
časa, posebno še tedaj, ko se
jim približamo z ogledom kak-
šne razstave v muzeju ali obi-
skom v naravnem okolju.
Povabimo babice in dedke,
ki nam pokažejo, kako se kaj
naredi in poskusimo'§e sami:
slikati po steklu in krožnikih,
plesti košare, narediti kito
suhega cvetja, oblikovati po-
sodo iz gline, oblikovati na-
kit, slikati na platno in svi-
lo...
Pod prsti nastajajo izdelki,
slike, risbe - preveč lepega, da
bi ne želeU vsega tega pokaza-
ti tudi širši javnosti. Letos se
bomo predstavili večkrat.
V Pokrajinskem muzeju si
lahko skupaj z znamenito raz-
stavo o Rifniku ogledate otroš-
ke izdelke iz gline, grafike in
fotografije, ki so nastali v us-
tvarjalnih delavnicah malih
šolarjev v muzeju.
Slovenski javnosti bomo
predstavili izvajanje dveh
projektov z naslovom »Kul-
turna dediščina v vrtcu in
družini« in »Mesto Celje v
očeh najmlajših«, ki smo ju
združili v skupni'delovni na-
slov - »Kulturna dediščina Ce-
lje v vrtcu in družini« in sicer
te dni na Dnevih slovenskega
izobraževanje v Cankarjevem
domu v Ljubljani. Na temo
kulturne dediščine načrtuje-
mo tudi razstavo v Šolskem
epicentru v Ljubljani v jesen-
skem času.
Morda se bo kdo vprašal,
zakaj se v našem vrtcu toliko
ukvarjamo s kulturno dedišči-
no? Najprej zato, ker je naša
kulturna dediščina tako boga-
ta in lepa, da jo je potrebno
ohranjati in znati z njo živeti,
saj se po njej ločimo od drugih
narodov. V svetu pa je kultur-
na originalnost iskano in spo-
štovano bogastvo.
Predvsem pa zato, ker etno-
loške vsebine, pa še metode in
vzgojna sredstva, ki jih vzgoji-
telji pri posredovanju teh vse-
bin uporabljamo, bogatijo
otrokov doživljajski in izkus-
tveni svet. Otrokom pomagajo
iz stereotipov v širino spoz-
nanj in novih izkušenj. Etno-
logija ponuja predšolski vzgoji
vrsto zanimivih aktivnosti, ki
spodbujajo otrokov motorični,
čustveno-socialni, govorni in
intelektualni razvoj.
Kako to počnemo? Tako, da
pojemo ljudske otroške pesmi,
se igramo igre iz časov naših
babic, obiskujemo razstave v
muzeju, galeriji, opazujemo
okoli sebe in se pogovarjamo,
modeliramo, slikamo, prelije-
mo spoznanja v besede, ples
in glasbo. Organiziramo de-
lavnice za otroke, za otroke in
starše, prenašamo zanimanje
v družine in iz družin nazaj
med otroke.
Pokrajinski muzej Celje, pa
tudi Zavod za varstvo naravne
in kulturne dediščine, so nam
v preteklih letih in letos prijaz-
no pomagali širiti meje našega
zgodovinskega in etnološkega
obzorja. Kulturna dediščina
tako ni nekaj »iz starih časov«,
kar bi ostajalo zaprto v muze-
ju ali prezrto doma, ampak
zaživi v nas samih.
V vrtcu Tončke Čečeve si
želimo, da bi dediščina kot
kulturna vrednota zbliževala
družine, preko mnogih dru-
žin, ki so leto za letom vključe-
ne v oba projekta, pa vrtec
prispeva svoj delež k ozaveš-
čanju o pomenu ohranjanja
kulturne identitete našega na-
roda.
BETKA VRBOVŠEK,
vrtec Hudinja
VVZ Tončke Čečeve Celje
Razstava »ohcetnih« jedi v šoli na Planini.
Tako SO se ženili,..
Učenci osnovne šole Plani-
na smo se v tem šolskem letu
odločili, da bomo raziskovali
temo s področja etnografije
»Tako so se ženili«. Pozabi
smo skušali iztrgati enega
najlepših običajev, ki so bili
nekdaj na našem podeželju,
znanem zlasti pri premož-
nejših ljudeh, v zadnjih tri-
desetih letih pa ga vedno bolj
izpodriva meščanska moda -
enodnevne svatbe v gostiš-
čih.
Naloge smose lotili sistema-
tično. Za starejše občane kra-
jevne skupnosti smo pripravili
obširno anketo, ki smo jo iz-
vedli posamezni učenci od
tretjega do osmega razreda.
Vsi ostali učenci smo zbirali
stare poročne fotografije, pe-
smi, dokumente, poročne ob-
leke, balo, zanimivosti v zvezi
z »ohcetjo«... Zbrane podatke
so obdelali učenci 6. razreda s
pomočjo mentorice. Nastala je
brošura kot posebna številka
šolskega glasila z naslovom
Tako so se ženili. V njej smo
izčrpno opisali ves potek
kmečke »ohceti«, ki je običaj-
no trajala več dni, včasih tudi
skoraj ves teden. Našli smo
tudi dokumente, ki bi bili za-
nimivi tudi za širno javnost.
To so ženitna pisma v obliki
notarskih zapisov in pisem iz
1. 1800 in začetka tega stoletja
- iz leta 1914 in 1917 ter poroč-
ne liste. Zlasti zanimiva je vse-
bina teh pisem, saj je njihova
vsebina za današnji čas prav
smešna, v njih so si dali tisti,
ki so predajali kmetijo nasled-
nikom, zapisati tudi najmanj-
še podrobnosti. Tudi zbrane
fotografije nam povedo marsi-
kaj - o oblačilih, šopkih, godbi
-muzikantih, slaščicah...
Zbrali smo tudi veliko vraž v
zvezi s poroko ter pesmi.
Še posebej smo ponosni, da
nam je o svoji poroki povedal
tudi najstarejši Slovenec gos-
pod Borin. Ob vsem tem pa
nismo mogli mimo narečnih
besed, ki jih je v zvezi z ohcet-
jo zelo veliko. O tem priča
zaključek brošure s sestav-
kom v narečju in razlago be-
sed.
Vrhunec te raziskovalne na-
loge je bila zaključna priredi-
tev v soboto, 19. aprila. Učen-
ci, oblečeni v stare noše, smo
sprejeli obiskovalce s šopki,
kakršne so nekdaj nosili svat je
na »ohcetih«. Le-te smo izde-
lali sami iz krep papirja. Tako
so se vsi obiskovalci prelevili v
»svate«. Obiskovalcem smo
poklonili tudi brošure Tako so
se ženili.
Obiskovalci so bili najbolj
navdušeni nad zaigranim pri-
zorom enega najlepših delov
»ohceti«, veselim, a hkrati tudi
najbolj žalostnim - prihod že-
nina po nevesto in slovo od
staršev - očeta in matere. Med
šaljivim prerekanjem so ženi-
nu poslali najprej staro grdo
babo, nato družino in šele na-
zadnje nevesto.
Z »Jutrnico« - pesmijo, ki so
jo zapeli svatje zjutraj, ko se
je začelo daniti, se je poslovil
mladinski pevski zbor. Prire-
ditev so zaključili plesalci. Te-
mu je sledil ogled razstave
plakatov, ki so prikazovali po-
tek stare ohceti, razstava sta-
rih dokumentov, fotografij,
oblačil, bale in »ohcetnih« je-
di. Pred razstavljenimi foto-
grafijami se je zbralo mnogo
obiskovalcev, ki so ob ogledo-
vanju fotografij obujali spo-
mine na nekdanje čase. Ogle-
dali so si lahko tudi nevestino
balo in nekaj poročnih obla-
čil. Aktiv kmečkih žena pod
vodstvom gospe Ivanke Uduč
je pripravil kulinarično raz-
stavo »ohcetnih« jedi. Še po-
sebej pa se moramo zahvaliti
gospema Mariji Robič in Ivan-
ki Vertačnik, ki sta nam priča-
raU že pozabljene okrašene
pletene štruce, pletena srca,
šarklje... Ob vsem tem je bil
okrašen svatovski kruh, me-
sne dobrote s prilogami ter
»ahac« (slivov kompot z žga-
njem) in triet, povrhu vsega
pa še svinjska glava, ki je bila
lepo okrašena.
UČENCI OŠ Planina
Teden življenja v naravi
Od 7. do 11. aprila smo sedmošolci 1. OŠ iz
Celja le dočakali najpomembnejši cilj 7. razre-
da - teden, preživet v Kranjski Gori. Konec je
bilo nenehnega prepiranja, kdo bo s kom sobi
in predvsem, kdo s kom ne bo.
Vsi smo se že veselili, razredničarke pa so
žalostno ugotovile, da bodo morale dežurati še
ponoči.
Nahrbtnike smo si natrpali do zadnjega ko-
tička, nabasali vreče s sladkarijami ter polni
pričakovanja planili v avtobus.
Prebivali smo v domu Kranjska Gora. Nasta-
nitev je bila odlična, hrana še boljša. Hitro smo
se navezali na nove učitelje. Dekleta so takoj
ugotovila, kateri je najbolj simpatičen, fantje,
kateri je najmanj strog, učiteljice, kateri najbo-
lje razlaga.
S Klemnom smo se odpravili najprej na
melišče. Bolj kot poskakovali smo se kotalili po
razdrobljenem kamenju in več smo ga imeli v
čevljih kot pa pod nogami. Polni strahu in
tresočih kolen smo se odpravili plezat.
Kot pajki smo se vzpenjali po kakšnih 10
metrov visoki steni, Klemen pa nas je zavaroval
z močno vrvjo. Kar nekaj nas je priplezalo na
vrh skale. Najlažji pa je bil seveda spust. Po-
poldne smo se s kolesi odpravili v Planico,
obvezno s čeladami na glavi. Večji postanek
smo imeli v Zelencih, kjer izvira Sava Dolinka.
Odpočili smo si od naporne vožnje in se
pripravili na dvokilometrski klanec do Planice.
Tudi tukaj je bil najlažji spust brez zaviranja in
mnogi od nas smo se prav tam tudi prehladih.
NEJA DREVENŠEK, 7. c, l.OŠ Celje
Nadležna muha
Muha ta je res nadležna,
očku spati ne pusti,
komaj malo on zadremlje,
se mu že na nos spusti.
S časopisom nos pokrije,
blažen sna se prepusti,
muha pa uho odkrije
in prav sladko zabrenči.
Očku dovolj je spanja,
besen za muho se podi,
muha pa veselo na strop odbrenči,
a kmalu vsa zgodbica se ponovi.
URŠKA SOJČ, 3. b
OŠ Primoža Trubarja Laško
Smreka in javor
Prizorišče: gozdna telefon-
ska govorilnica in odpad sredi
mesta.
Javor na odpadu z zarjavelo
telefonsko slušalko v roki in
Smreka v gozdni telefonski
govorilnici. Smreka pritisne
nekaj gumbkov in čaka. Oglasi
se Javor.
Smreka: »Zdravo, jaz sem.
Smreka. Kako se kaj imaš?«
Javor: »O, pozdravljena,
imam se zelo slabo.«
Smreka: »Ali res, zakaj?«
Javor: »Včeraj je prišel neki
deček in s pipcem zarezal va-
me svoje ime. Bolelo me je in
še zdaj me skeli rana. Mislim,
da se ne bo nikoli zacelila!«
Smreka: »To je pa res hudo!«
Javor: »Ampak to še ni vse!
Neki voznik, ki je očitno zadnji
hip vstal, se je peljal mimo me-
ne z veliko hitrostjo. Izpustil je
toliko izpušnih plinov, da kar
naprej kašljam, kiham in aaaa-
čih še grlo me boli. Kako je tebi
lepo sredi gozda in živali lahko
opazuješ. Kar zavidam ti.«
Smreka: »Takšne stvari se ti
dogajajo?«
Javor: »Ja, včeraj je bilo zelo
veliko prometa, ker je v bliž-
njem mestu sejem. Skoraj sem
se zadušil.«
Smreka: »Veš kaj. Javor,
predlagam, da prideš poleti k
meni na počitnice in si malo
opomoreš.«
Javor: »Misliš resno? Tega
sem resnično vesel in tudi po-
treben. Hvala za prijazno po-
vabilo. Pozdravljena!«
Smreka: »Adijo!«
NEŽA POGORELČNIK, 5. e
OŠ Žalec
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
39
Daewoo nubia.
Daeivoo lanos.
I Daevreejev napad na slovenski trg
Južnokorejski Daewoo,
druga avtomobilska hiša v
Južni Koreji, se ob vsem
drugem dokazuje tudi s
svojo skoraj izjemno ambi-
cioznostjo.
Njena strategija je pred-
vsem na stari celini bistveno
drugačna od Hyundaija, naj-
večje južnokorejske avtomo-
bilske tovarne. Daevvoo je na-
mreč kupil kar nekaj vzhod-
noevropskih avtomobilskih
tovarn, ki niso imele nobene
resne možnosti, da bi preži-
vele. S tem si je zagotovil do-
kaj dobro izhodišče za »na-
pad« na evropske avtomobil-
ske trge, kar se denimo že
pozna predvsem v nekaterih
državah vzhodne Evrope
(predvsem na Poljskem, Češ-
kem in Slovaškem). Vse kaže,
da se tovarna pospešeno lote-
va tudi Slovenije, kajti na slo-
venskem avtomobilskem sa-
lonu smo videli dve novosti,
torej dva nova avtomobila, ki
ju doslej Daevvoo drugje še ni
predstavil.
Lanos je avtomobil nižjega
srednjega razreda, torej vozi-
lo, ki naj bi konkuriralo re-
nauhu megane, pa golfu, as-
tri ipd. Na voljo je v dveh
karoseriiskiji variantah in si-
cer kot kombilimuzina s peti-
mi vrati in kot običajna limu-
zina s štirimi vrati. Pri obli-
kovanju tega avtomobila so
pomagali italijanski obliko-
valci, kar se med drugim
pozna tudi pri maski, ki se-
daj v marsičem spominja na
roverje ali pa tudi na lancie.
Avtomobil bo poganjal 1,5-
litrski bencinski štirivaljnik z
močjo 86 KM, cene še niso
znane, vendar je povsem us-
trezna domneva, da bodo ze-
lo konkurenčne
Daevvoo nubira pa je nekaj
večje vozilo, kar pomeni, da
z njim južnokorejska avto-
mobilska hiša meri pred-
vsem v srednji razred. Na
voljo bosta dve izvedenki (li-
muzina in karavan), za po-
gon pa bosta skrbela dva mo-
torja z gibno prostornino 1,6
oziroma 2,0 litra. Tudi cene
za nubiro še niso znane. Ob
tem pa je Daevvoo na pravkar
končanem seulskem avtomo-
bilskem salonu predstavil
novo vozilo, ki naj bi se na
evropskih trgih pomerilo
predvsem v nekaj višjem
srednjem razredu, evrop-
skim kupcem pa naj bi bilo
naprodaj jeseni ali konec le-
ta.
Kia elan in pregia
Južnokorejska avtomobil-
ska tovarna Kia spada v sku-
pino štirih najbolj znanih av-
fomobilskih hiš s Korejskega
polotoka med manjše, saj ji
po obsegu izdelave avtomo-
bilov nekako pripada tretje
mesto. Kia je dovolj znana
tovarna tudi na slovenskem
avtomobilskem trgu, kjer se
je v zadnjih letih dobro uve-
ljavila predvsem z dvema av-
tomobiloma in sicer teren-
cem sporategom, ki ga za to
tovarno sestavlja nemški
karmann, in limuzino sep-
hio.
1'rav sephia je Kii utirala pot
na slovenski avtomobilski pro-
stor, sedaj pa je ponudba pre-
cej širša oziroma bogatejša.
Tako tovarna že ponuja road-
ster z imenom elan. To je vozi-
lo, ki je nastalo v sodelovanju
z znano britansko sestavljalni-
co avtomobilov Lotus. Ta je
sedaj v lasti druge južnokorej-
ske avtomobilske tovarne Dae-
vvoo, vendar je bilo pred tem
še dovolj časa za sodelovanje s
Kio. Elan je torej povsem pravi
roadster, kar pomeni, da gre
za sestrsko izvedenko sicer že
od prej znanega roadsterja lo-
tus elan. Skoraj štiri metre dol-
go vozilo poganja 1,8-htrski
štirivaljnik z močjo 151 KM. S
tem motorjem zmore avtomo-
bil prijetno hitrih 230 km/h,
do 100 km pa pospeši v 7,4
sekunde. Po sedanjih napove-
dih ljubljanskega Kia Motors
Import, ki je uradni predstav-
nik te avtomobilske tovarne v
Sloveniji, naj bi bil elan pri nas
na voljo že letos, pri čemer naj
bi bila njegova maloprodajna
cena šest milijonov tolarjev.
Druga novost te tovarne, ki
je bila na ogled tudi na nedav-
nem slovenskem avtomobil-
skem salonu, je kombi pregia.
To je lahko komercialno vozi-
lo, ki tehta vsega 1370 kilogra-
mov, na voljo pa je v kombina-
ciji s tremi ali šestimi sedeži in
različno velikostjo prtljažnega
prostora. Avto naj bi začeli
prodajati kmalu, znana pa je
tudi njegova maloprodajna ce-
na, ki je nekako 2,1 milijona
tolarjev.
Na sliki: kia elan.
Chevrolet
biazerin
tahoe
Ameriški General Motors
ima v Evropi svojo podruž-
nico (GM Europe) in kar
nekaj svojih tovarn, vendar
prodaja njegovih ameriških
avtomobilov teče po dokaj
zanimivih poteh. Pri nas teh
avtomobilov preko Oplove
prodajne mreže praktično
ni mogoče kupiti oziroma le
nekatere modele.
V tem, recimo mu praznem
prostoru, se pojavlja ljubljan-
ski AmeriCars, ki ponuja veli-
ko GM avtomobilov. Pred ne-
davnim je zasebno podjetje
pridobilo položaj primarnega
distributerja, kar pomeni, da
je po novem nakup rezervnih
delov nekaj cenejši. Kot pra-
vijo, so sedaj oziroma po no-
vem cene rezervnih delov za
avtomobile tovarn Pontiac,
Cadillac in Chevrolet nižje od
onih v Italiji, Avstriji in celo v
Nemčiji.
Do konca marca bosta ne-
kaj cenejša tudi dva terenska
avtomobila, in sicer chevrolet
blazer in tahoe. Blazer je na
voljo z 4,3- litrskim bencin-
skim motorjem V6 z močjo
200 KM, zanj pa pri Ameri-
Cars hočejo od 68 do 80 tisoč
nemških mark. Tahoe je
opremljen s 6,5-litrskim turo-
bodizelskim motorjem z
močjo 185 KM in z 5,7-litr-
skim bencinskim V8 agrega-
tom z močjo 250 KM, upošte-
vaje različno opremo pa bo
avto stal od 89 do 107 tisoč
nemških mark.
40
ZA AVTOMOBILISTE
Citroen:
lani dobro,
letos tudi
Če smo pred nedavnim pi-
sali, da francoski Citroen
kljub vsemu načrtuje
zmanjšanje števila zaposle-
nih, kar pomeni, da bo to-
varna tudi odpuščala, so se-
daj znani končni podatki o
poslovanju v minulem letu.
Tako je lani prodal 640 tisoč
osebnih in več kot 200 tisoč
lahkih gospodarskih vozil. Pri
osebnih vozihh je to za 37
odstotkov več kot predlani,
medtem ko je bila prodaja
lahkih gospodarskih vozil
večja celo za 105 odstotkov.
Zanimivo je, da se je prodaja
najbolj povečala v vzhodne-
vropskih državah in sicer za
139 odstotkov.
Pomembno je tudi, da gre
tovarni dobro tudi letos ozi-
roma v prvih mesecih letoš-
njega leta. Tako se je prodaja
letos v primerjavi z enakim
obdobjem lani povečala za
34,7 odstotka, kar morda po-
meni, da napovedi o odpuš-
čanju delavcev vsaj letos še ne
bodo uresničili.
Dober odziv
na natečaj
Ob pomoči Summit Motor-
sa, uradnega predstavnika
Forda pri nas, in nekaterih
slovenskih medijev, ki se uk-
varjajo z avtomobilizmom, so
pripravili poseben oblikoval-
ski natečaj z naslovom Fordov
avto za prosti čas v letu 2010.
Sodelovalo je več kot 70 mla-
dih slovenskih oblikovalcev,
kar je po besedah Filippa Sap-
pina, direktorja Fordovega ob-
likovalskega studia v Torinu,
skoraj izjemen rezultat. Prvo
mesto na natečaju je pripadlo
Bojanu Klančarju za njegov
projekt z imenom sensix; zma-
govalec bo lahko leto dni brez-
plačno uporabljal ford ka, bolj
pomembno pa je to, da se mu
verjetno odpira pot v medna-
rodne oblikovalske kroge.
Mercedes Benz 4Matic
Nemški Mercedes Benz je,
kot je znano, lani posloval
zelo dobro, sedaj pa na trg
tudi v resnici prihaja z neka-
terimi novostmi, ki so pred
meseci že doživela predstavi-
tev zgolj v »teoriji«. Med naj-
pomembnejše novosti goto-
vo spada Mercedes Benzov
štirikolesni pogon, ki ga ime-
nujejo 4Matic, razvili pa so ga
skupaj z graško tovarno Steyr
Daimler Puch.
Takšen pogon za ustrezno
doplačilo namenjajo predvsem
avtomobilom razreda E in sicer
v kombinaciji z na novo razviti-
ma motorjema V6 z gibno pro-
stornino 2,8 in 3,2 litra. Bistvo
stalnega štirikolesnega pogona
4Matic je med drugim to, da ne
uporabljajo mehanskih zapor
prednjega in zadnjega diferen-
ciala, pač pa to opravlja ETS
oziroma elektronski sistem za
nadzor zdrsa pogonskih koles.
Ta sistem je urejen tako, da
zavre tisto kolo, ki ima dober
oprijem. Razdelitev navora je
opravljena preko sredinskega
diferenciala, ki deli moč v raz-
merju 35/65 na prednja oziro-
ma zadnja kolesa.
Odslej imajo mercedesi raz-
reda E tudi povsem na novo
razvit ključ. Ta ima sicer kovin-
ski del, ki pa je spravljen v
notranjosti (za vsak primer)
sicer pa vse njegove funkcije
(odpiranje, zapiranje vrat, od-
piranje prtljažnika ipd.) opravi
elektronika, ki je hkrati nareje-
na tako, da njene varnostne
kode ni mogoče v nobenem
primeru - tako pravijo pri Mer-
cedes Benzu - razvozlati. Ljub-
ljanski Ac Intercar, uradni
predstavnik Mercedes Benza
pri nas, že ponuja vsaj eno
izvedenko mercedes E s 4Mati-
com in sicer E 280, ki je na voljo
za nekako 8,3 milijona tolarjev.
Na sliki: zasnova Mercedes
Benzovega 4Matica.
1
Revoz in Renault
širita ponudbo
Novomeški Revoz je lani do-
bro posloval (večji promet in
večji dobiček, kar je posledica
večje proizvodnje avtomobi-
lov), v teh dneh pa širi svojo
ponudbo. Tako začenja proda-
jati megane cabriolet, zadnjo
izvedenko v družini megane.
Avto bo pri nas naprodaj le v
kombinaciji z 1,6-litrskim ben-
cinskim motorjem, zanj pa to-
varna hoče 3,016 milijona tolar-
jev. V družini megane je razme-
roma nova tudi petvratna izve-
denka kombilimuzine, ki jo po-
ganja 2,0-litrski bencinski motor
z močjo 150 KM, na voljo pa je za
maloprodajnih 3,52 milijona to-
larjev
Megane alize in laguna alize
sta prav tako novi izvedenki, ki
bosta številčno omejeni, kar po-
meni, da ju bodo po določenem
času umaknili iz prodajnega
programa. Megane alize je na
voljo v kombinaciji z 1,6-litrskim
motorjem in paketom opreme
RN, hkrati pa ima serijsko vgra-
jeno klimatsko napravo. Cena -
2,433 milijona tolarjev. Laguna
alize je prav tako novost, napro-
daj kot limuzina ali kot break
(karavan), na voljo pa sta 1,8 ali
2,0-litrski bencinski motor. Za
limuzinsko izvedenko z 1,8-litr-
skim motorjem zahtevajo 3,1
milijona tolarjev,-različica break
z 2,0-litrskim motorjem pa je na
voljo za 3,6 milijona tolarjev.
Nekaj novega je tudi pri cliu,
najbolje prodajanem avtomobi-
lu na slovenskem trgu. osnovna
izvedenka z opremo RL je po
novem nekoliko »oskubljena«, je
pa zato nižja tudi cena, ki je sedaj
vsega 1,375 milijona tolarjev.
Japonci v ZDAi
»Vojna« med ameriškimi in
japonskimi avtomobilskimi
tovarnami predstavlja železni
repertoar odnosov med Ja-
ponsko in ZDA, kajti Ameri-
čanom se ne posreči »avto-
mobilski« prodor na trg deže-
le vzhajajočega sonca, med-
tem, ko so japonske tovarne v
ZDA izjemno močne in po-
membne.
To potrjujejo tudi februarski
podatki o prodaji japonskih av-
tomobilov na ameriškem trgu.
Tako so japonske tovarne svoj
tržni delež povečale na 23 od-
stotkov, kar je za skoraj tri
odstotke več kot februarja lani.
Ob tem pa se je delež treh
velikih ameriških avtomobil-
skih hiš, torej General Motor-
sa, Forda in Chryslerja, zmanj-
šal na 72,7 odstotka (prej 75,5
odstotka). Po oceni nekaterih
analitikov se je to zgodilo pred-
vsem zaradi krepitve dolarja
tudi proti jenu, saj japonskim
tovarnam to omogoča večjo
svobodo pri oblikovanju cen,
lahko pa ponujajo tudi popu-
ste, kar je v ZDA izjemno po-
membno. Po drugi strani je
ponudba avtomobilov japon-
skih tovarn izjemno pestra, še
posebej zanimiva pa pri šport-
nih večnamenskih avtomobi-
lih. Tako Toyota zanje precej
uspeha s svojim RAV4, Honda
pa je pred nedavnim predstavi-
la CR-V. Ta dva avtomobila sta
v bistvu odprla nov avtomobil-
ski razred tudi v ZDA, kjer so
večji, robustnejši in seveda
dražji trucki zelo priljubljeni.
Sedanje stanje na ameriškem
trgu, ki se v bistvu nadaljuje iz
lanskega leta, že sproža nego-
dovanje pri ameriških avtomo-
bilskih hišah. Te namreč trdijo,
da jim Japonska kljub drugač-
nim obljubam še ne pomaga
pri prodoru na japonski avto-
mobilski trg. Tam pa bodo
Američani v vsakem primeru
zelo težko uspeli, pri čemer ni
težko ugotoviti, zakaj. Na sliki:
honda CR-V.
Večja prodaja »diziašev«?
Zaradi različnih cen dizel-
skega goriva oziroma različ-
no velike razlike med cenami
bencina in dizelskega goriva
se avtomobili z dizelskimi
motorji dokaj različno proda-
jajo na trgih stare celine.
Po nekaterih napovedih pa
naj bi posel s tovrstnimi avto-
mobili letos znova doživel
ugodnejše čase, tako da naj bi
bil na stari celini delež avtomo-
bilov z dizelskim motorjem le-
ta 2005 že kar 35-odstoten.
Skupaj naj bi tedaj prodali več
kot štiri milijone avtomobilov
oziroma za 60 odstotkov več
kot lani. V zadnjih letih se je
prodaja teh avtomobilov
zmanjšala predvsem zaradi tr-
ditev o ekološki oporečnosti
dizelskih agregatov. Tako je bil
delež dizelskih avtomobilov le-
ta 1994 v Franciji kar 47 odsto-
ten, lani pa je padel na 39
odstotkov. V prihodnje naj bi
bilo precej drugače, kajti na
cesto in v avtomobile že vgra-
jujejo zelo »čiste« dizelske mo-
torje, v Evropi so že predstavili
dizelska goriva z nižjo vseb-
nostjo žvepla. Vse kaže, da bo-
do v nekaterih državah kmalu
sprejeli davčne olajšave v pri-
meru in za tiste, ki bodo upo-
rabljali ultra čista dizelska gori-
va. Torej se zdi, da prihodnost
avtomobilov z dizelskim mo-
torjem ni črna.
Nemčija,
avtomobilsica
velesila
Nemčija je najpomem-
bnejša članica Evropske uni-
je, ob tem pa največji izdelo-
valec motornih vozil in seve-
da trg, ki je na stari celini
najpomembnejši. To doka-
zujejo tudi nekateri statistič-
ni podatki.
Tako je bilo lani na tem trgu
registriranih dobrih 41 milijo-
nov osebnih avtomobilov, kar
je bilo za 1,3 odstotka več kot
leto prej. Ob tem imajo v
Nemčiji še več kot 2,5 milijona
motornih koles in skuterjev,
to pa je bilo za dobro desetino
več kot leto prej. Največja
nemška tovarna osebnih avto-
mobilov je Volksvvagen, naj-
večji avtomobilski koncern,
upoštevaje izdelavo osebnih
in gospodarskih vozil, pa Mer-
cedes Benz.
■       BORZACEN       I
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 4bO
avtomobilov. Prodanih je bilo 5 vozil. Organizatorji so izdali 60 kompletov
kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1500 obiskovalcev.
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
41
Novi motor za obnovljeno corso
Nemški Opel, sestavni del
elikega General Motorsa, je
ihko zadovoljen s tržnim
^pehom svojega najmanjše-
ga vtomobila, vsega 373 cen-
imetrov dolge corse. Lani se
f namreč za ta avtomobil, ki
^ izdelujejo na številnih ce-
jiah in v prav tako številnih
jvarnah, odločilo nič manj
ot 500 tisoč kupcev, od leta
993, ko so predstavili corso
novi podobi, pa kar 2,7 mili-
jna.
Toda kljub tej tržni privlač-
psti so letos corso malen-
ostno pomladili. Tako so no-
e barve karoserije, na novo
o ukrojili prednji in zadnji
lel, nekaj sprememb je tudi v
Otranjosti, izpopolnili in mo-
grnizirali so podvozje, sez-
am opreme za doplačilo je
\o novem nekaj daljši (deni-
jo tudi električni servo volan,
aj je bil prej na voljo samo
lidravlični servo volan) ipd.
'oda bistvo je v motorju ozi-
oma motorni ponudbi, kajti
10 novem je corsa na voljo
udi s povsem na novo razvi-
im bencinskim trivaljnikom,
[i se dokazuje s skoraj izjem-
10 varčnostjo. Ta motor, ki
tehta vsega 83,5 kilogramov, je
Opel lani predstavil tudi v svo-
jem konceptnem vozilu maxx,
ki pa vsaj za sedaj ostaja zgolj
ideja. Novi bencinski trivaljnik
s po štirimi ventili na valj je
prvi motor takšne zasnove
oziroma vrste v Evropi, je pa
prav tako kot drugi Oplovi
motorji iz generacije ecotec.
Gibna prostornina posamez-
nega valja je 325 kubičnih cen-
timetrov, kar je, tako pravijo
pri Oplu, za tovrstni motor
tako rekoč optimalno. Njego-
va moč- je 40 kW/55 KM pri
5600 vrtljajih v minuti, navora
pa je za 82 Nm pri 2800 vrtlja-
jih v minuti. Največja hitrost
corse s tem motorjem (z
uradno oznako 1,0 12V) je do-
volj hitrih 150 km/h, do 100
km/h pa avto pospeši v 18
sekundah. Po novih normah,
ki jih Evropa označuje z ozna-
ko EU 93/116, je poraba vsega
5,8 htra goriva, kar je privlačna
številka.
Novi agregat nastaja v Oplovi
tovarni v dunajskem oziroma
avstrijskem Aspernu, kjer so v
novi oziroma obnovljeni obrat
investirali 4,9 milijarde šilingov.
Po sedanjih napovedih naj bi
bila corsa z novim 1,0-htrskim
motorjem pri nas na voljo sredi
maja, domnevna cena pa naj bi
bila nekako 17.700 nemških
mark.
Na sliki: novi Oplovi bencin-
ski trivaljnik s po štirimi ventili
na valj.
Pestrejša ponudba lancij Y
Italijanska Lancia, ki je
znotraj Fiatovega avtomobil-
skega koncema, je že v prvem
letu predstavitve prodala kar
80 tisoč lancij Y. Avto je na-
sledil lancio Y 10, zanj pa je
značilna zelo samosvoja in
izvirna zunanja podoba.
Očitno so pri Lancii ob vsem
tem menili, da je treba železo
kovati, dokler je vroče in tako
po novem ponujajo novo izve-
denko tega avtomobila, zraven
pa še nov motor. Lancia Y blue
elephant je nova razhčica, za
katero je ob nekaterih drugih
malenkostih značilno pred-
vsem to, da se zunanja barva
ujema z barvo notranjosti, na
stebričku vrat pa so narisani
modri slončki (zato blue elep-
hant). Avto je tako serijsko
opremljen s 14-palčnimi kole-
snimi platišči, elektronsko blo-
kado vžiga, elektriko premika
stekel v vratih ipd. Druga no-
vost pa je omenjeni 1,2- litrski
bencinski štirivaljnik s po štiri-
mi ventili na valj. Motor je iz
serije fire in ponuja največjo
moč 63 kW/86 KM pri okroglih
6000 vrtljajih v minuti. To za-
došča, da lancia Y zmore naj-
več 177 km/h in do 100 km/h
pospeši v 10,9 sekunde. Lancia
ponuja lancio Y blue elephant
in fire motor 1,2 za sedaj pred-
vsem domačim kupcem, ka-
sneje, verjetno maja, pa bosta
novosti na voljo tudi drugje,
morda pri nas. Na sliki: lancia
Y blue elephant.
Ambicioznost južnoicorejslcili tovarn
Bolj ali manj znana je juž-
lokorejska ambicioznost pri
irodiranju na tuje trge, če-
>rav se po drugi strani ve, da
b njihov trg dokaj tesno za-
irt za skoraj vso avtomobil-
iko konkurenco.
Kljub napovedim, da se uteg-
ne povpraševanje po avtomobi-
ih v prihodnje precej zmanjšati,
br sili tovarne v zmanjševanje
stroškov, pa južnokorejske av-
tomobilske tovarne računajo,
ia bodo letošnjo prodajo v pri-
merjavi z lansko povečale kar
n 12 odstotkov. Pravzaprav naj
bi bil za toliko večji izvoz, ki je
seveda izjemnega pomena. Ta-
ta naj bi v letošnjem letu izvozi-
i 1,35 milijona avtomobilov, pri
femer naj bi bilo 1,17 milijona
osebnih avtomobilov, vse drugo
pa komercialna vozila. Svoj iz-
voz pa naj bi korejske tovarne
povečale tudi tako, da naj bi
izvozile več sestavnih delov in
sicer kar za 48 odstotkov na 300
tisoč enot letno. S takšnim siste-
mom bi se radi izognili carin-
skim dajatvam, kot to denimo
uspeva Daewooju pri izvozu
avtomobilov na Poljsko (dae-
vvooje deloma razstavijo pri nas
v Kopru, nato jih prepeljejo na
Poljsko, kjer jih ponovno sesta-
vijo). Po sedanjih načrtih bo
največ izvozil Hyundai, saj me-
ni, da se mu bo na tujem posre-
čilo prodati 600 tisoč avtomobi-
lov, kar je zelo velika številka.
Pri Daevvooju so nekaj bolj
skromni, saj računajo na izvoz
320 tisoč vozil, Kia pa naj bi na
tujem prodala malenkost manj
kot 290 tisoč avtomobilov. Oh
vsem tem je tudi očitno, da
južnokorejske tovarne pri načr-
tovanju svojih proizvodnih in
prodajnih načrtov niso računa-
le zgolj na izvoz, pač pa tudi na
domači trg, kjer so lani izdelali
2,7 milijona vozil. To pa je že
številka, ki uvršča to državo
dokaj visoko na lestvici držav,
največjih izdelovalk vozil in
avtomobilov. Ob tem menijo,
da se jim bo letos posrečilo
izdelati več kot tri milijone
avtomobilov.
Hyundai lantra wagon.
Nemški Ford in njegova
lanska izguba
Po sedaj zbranih podatkih je imel evropski oziroma
nemški Ford lani kar precejšnjo izgubo in sicer jo je bilo za
515,6 milijona nemških mark.
To je seveda zelo visoka številka, kajti lani je imela tovarna še
za 270 milijonov mark dobička. Po mnenju najpomembnejših
ljudi te tovarne je izguba nastala zaradi večjih proizvodnih
stroškov in spremembe v ponudbi vozil. Po drugi strani je
podatek o izgubi šokanten, kajti lani je nemški Ford prodal 1,1
milijona vozil, kar je bilo za 7,2 odstotka več kot leto prej, na
nemškem trgu pa je bil njegov delež kar 11,3 odstoten. Skupni
promet je bil vreden 26,4 milijarde mark, kar je bilo za 5,5
odstotka več kot leta 1995. Pri tovarni zatrjujejo, da bodo letos
skupne stroške zmanjšali za dobre tri odstotke pri čemer pa ni
znano, kako naj bi to dosegli. Sedanje prodajne številke kažejo,
da gresta dokaj dobro v promet predvsem novi ka in nova
fiesta, medtem ko je prodaja obnovljenega mondea vsaj na
nemškem trgu v prvih letošnjih mesecih precej slabša kot so
računali.
Gre lord v Rusijo?
Pisali smo že o ponudbi ruskega Avto VAZ i
Oziroma Lade. Ta je ameriškemu General Motor-'
oziroma njegovi podružnici Opel ponudila v,
'>akup večinski delež. S tem denarjem bi odpravili ]
Nvečje probleme in si hkrati zagotovili dovolj j
'ienarja za začetek izdelave novega avtomobila z \
^2nako 2110. Sedaj pa prihajajo vesti o tem, da se]
^ Rusijo bolj kot sicer zanima tudi Ford. Tai
tovarna se menda z različnimi ruskimi poslovni-
mi partnerji pogaja o tem, da bi zgradili več
montažnih tovarn za forde. Ford se po drugi
stFani menda noče pogovarjati z velikimi podjetji.
Seveda še ni znano, katere avtomobile naj bi tako
sestavljali v Rusiji, vendar je verjetno, da bi bilo
logično ponujati denimo fiesto ali escorta. Na
sliki: ford fiesta.
Novi motor švedsicega Saaba
O švedskem Saabu, ki je v večinski lasti ameriškega General Motorsa, se ne piše veliko,
vendar to še ne pomeni, da je tovarna brez težav. Njena proizvodnja v zadnjih letih komaj ali
zgolj približno dosega številko 100 tisoč vozil, kar pa je malo in ne omogoča povsem
enakopravnega kosanja s konkurenco.
Veliko pozornosti zaradi tega namenjajo novemu saabu z oznako 9-5, ki naj bi ga predstavili jeseni
(o tem avtomobilu smo že pisali), prav tako pa si veliko obetajo tudi od novega motorja. Ta naj bi po
sedanjih napovedih porabil od 25 do 30 odstotkov manj goriva, ob tem pa zmogljivosti ne bi bile nič
manjše. Zanimivo je, da naj bi šlo za agregat, ki ga bo poganjal bencin ali pa metanol. Kdaj naj bi
začeli ta motor vgrajevati v saabe, še ni znano. Na sliki: saab 900.
42

KULTURA BIVANJA
Obnovljena kopalnica
Bralka A.H. želi obnoviti in polepšati
kopalnico v stanovanju. Sanitarni del
obsega ločeno kopalnico in stranišče.
Pri zasnovi nove kopalnice predlagam
rušitev zidu med kopalnico in straniš-
čem. Tako pridobimo večji in lepši pro-
stor, ki se lahko zanimivo opremi. Zasno-
vani sta dve varianti.
Prva varianta: levo od vhoda v prostor
je kad v kombinaciji z tušem. Te kadi so
nekoliko dražje od standardnih, so pa
izredno kvalitetne, funkcionalne, trajne
in lepe. V njih imamo lahko vgrajene tudi
masažne šobe. Kad je z dveh strani obzi-
dana z zidom (širine 10 cm), ki naj sega
do višine tuš kabine. V tem delu je tudi
prostor za pralno-sušilni stroj. Če imate
zanj prostor drugje v stanovanju, vam
predlagam, da ni v kopalnici. Na drugi
strani je dvojni umivalnik, lahko je vgrad-
ni, tako imamo lahko omaro za različne
potrebščine, ali pa je samostoječ. Sledi
nizek zidec (višine 120 cm), ki vizualno
in tudi nekako intimno loči del kopalnice
s školjko in bidejem.
Druga varianta: levo od vrat je na-
meščen umivalnik, lahko je vgraden ah
ne. Ob njem je predviden prostor za
pralno-sušilni stroj. Na drugi strani je
kotna kad. Kot pri prvi varianti je tudi tu
nizek zidec ( širine 10 cm, višine 120
cm), ki loči del s školjko in bidejem.
Tako je prostor tudi nekoliko popestren
in igriv.
.A.*.*,««^ KLAVDIJASIIAR.
^     REKREACIJA
mm m
Priprava na plavanje
Plavanje je eden tistih športov, ki najbolj pozitivno vpliva-
jo na srčno-žilni sistem in krepitev zgornjega dela telesa.
Voda nas med vadbo ohlaja, mišice morajo premagovati večji
upor, s tem da sklepi ne trpijo.
Najhujša poškodba, ki jo
lahko staknete pri intenziv-
nem plavanju, je krč - boleča.
a le v redkih primerih usodna
poškodba. Že pri počasnem
plavanju se kalorije kar topijo
(v eni uri porabi 88 kilogra-
mov težak moški 660 kalorij).
Še preden prvič skočite v
bazen, kupite zaščitna očala
in športne kopalke. Sprva se
boste v oprijetih in gladkih
kopalkah mogoče počutili ma-
lo preveč razgaljene, a v vodi
boste ugotovili, da se gibljete
veliko lažje kot ponavadi. Z
očali zaščitite oči pred klo-
rom, hkrati pa taka očala še
vedno omogočajo dober pre-
gled. Bolj izkušeni plavalci
lahko kupijo še plavuti iz sti-
ropora, ki si jih nataknejo na
dlani, za pridobivanje dodat-
ne hitrosti in vzdržljivosti.
Rekreativno plavanje ni pri-
prava na olimpijske igre. Zato
se nikar ne trudite z zahtevni-
mi plavalnimi slogi. Dovolj bo,
če obvladate kravi ali prsni
slog. Naučite se drseti v vodi
in nikar ne opletajte z rokami
vse povprek. S tem boste iz-
gubljah energijo. Zadajte si
cilj: določeno razdaljo posku-
šajte iz treninga v trening pre-
magati z vedno manj zamahi.
Dihajte tako, da glavo le obr-
nete vstran, ne rušite ritma z
dvigovanjem glave iz vode.
Vdihnite ob vsakem drugem
zamahu, izdihnite pa pod vo-
do. Začetniki pogosto delajo
napake, saj med enim in dru-
gim vdihom naredijo preveč
zamahov. Tako se prehitro
utrudijo in veselje do plavanja
jih hitro mine.
Na začetku vadbe se ogrejte
tako, da nekaj dolžin bazena
preplavate s stisnjenimi pest-
mi. Nato se posvetite vadbi za
vzdržljivost in moč: preplavaj-
te štiri dolžine počasi in štiri
hitro, šest počasi in šest hitro,
osem počasi in osem hitro, šest
počasi in šest hitro in na koncu
še štiri počasi in štiri hitro. Po
vsakem plavanju v počasnem
ritmu naredite 20 sekund od-
mora, po hitrem plavanju pa 40
sekund. Po tej intenzivni vadbi
se ohladite tako, da nekaj dol-
žin preplavate v zelo, zelo po-
časnem ritmu. Lahko izmenič-
no zamahujete naprej le z eno
roko, nato pa še z drugo. Vad-
bo zaključite z raztegovanjem
na prostem.
ŠUS
GOSPODINJSKI APARAT
Pekači za pečenje na žaru
Meso lahko pečemo na dva
načina: v olju (maščobi) ali
na žaru.
Na maščobi ga pečemo ta-
ko, da položimo kos mesa v
vroče olje (ki zdrži visoke
temperature) in nato vse sku-
paj naprej segrevamo. Pri ta-
kem pečenju torej neposredno
segrevamo maščobo oziroma
olje, od maščobe ali olja pa se
segreva in peče meso.
Na žaru pa pečemo brez upo-
rabe dodatne maščobe. Meso
naložimo na kovinsko mrežo
oziroma rešetko, to pa postavi-
mo nad visoko temperaturo, re-
cimo nad žerjavico. Od visoke
vročine (temperature) se naredi
okoli mesa skorjica in meso se
peče v lastnem soku.
Dandanes se vse bolj izogi-
bamo pečenju na maščobi,
ker tako pečenje ni zdravo. Na
maščobi oziroma na olju pe-
čeno meso je težko prebavlji-
vo. Prav tako pa se pri pečenju
olje ah maščoba lahko zažge.
Zato postaja pečenje na ža-
ru vedno bolj aktualno. Je bolj
zdravo, mesu ter ostalim živi-
lom pa ohrani okus in naravni
izgled.
Na žaru lahko pečemo v
električnem štedilniku (v pe-
čici) ali na plinskem štedilni
ku (na plinskem žaru). Obst«
jajo pa tudi posebni namensl
pekači za pečenje na žaru
Nekateri jih imenujejo tud
»električni žari«.
Električni pekači za pečenj
na žaru kot samostojni gospo
dinjski aparati so zelo prepro
ste priprave. Sestavljeni so i
dveh plošč iz posebne litin
(zgornje in spodnje), v kateril
so vgrajeni grelci, ki nato se
grevajo plošči, med katerim
se peče meso, klobase, ribe
zelenjava in podobno. Na me
su se najprej naredi skorjica
zato sok ne more iztekati i
meso ostane sočno ter ohrar;
dragocene hranilne snovi. Po
leg mesa lahko na omenjeni
pekačih pečemo še pecivo, t
je razne skladance ozirom
vafle in tudi opečence (toi
ste). Z njimi lahko pripravi)^
mo tudi party jedi.
Na teh pekačih se živila spe
čejo oziroma opečejo brez di
ma v nekaj minutah.
Pekač za pečenje na žaru si
enostavno čisti in ima moi
okoli 1000 watov. Porabi mal(
energije in ga lahko priklopi
mo na vsako napeljavo.
BOJAN SEŠEl
RIBOLOV
Carnik (Red Tag)
Čarnik je odUčna lipanska muha, ki je stara
približno 50 let. Njen avtor je H.A. Rolt. Odliku- 4^
jeta jo odlična plovnost, ki jo doseže zaradi I     __
gostih mik, in pa odlična vidnost, ki jo še potencira njen rdeč
repek. Po tem repku in po angleškem izvornem imenu j(
nekateri imenujejo tudi rdečerepka.
To je univerzalna muha za lov lipana, postrvi pa je ne obožujejo
Postrv bomo z njo premamili le, če je navezana na večje posnetki
in to v primeru, da z muho razimo po vodni gladini. Za lov lipan
mora biti vezana na manjših trnkih. Vsak muhar na lipana jo ima'
škatlici s standardno kolekcijo in po lastnih izkušnjah ni muharskf
vode v Sloveniji, kjer ta muha ne bi delovala.
Vezava je razvidna iz priložene skice, material za vezavo pa j<
naslednji: telo - dve ali tri zelene pavove fibre, navite na hrbtišče in
porebrane s fino zlato lameto, mike - v razmakih čez celo hrbtišč«
svetli medenjak, rep - rdeča volna ali fibre, trnek - od 14 do 20.
MIROSLAV ŽABERl
PETICA
NASVETI
43
Pomoč pri sajenju vinsice trte
v zadnjih nekaj letih traj-
ne nasade (vinograde, sadov-
pjake, hmeljišča) obnavlja-
jio v večjem obsegu kot ne-
|[0Č. Uspešen razvoj nasada
(finske trte je odvisen od do-
|,re priprave zemljišča, ka-
|[ovostnega sadilnega mate-
riala in pravilnega sajenja,
pri obnovi nasadov vinske
trte imajo organske in hu-
musne snovi izjemno po-
membno vlogo: rahljajo tež-
|[0 zemljo, boljše sprejemajo
liranilne snovi in vodo in us-
tvarjajo življenjske razmere
H razvoj mikroorganizmov.
. -lidi specializacije je priš-
lo na posameznih kmetijah do
|)omanjkanja organskih snovi.
^ časovni stiski pa kmetje pri
sajenju preradi uporabijo ne-
dozorel hlevski gnoj.Takšen
gnoj je neprimeren, lahko pa
povzroči ožige koreninskega
sistema. Sajenje brez rastnih
substratov je lahko v sušnem
letu zelo nevarno, saj se prič-
nejo cepljenke in sadike zara-
di pomanjkanja vode sušiti.
' Za dosego kakovostnega sa-
jenja mora rastni substrat iz-
polnjevati precej zahtev: viso-
ko strukturno stabilnost, velik
delež makropor, veliko spo-
sobnost vezave vode, enako-
merno porazdelitev vlažnosti,
enakomerno porazdeljena
rastlinska hranila, optimalno
pH vrednost, mora biti brez
škodljivih glivic, bakterij, ško-
Bljivcev in plevelnih semen. Z
izpolnitvijo naštetih zahtev pa
dobimo večjo rodovitnost tal
in preprečimo ožige.
Najprimernejša je uporaba
Humovita V. Oznaka V pome-
ni vinogradniški. Sestavljen je
iz kvalitetne šote, naravno or-
ganskega gnojila, naravne pri-
marne gline, hranilnih ele-
mentov in hygromulla. Kvali-
tetna šota, dodana iz ekološko
fistih območij, ima visoko pu-
fersko sposobnost. Zadrži lah-
ko 10 do 15-kratno količino
vode lastne teže.
Naravno organsko gnojilo,
kije dodano vinogradniškemu
Humovitu V, ima veliko števi-
lo mikroorganizmov. Vsebuje
lahko dostopna hranila. Hu-
musne komponente tvorijo v
naravnem organskem gnojilu
organsko-mineralne komplek-
se, ki so pomembni za fizikal-
ne, fizikalno-kemične in bio-
kemijske lastnosti tal. Narav-
ne primarne gline so dodane
zaradi povečanja izmenjalne
kapacitete tal.
Humovit V ima makro in
mikro elemente, ki so dodani
v optimalnem razmerju in v
lahki dostopni obliki: dušika
150 - 200 mg/l, fosforja 150 -
200 mg/l in kalija 200 - 250
mg/l. Substrat ima pH vred-
nost 6,5. Vsebnost hranil
omogoča odlično začetno rast
cepljenke (sadike).
Hygromull, ki je dodan Hu-
movitu, ima strukturo pretež-
no odprtih celic, kar omogoča
sprejem veliko vode, vsaj 5-
krat toliko kot šota. Vodo in
raztopljena hranila zadrži in
jo enakomerno oddaja rastU-
nam. Letno razpade le 3 - 5-
odstotno kar pomeni, da je
obstojen v zemlji več let ter se
minerahzira na hranila.
Vinogradnikom priporoča-
mo Humovit V za direktno sa-
jenje vinske trte 2 do 3 1 na
jamo, za sadno drevje in okra-
sne rastline 4 do 51 na jamo, za
sajenje hmelja paT 1 na jamo.
Gnojenje z
organskimi gnojili
Vloga organskih in humu-
snih snovi v zemlji je nepre-
cenljive vrednosti. V vinograd-
niški zemlji mora biti za kvali-
teten in obilen pridelek 3 do 5
odstotkov organskih snovi.
Povečanje organskih snovi in
humusa lahko dosežemo z do-
dajanjem hlevskega gnoja. Na
lažjih tleh ga dodajamo 200 -
300 g/ha vsako drugo leto, na
težjih pa 300 - 400 g/ha vsako
tretje aH četrto leto. Na kloro-
tičnih tleh ne gnojimo s hlev-
skim gnojem. Drugi način je
zeleno gnojenje. Za zeleni po-
dor so najprimernejše tiste
rastline, ki razvijejo veliko ze-
lene mase in imajo globoki
koreninski sistem. Tretja obli-
ka gnojenja z organskimi gno-
jili so humusno-kompostna
gnojila.
Na našem trgu je na voljo
organsko gnojilo Humovit OG,
ki ima 65 - 75 odstotkov organ-
skih - humusnih snovi. Pri teh-
nologiji kompostiranja se 75
odstotkov ogljika spremeni v
humus. Vsebuje ogromno šte-
vilo mikroorganizmov, ki
oživljajo tla. Tvori organsko
mineralne komplekse, ki so
pomembni za fizikalne, fizi-
kalno-kemične in biokemijske
lastnosti.
Prednosti uporabe Humovi-
ta OG so: majhna količina or-
ganskega gnojila na hektar,
možnost gnojenja posamez-
nih rastlin, povečuje rodovit-
nost tal, zračnost, toploto in
zadrževanje vode, vsebuje
lahko dostopna - organsko ve-
zana hranila, ki se ne izpirajo
in veliko število mikroelemen-
tov, hranila se sproščajo poča-
si in enakomerno, primeren
pa je tudi za ekološko kmeto-
vanje. V vinogradništvu ga
uporabljamo za osnovno gno-
jenje in dognojevanje v količi-
ni 4000 l/ha oziroma 11 na trs.
m NANDE OSOJNIK, dipl. agr.
KMETIJSKI NASVETI
NEDEUSKO KOSILO
Piškotni ponvičnik v kostni juhi
Bržole po tržaško, rezančne palačinke, stročji fižol
s parmezanom, zabeljena špinača, solata
Orehove pastetke iz listnatega testa
Piše: sestra VENDELINA
Piškotni
ponvičnik
Potrebujemo: 5 dag masla,
3 jajca, 6 žlic moke, 6 žUc
mleka, sol, nožev vrh pecilne-
ga praška.
Priprava: maslo penasto
vmešamo, posamezno doda-
jamo rumenjake, prilijemo
mleko in takoj za tem prime-
šamo polovico moke, osoli-
mo. Na testo damo sneg belja-
kov in na sneg še drugo polo-
vico moke, pomešane s pecil-
nim praškom. Gladko zmeša-
mo in testo razravnamo na
namazan in z moko potresen
pekač za pol prsta na debelo.
Pečemo 25 minut pri 200 sto-
pinjah Celzija. Ohlajen pon-
vičnik narežemo na majhne
kocke.
Bržole po tržaško
Potrebujemo: 6 bržol, sol,
poper, 2 žlici olja, 5 zrn strte-
ga česna, žličko moke, žlico
goste paradižnikove mezge.
Priprava: bržole potolče-
mo, osolimo, popopramo, po-
režemo jim kožice in jih ope-
čemo na vročem olju. Najprej
na eni strani, da porumenijo,
nato jih obrnemo. Če se med
peko ne pokažejo mesni soko-
vi, pomeni, da je bila maščoba
pravilno vroča in bržole bodo
krhke in mehke. Preložimo jih
na ogret krožnik in na ostalo
olje damo česen, nato moko in
paradižnikovo mezgo, prilije-
mo pa še zajemalko juhe. Ko
omaka vre nekaj trenutkov, z
njo prelijemo zrezke.
Rezančne
palačinke
Potrebujemo: 6 tankih pala-
čink, 12 dag rezancev, 4 dag
masla, 1 jajce, 2 žlici goste
smetane, peteršilj. Za preliv: 1
jajce, 2 žlici smetane ali mleka.
Priprava: rezance kuhamo v
vreli slani vodi 2 minuti, prilije-
mo zajemalko mrzle vode, pre-
mešamo in stresemo na cedilo,
vmešamo maslo, dodamo jajce,
smetano, peteršilj in zamešamo
ohlajene rezance. S tem nama-
žemo palačinke, jih tesno zvije-
mo, položimo na namazan pe-
kač, prelijemo z jajčno smetano
ali mlekom in zapečemo pri 200
stopinjah Celzija. Na krožnik jih
damo v celem ali prerezane.
Stročji fižol s
parmezanom
Potrebujemo: 1 kg stročjega
fižola, sol, 2 žlici olja, 2 žlici
sesekljane čebule, peteršilj, 3
žlice naribanega sira.
Priprava: stročji fižol opere-
mo, obrežemo, narežemo na
za prst dolge koščke in jih ku-
hamo do mehkega. Solimo ga
proti koncu kuhanja. Stresemo
ga na cedilo. Na olju spražimo
čebulo, dodamo fižol, preme-
šamo, potresemo s peteršiljem
in sirom ter postrežemo.
Zabeljena špinaca
Potrebujemo: 1 kg špinače,
dobra je spomladanska, mlade
koprive, novozelandska, neko-
liko slabši je mangold, 2 žlici
masla, strt česen, sol, poper.
peteršilj, po okusu 2 žlici smeta-
ne.
Priprava: špinači porežemo
peclje, jo operemo in kuhamo
v slanem kropu 3 do 5 minut.
Vre naj neprenehoma, tako
ostane zelena, če predolgo
vre, porjavi. Špinačo stresemo
na cedilo. Na maslu na hitro
spražimo česen, dodamo špi-
načo, poper, po želji smetano,
premešamo in postrežemo.
Orehove pastetke
iz listnatega testa
Potrebujemo: 25 dag listna-
tega testa, nadev iz: 15 dag
zmletih orehov, 6 dag sladkor-
ja, 6 dag drobtin, limonino
lupinico, 3 dag masla, 1 jajce,
nekaj žlic mleka ali masla.
Priprava: testo zvaljamo in ga
razdelimo na 6 enakih kvadratov
s stranico 12 cm. Orehe, drobti-
ne, sladkor, limonino lupinico
damo v skledo, zabelimo s teko-
čim maslom, zamešamo jajce in
prilijemo toliko mleka, da dobi-
mo bolj gost nadev. Pustimo, da
se drobtine navlažijo, nato obli-
kuje 6 klobasic in jih položimo
diagonalno na kvadrate. Nasprot-
na 2 konca prekrižamo in prih-di-
mo z zobotrebcem. Testo nama-
žemo z jajcem in v začetku peče-
mo pri 220 stopinjah Celzija. Ko
testo porumeni, temperaturo
zmanjšamo na 170 stopinj. Ru-
meno zapečemo. Ohlajene pa-
stetke potresemo s sladkorjem.
GREMO PO GOBE
Pojavile se bodo
prve gobe
V maju se bodo v gozdovih
pojavili že prvi jurčki, pone-
kod pa tudi že prve lisičke.
Najlepše gobe bodo zrasle v
svetlih, to je redkih listnatih
gozdovih, kjer so peščena,
mahovita in travnata tla, po
obronkih gozdov in na gozd-
nih jasah.
Najboljše je nabirati gobe v
suhem vremenu, ne pa v dež-
ju ali takoj po njem, ko so
gobe mokre in sluzaste in vse-
bujejo tudi do 95 odstotkov
vode. Gobe, ki jih nabiramo,
naj bodo mlade, trdne, zdra-
ve, kajti stare, nagnite in črvi-
ve gobe so zdravju škodljive.
Pri nas raste precej vrst gob,
vendar pa ljudje najraje segajo
po jurčku, ki včasih zraste že
meseca maja in ga potem v
večih različicah lahko nabira-
mo vse do pozne jeseni.
Razen jurčka, ki je vsestran-
sko uporabna goba, segajo ljud-
je radi še po lisičkah, ki jih je
dovolj od konca maja do pozne
jeseni ter po golobicah, ki so
prav tako kot jurčki in lisičke,
odlične za pripravo juh, prikuh,
za praženje in vlaganje.
Za te tri najbolj poznane
vrste gob kot tudi za ostale
gobe velja, da jih je treba pri-
praviti natančno po receptu,
kajti nekatere so odličnega
okusa le, če jih pripravimo v
juhi, druge so izvrstne, če jih
pečemo, tretje kot dušene ali v
omaki ter podobno.
Pred uporabo moramo gobe
vedno popariti. Za juhe, pri-
kuhe, dušenje in zrezke lahko
uporabimo več vrst gob, za
sušenje pa je najboljši jurček.
Nekateri prav radi sušijo tudi
lisičke.
Gobe so hranljiva jed, ker
vsebujejo precej Ijeljakovin in
rudninskih soli. Po hranljivo-
sti in pokvarljivosti so podob-
ne mesu, zato moramo paziri,
da pripravljamo jedi samo iz
svežih, zdravih gob, ne pa iz
starih oziroma nagnitih, ker si
z njimi lahko pokvarimo pre-
bavne in ostale organe.
Gob, ki jih ne poznate do-
bro, pa raje sploh ne nabirajte!
Gobova juha s
kislo smetano
Potrebujemo: 3 dag masla,
polovico drobne čebule, strok
česna, tri četrtine svežih gob
(jurčki, Usičke, golobice itd.),
pol litra mleka, 1 dl kisle smeta-
ne, sol, poper, droben krompir,
zelen peteršilj in malo vode.
Priprava: očiščene gobe v
večjih kosih prevremo v slani
vodi in odcedimo. Sesekljano
čebulo prepražimo na maslu,
dodamo sesekljan česen in
drobno zrezane gobe. Praži-
mo, da se gobe zmehčajo, na-
to jih zalijemo z vrelim mle-
kom in vodo ter dodamo na-
strgan olupljen krompir. Po-
tem vse skupaj pustimo, da
vre 10 minut, dosolimo, po-
pramo, dodamo sesekljan pe-
teršilj in kislo smetano.
Za nekatere je juha lažje pre-
bavljiva in okusnejša, če gobe
zmeljemo na mesoreznici.
Gobovi zrezki
Potrebujemo: pol kg gob, 4
dag surovega masla ali marga-
rine, 4 žlice moke, 1 dl mleka,
1 jajce, poper, sol, zelen peter-
šilj, 2 žlici drobtin in olje za
pečenje.
Priprava: očiščene gobe
prevremo v slanem kropu.
Ohlajene in odcejene zmelje-
mo na mesoreznici. Na maslu
prepražimo moko (da se spe-
ni) in jo takoj zalijemo s hlad-
nim mlekom in kuhamo, da
se zgosti. Nato dodamo zmle-
te gobe, jajce, sol, poper in
sesekljan zelen peteršilj. Pre-
mešamo, izoblikujemo zrez-
ke, jih povaljamo po drobti-
nah in rumeno ocvremo v ol-
ju po obeh straneh. Servira-
mo s solato.
Gobove omlete
Potrebujemo: 4 dag surove-
ga masla ali domače masti,
rezino prekajene slanine, 40
dag svežih gob, 2 žlici kisle
smetane, drobnjak, 3 jajca, 3
žlice moke, 4 žlice mleka, sol
in olje ali mast za pečenje.
Priprava: na masti in sese-
kljani slanini prepražimo na
tanko zrezane gobe. Prepraže-
nim gobam dodamo smetano
in drobnjak, solimo in popra-
mo po okusu. Posebej razžvr-
kljamo rumenjake, moko in
mleko, dodamo sneg beljakov
in ohlajene dušene gobe. Iz te
sestavine nato spečemo omle-
to, ki jo serviramo z nariba-
nim sirom.
1K^ J BOJAN SEŠEL
BIO
KOLEDAR
KORISTNO
UE VEDETI
Pečena jabolka dobijo žlah-
ten okus, če jih damo v po-
nev, ki jo namažemo z ma-
slom in za prst visoko zalije-
jo z mešanico vode in vina.
Trdo kuhana jajca laže olu-
pimo, če jih za kratek čas
položimo v mrzlo vodo, po-
tem ko smo jih obtolkli okrog
in okrog.
Cc kuhamo cvetočo v na-
vadni vodi, dodamo košček
črnega kruha in s tem prepre-
čimo, da se širi močan vonj
po cvetoči.
S česnom lahko zelo dobro
obdržimo svežost marsikate-
remu živilu. Zelen peteršilj
primer pomešamo s če-
snom in shranimo v kozarcu.
Kvašeno testo za krofe ne
^nie preveč vzhajati, sicer
tfnajo krofi luknje.
44
ZA RAZVEDRILO
PETICA
ZA RAZVEDRILO
45
46
FEUTON - ROMAN
Razvpiti
Kingston
Kingston je prestolnica Ja-
majke že vse od leta 1872. V
mestu in okolici je precej indu-
strije, kar je posledica enkrat-
nega naravnega pristanišča, ki
velja za eno največjih na svetu.
Obalo pred odprtim morjem
varuje 14 kilometrov dolg rt
Palisadoes na koncu katerega
se je usidralo nekdanje gusar-
sko mestece Port Royal.
Želja po boljšem življenju je
v Kingston privabila na tisoče
priseljencev, ki so prodah svoje
borno imetje na vasi in z veli-
kim upanjem prišli v veliko
mesto. Toda večini se želje po
dobrem zaslužku niso nikoli
uresničile. Še več, v mestu je
bilo življenje še težje, saj tu ni
bilo mogoče več živeti od košč-
ka zemlje, ki na vasi običajno
zadostuje za preživetje velikih
družin. Toda poti nazaj ni bilo
več! V nekaterih predehh King-
stona so zrasla velika naselja
provizoričnih kolib. Mnogi rev-
ni priseljenci so se naselili v
barakarskem naselju Trench-
town v zahodnem delu King-
stona, kjer so bile ulice tlakova-
ne s preveč ljudmi, z neizpol-
njenimi sanjami, prevefikimi
željami in premalo prostora za
vse, ki so se tu borili za obstoj
pod vedno toplim soncem. Pri-
seljenci so večinoma živeli v
napol podrtih hišah narejenih
z mnogo improvizacije iz os-
tankov pločevine, lesa, lepen-
ke... V premajhnih prostorih so
se drenjale velike družine,
družbo pa so jim delala odprta
smetišča in neurejena kanali-
zacija. Le redki so imeli srečo,
da os živeli v starih državnih
hišah kolonialne angleške vla-
de, kjer so imeli na voljo celo
tekočo vodo sredi tesnega dvo-
rišča. Za mnoge, ki so še danes
ujeti tu, se življenje ni bistveno
spremenilo!
Sredi šestdesetih let je vlada
podrla del barakarskih naselij
in zgradila državne bloke, ki se
jih je hitro oprijelo ime Concre-
te jungle (betonska džungla).
Življenje naj bi postalo zno-
snejše, toda še zdaleč ne za
vse. Srečneži, ki so dobili trdno
streho nad glavo so postali vne-
ti pristaši vlade in iz začetnega
negodovanja, so se kmalu za-
čeli vrstiti vedno hujša nasprot-
ja med prebivalci revnih nase-
lij. Politika je prevladala nad
razumom in vse hujše razprtije
so rojevale vedno več nasilja, ki
v revnih predelih zahodnega
Kingstona tudi danes domala
vsakodnevno pobira svoj krvni
davek. Prav v najrevnejših na-
seljih domujejo številne tolpe,
ki bolestno varujejo svoj terito-
rij. Oboroženi spopadi, med
katerimi pogosto padajo tudi
nedolžne žrtve so postali že
skoraj običajen pojav.
Toda prav tu, v najrevnejših
predelih Kingstona, je nastal
najuspešnejši jamajški »proi-
zvod«. V Trenchtovvn, eno iz-
med revnih naselij priseljen-
cev, segajo korenine reggaea,
glasbe, ki je postala popularna
po vsem svetu. Tu je v šestde-
setih letih začel svojo glasbeno
pot tudi Bob Marley, ki ga do-
mačini radi imenujejo za kralja
reggaea. Marley je to zvrst glas-
be ponesel v svet in z njo tudi
verski kult rastafari, ki se je
začel širiti po Jamajki v tridese-
tih letih tega stoletja. Reggae je
že od svojih začetkov vseboval
nedvoumno socialno in politič-
no sporočilo in se je najprej
prijel prav v revni četrtih, kjer
desettisoči še danes zaman
upajo na človeka dostojno živ-
ljenje.
Za mnoge Jamajčane je us-
peh na glasbenem področju tu-
di danes ena najbolj zaneslji-
vih možnosti, da ubežijo revš-
čini, ki pesti veliko večino oto-
čanov. Ob več kot 30 odstotni
stopnji nezaposlenosti, visokih
cenah, ki se lahko kosajo z
našimi in plačah, ki pogosto ne
dosegajo niti 100 ameriških do-
larjev mesečno, je igranje v
kateri izmed številnih reggae
skupin še kako donosno in za-
bavno obenem. Mnogi vsako
leto preživijo nekaj mesecev v
Evropi, kjer v različnih glasbe-
nih klubih zaslužijo dovolj, da
lahko preostanek leta v miru
lenarijo pod vedno toplim ja-
majškim soncem...
Kako je nastal
reggae
Reggae je nenavadno privla-
čen ritem s poudarjenimi ne-
poudarjenimi deli takta. Naj-
starejši predhodnik je bil men-
to, katerega korenine segajo v
afriško domovino sužnjev, ki
so jih prepeljan na Jamajko.
Mento je bil priljubljen pred-
vsem na podeželju, za an-
samble pa so bili značilni in-
strumenti banjo, kitar, bobni,
klarinet in saksofon. »Ljudsko
glasbo« so v višjih slojih počasi
sprejeli šele sredi štiridesetih
let, ko je po najpopularnejših
klubih nastopal Lord Fly. Na
otoško glasbo, ki je bila še da-
leč od reggaea, je v petdesetih
letih opozoril Harry Belafonte,
ki je s svojimi uspešnicami us-
tvaril modo »otoške glasbe«. Po
zatonu menta je postal popula-
ren rhythm and blues (R&B),
katerega je sredi šestdesetih let
nasledil ska z najpopularnejši-
mi izvajalci The Skatelites. Ska
je že vseboval protestno noto
revnih in gibanja verskega gi-
banja rastafari. Z zatonom ska-
ja nastopi čas za ročk steady in
besedila, ki so odražala napete
politične razmere na otoku.
Reggae je mešanica vseh ome-
njenih stilov a s posebnim na-
bojem, ki mu ga je dalo versko
gibanje rastafari. V sebi zdru-
žuje ameriški ritem in blues,
jamajški mento in calypso,
soul, ska, rock-steady in afriško
glasbo burru. Zapleteno burru
bobnanje poudarja čisti afriški
ritem, prirejen za osnovno in-
strumentalno sestavo električ-
nega basa, ritmične kitare,
električnih orgel, bobnov in
trobil.
Srečanja z
domačini
Revnega predela imenova-
nega Down Town sva se v
Kingstonu izogibala kot hudič
križa, kar pa je bilo včasih tudi
težko saj večina avtobusov v
vse smeri vozi prav od tod.
Seveda se najdejo radovedne-
ži, ki vtaknejo nos tudi v naj-
bolj razvpite predele, kar
naju ni kaj prida mikalo. Ko
sem neko dopoldne vstopal
avtobus, ki je pripeljal
Down Tovvna, mi je-pri oknu
sedeči rastafarijanec nekaj n^,
migoval. »Pazi na denar!« nu
je svareče opomnil in pokaza
na denarnico, ki mi je nemai
no štrlela iz zadnjega žepa. \
njej je bilo sicer vedno le z,
nekaj dolarjev drobiža, toda t(
sem vedel le jaz. »Včeraj S(
prav na #m avtobusu nekoga
ubili!« je nadaljeval rastafari
janec in pri tem z zgovorni
kretnjo nakazal, kako so nu
prerezali vrat. »Samo zarad
denarja, ki ga je skušal revej
obvarovati,« je nadaljeval z re
snim obrazom. »Yeah man, pa
zi se!«
Opozorilo je zaleglo, di
sem denarnico stlačil globo
ko v žep, srhljivo opozorili
pa zamolčal nič hudega slute
či sopotnici. Še isto popoldni
sem se ne vem katerič že za
pletel v pogovor z že na prv
pogled neobičajnim domači
nom. Začuda se nama ni sku
šal pridružiti kot »vodič« pi
okoliških znamenitostih k
lokahh z najboljšo marihua
no, kot že tohko drugih pred
njim. Robi, črnček v letih, kc
bi v kakšni razvitejši deželi
lahko brezdelno užival sado
ve minulega dela, me je poz
dravil kot starega prijatelj;
med pohajkovanjem po no
vem delu Kingstonu. Obraj
mu je vidno žarel, ko mi je
pripovedoval, da je vesel, č«
vidi tujca v velikem mestu
»Toda, treba je biti tudi previ
den,« je nadaljeval v isti sapi
in začel pripovedovati o šte
vilnih evropskih prijateljih, i
katerimi je prepotoval dobr
šen del Jamajke. I
Bob Marley - grafit na zidu v Kingstonu.
Tedaj pa se je vzpela gospa Rakova in rekla odločno, kot je
vedno storila, kadar ni pričakovala odklonitve:
»Ker ježe vse urejeno in pripravljeno, zvedite tudi za termin
poroke. Midva praznujeva 28. junija srebrno poroko, pa bomo
obenem praznovali tudi vajino. Tako je vse domenjeno.«
Četudi je bil zaročenec od sreče omamljen, sije vendar upal
pristaviti, da do takrat ne bo mogel vsega storiti, kar ima v
načrtu. Mati pa mu je kratko odvrnila: »Ne trpim nobenega
odlašanja. Tebi ni v nobenem primeru treba imeti skrbi. Jaz
bom skrbela za vse. Za poroko in kar jez njo v zvezi, bomo mi
poskrbeli. Meni ta dan ugaja in pri tem ostane!« S prisrčnim
objemom je stisnil Anton svojo nevesto k sebi.
»Kaj reče moja ljubica k temu?«
Kaj je smel ta otrok brez svoje volje reči? Ita je poznala svojo
mater, ki ni trpela oporekanja, najmanj od zapostavljene Ite.
Četudi so bile Itine misli več pri omarici njenih spominov
kot pri temi, ki je odločala usodo njenega nadaljnjega življe-
nja, je vendar raztreseno sledila razgovoru. Ponižno vse
sprejeti je bila vajena, kar pa ni pomenilo, da ni razločevala
pravico od krivice. Vsaka druga mati bi se s svojo odraslo
hčerjo o najvažnejšem življenjskem vprašanju porazgovorila
in se z njo posvetovala. To je zaročenec tudi domneval, ker ni
dalje spraševal, ampak je pritrdil materini volji. Prej kot
navadno se je danes poslovil, ker je moral drugo jutro ob petih
s svojo ladjo na manevre.
Ko sta bila trenutek sama, je gospod Rak ves v solzah objel
svojo hčer, toda odločne besede proti svoji oblastni ženi tudi on
ni imel. Ita je pač na tihem obsojala očetovo slabost, ki je
zaradi ljubega miru vse dopustil, četudi je poznal nepravilno
ravnanje svoje žene z Ito.
Vsi so šli počivat. Ita je bila vesela, da je bila zopet sama s
svojimi čustvi in mislimi. Seveda sta bili današnji pismi zopet
v njeni roki. »Ironija usode!« je grenko zajokala. Torej Vinko,
kakor je mislila, ni bil kriv, pač pa kremplji usode, ki so ga
primorali tako dolgo molčati, da seje iz nesporazumljenja vse
usmerilo na pot, iz katere se njej ni bilo več mogoče rešiti.
Vdano je ugotovila, da sreča njej ni namenjena in da se mora
s tem sprijazniti. Njen zaročenec jo je ljubil nadvse, boljjcotje
sama želela, toda prav to je bilo, kar jo je težilo. On bi pač
njeno ljubezen zaslužil; toda sama ni bila kriva, ker ji to ni
uspelo. Sicer mu ni zamolčala, da se pri njej prva ljubezen ni
prebolela. Anton pa je trdno veroval, da bo njeno srce, ki ga je
bolj ljubil kot svoje, počasi, toda gotovo premagal. Toda, žal,
srce si ne da ukazovati.
Na Vinkovi pismi je takoj odgovorila. Že tretjič je morala
prijatelja raniti. S težkim srcem mu je naznanila svojo zaroko.
Današnje pisanje, ki ga je Vinko dobil od Ite, ga je popolno-
ma pobilo. Vest o njeni zaroki ga je zadela kot strela z jasnega
neba. Ni mogel razumeti, da je to sploh mogoče. Za božič ga je
povabila, danes pa mu je naznanila svojo zaroko. Videl se je še
ob Ohridskem jezeru, kjer je nepotrpežljivo štel ure, da se bo
smel vrniti v Tivat, kjer ga je gotovo čakala Itina pošta. Čutil je
še neizmerno veselje ob Itinem vabilu. Slišal je še glas svojega
predstojnika, katerega je prosil za dopust. Čutil je še pero v
svoji roki, ko je prosil očeta za denar, ker se je nameraval
peljati v Novi Sad, da bi se tam z Ito zaročil. Vse je bilo še tako
sveže, tako blizu, sedaj pa to uničujoče pismo. Je imela deklica
za njim takoj drugega v pripravljenosti? Misel je sledila misli,
v vseh odtenkih. V njegovem ranjenem razpoloženju je padla
senca tudi na deklico, kije bila do sedaj še vedno njegov ideal.
Beseda »zaročena« Vinku ni šla v glavo, in to prav sedaj, ko
je ukrenil vse, da bi bil prav zaradi nje premeščen v Novi Sad.
Ker jo je hotel iznenaditi. ji tega sploh ni maral sporočiti. Ita ga
je pa z nasprotno vestjo prehitela. Kaj vse bi ji pisal, ako bi mu
bilo mogoče, da bi ji razodel čustva svojega ranjenega srca!
Njegove misli so bile prava zmešnjava. Nepretrgoma se mu je
vrivala misel: »Seje o njej res tako motil? Je imela Ana Rahel le
prav s svojim uničujočim mnenjem o Iti?«
Kakor je vse govorilo proti deklici, tega ni hotel verjeti. S
trudom se je pripravil k pisanju, da ji je na njeno pismo kratko
odgovoril: »Spoštovana Ita! Vi pa zaročena? Je to šala ali
resnica?« Več ni spravil skupaj. Iztrgan iz delovne omame ni
našel drugih besed.
Neskončno dolgi so bili dnevi in noči, ko je čakal na njen
odgovor In ko ga je končno imel v rokah je začela njegova
srčna rana krvaveti. Do takrat je še vedno mislil, da si je
izbrala boljšega partnerja. Večkrat je v življenju tako. da st
človek odloči za mikavnejšo stvar, ki ga pozneje razočara. To
bi bil bolj razumel. Ko pa mu je povedala ime svojega
zaročenca, katerega je v silvestrski noči spoznala, mu je um
odpovedal. Anton Koprivšekje bil njegov kolega! Nikdar ne bi
bil mislil, da bo njegovo dolgoletno ljubezen vrgla od sebe. koi
bi nikdar ne obstajala, in bi enakovrednemu tujemu človeku
zaupala roko in srce. Najrazličnejše misli so se podile po
njegovi glavi, samo na to ni prišel, da seje vseh upov oropano
srce zateklo v zakonski pristan, da bi našlo svoj dozdevni mir.
Ko se je Vinko malo umiril, je skušal deklici še enkrat pisati,
da bi ji razodel svojo prestavitev v Novi Sad. Kaj to pomeni, naj
sama presodi. Samo eno jo je nujno prosil, naj počaka m,
njegovo prestavitev.
Na to pismo ni Vinko nikdar dobil odgovora. Njena mati jt
pismo prejela in sta ga skupno z zaročencem uničila.
Za Ito je nastal kratek odmor Njena mati se je odpeljala i
Pulj. da bi tam prodala hišo. njen zaročenec pa je bil na
manevrih. V tem mirnem času je deklica pridno vezla svojo
skromno opremo. Povsod je izbirala vzorce rož. rožnate čipke,
rožnate ornamente; obdala se je z rožami, ki jih ji je življenje
odreklo. Tiho in poglobljena vase je vezla. Njena usta so dobila,
trpek izraz, njene oči pa so izražale njeno notranje razpolože-
nje, toda kdo seje menil za to?
Samo znanci so menili: »Taka ne bi smela biti srečna
nevesta.«
Ko se je gospa Rakova vrnila iz Pulja, je bilo samo še šest dni
do poroke. Skromno nevestino opremo je prinesla iz Pulja.'
Zaročenec je bil še na vojaških vajah na Donavi. Vrniti bi sc:
moral dva dni pred poroko. TU je bilo vse zaposleno 5
pripravami na slavnostni dan.
Dogodki so se kar prehitevali in Ita nekega večera od
razburjenosti ni mogla zaspati. Počasi in tiho je vstala tev
stopila k odprtemu oknu. Vladala je huda vročina. Okna
spalnice njenih staršev so bila na stežaj odprta, od tam
slišala glasove. Ita se je naslonila na okno in je vsako besedo
razločno slišala. Že ko se je naslonila, je slišala svoje ime,
njena mati je govorila o njej. Ni je zanimalo, dokler ni slišala
Vinkovega imena. Tedaj je postala pozorna in je slišala, ko ji
mati očetu rekla: »Gospa Vidak je bila zelo razočarana, ko p
zvedela o Rini poroki z Antonom. Povedala mi je, da je Vinko
prosil očeta za denar, ki ga je potreboval za obisk v Nove0
Sadu, kjer bi se z Ito zaročil.«
»Škoda!« je slišala reči očeta; »sedaj je prepozno, meni bi bu
Vinko ljubši.«
Ogenj notranjega razburjenja je zaplul v Itina lica. Več o ten
ni slišala. Kako je našla nazaj v posteljo, sama ni vedela. V ti
noči je pretočila deklica grenke solze nad brezsrčnostjo usode. 1
PETICA
V MODNEM VRTINCU
47
Nova moda - stara sto in risoč let
z nedojemljivo hitrostjo
Irvimo drugemu tisočletju
lasproti. Opremljeni z zna-
ijem o modi zadnjih tisočle-
ij, oblikovalci trenutne mo-
le lahkotno preskakujejo iz
ireteklosti v sedanjost, si
irivoščijo še kakšen kreati-
fen izlet v prihodnost - in
lOvi trendi so tu.
Čeprav je tudi najmanj pou-
enim že jasno, da se letos
Tacajo retro vzdušja preteklih
lesetletij našega stoletja, pa
lekateri morda še ne veste, da
e ta moda pravzaprav mnogo,
nnogo starejša. Kot denimo
ale dva detajla iz letošnje no-
omodne zakladnice: asime-
rične obleke, spete na eni ra-
ni ter sončna očala z velikimi
emnimi stekli in debelimi ok-
irji.
Asimetrija se je vrnila s sti-
om Evite Peron, ki je v petde-
letih letih s svojo garderobo
rplivala na oblačenje milijo-
lov žensk. »Ljubim senzualna
iblačila. Obleka brez čutnosti
e zame velik dolgčas,« je rada
loudarjala ta argentinska na-
odna junakinja. Očitno pa so
ovrstno čutnost ljubile že
isirsko-babilonske ženske
ikrog leta 1600 pred našim
štetjem! Ohranjene so namreč
likovne upodobitve njihovih
oblačil, na las podobnih Eviti-
nim oziroma letošnjim mod-
nim stvaritvam...
Tudi sončna očala z velikimi
temnimi stekli in debelimi
svetlimi okvirji niso bila od-
kritje petdesetih let, ko jih je
skupaj z ostalimi hollywood-
skimi zvezdami med modne
uspešnice ponesla nepozabna
Grace Kelly v filmu Ujemite
tatu. Optične pripomočke, ki
so jih uporabljali za povečavo
in za »gledanje v sonce«, so
ljudje uporabljali že v antiki
(rubini in smaragdi, vdelani
kot monokli v ročaje). Prva
prava sončna očala iz ovalno
izrezanega obarvanega stekla,
ki so ga vgradili v izrezljan in
svetlo pobarvan lesen okvir.
pa so izdelali že daljnega leta
1885. No, stara ali nova po-
gruntavščina, posebej slednja
se, čeprav ne z lesenimi okvir-
ji, posebej toplo priporoča za
sončne dni, ki prihajajo. Zara-
di mode, saj so postala sončna
očala pravi statusni simbol in
predvsem - zaradi zdravja. O
prvem in drugem pa prihodnji
teden v razmišljanju pod na-
slovom Očalomanija.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Petdeseta leta - Evita Peron (čmo-bela slika) v asimetrični
obleki, speti na eni rami, okrašeni s cvetjem - in isti modni stil
za letošnie tovle dni oziroma noči.
Temna sončna očala z belim okvirjem - Grace Kelly v filmu
Ujemite tatu iz petdesetih let (čmo-belo fotografija) in enaka
očala za modno sezono pomlad-poletje '97.
Nagrade oddaje V modnem vrtincu na
Radiu Celje 26.aprila 1997:
1. Toaletna vodica Bvlgari podjetja Weitnauer iz Ljubljane:
ŠTEFKA PERC, Železno 16/e, 3310 Žalec.
2. Darilni bon v vrednosti 5.000 SIT podjetja z metražnim
blagom Papillon iz Gosposke l/a v Celju:
MARIJA KRONOVŠEK, Parižlje 65, 3314 Braslovče.
3. Ročno poslikan svilen šal:
HELENA NAVRŠNIK, Hrenova 22, 3203 Nova Cerkev.
4. Šestmesečna naročnina na revijo GLAMUR - mesečnik z
moško in žensko modo:
GORDANA BREČKO, Poženelova 3, 3270 Laško.
Draž najboljši v Budimpešti
Lepemu številu nagrad -
lomačih in tudi na tujih tek-
novanjih, sta mlada modna
iblikovalca Urša in Tomaž iz
denjskega Pletilnega stu-
lia Draž, pred kratkim doda-
a še eno. Prvo nagrado -
itekleni kipec iz Budimpe-
ite.
m
Slovensko veleposlaništvo v
5udimpešti je namreč Druš-
vu oblikovalcev Slovenije po-
ilalo vabilo na mednarodno
ekmovanje mladih kreatorjev
'obliki spektakularne modne
evije, na kateri je bil v stro-
kovni žiriji tudi modni kreator
ivetovnega slovesa, Pacco
labbanne.
Iz Slovenije sta se tekmova-
ija udeležili Urša Draž kot
iredstavnica Pletilnega studia
3raž iz Velenja in Barbara Pla-
'ec iz Ptuja. Modni dogodek je
'il v sklopu madžarske-pred-
ilavitve nove Fordove avtomo-
'ilske znamke KA.
»Oblikovalci smo lahko iz-
'rali glasbo in koreografijo k
'Voji kolekciji sami, kar mi je
'ilo zelo všeč. Bila sem edina,
ti se je med dvanajstimi sode-
ujočimi predstavila z deveti-
tii pletenimi oblekami. Delo-
'ale so kot celota, istočasno pa
e vsaka funkcionirala zase.
^snovni poudarek vseh krea-
je na prosojni in reliefni
'Irukturi nenavadnih linij, kar
15 komisijo očitno najbolj nav-
dušilo,« je nadvse zadovoljna
^tem priznanjem, ki ji ga je
Nelil sam gospod Pacco
'^bbanne, povedala Urša
t^raž.
^ Foto: PETER KELIH
Dve izmed zmagovalnih kreacij Pletilnega studia Draž.
Svetovni znani oblikovalec Pacco Rabbanneje čestital Urši Draž za osvojeno prvo mesto.
Anicetno nagradno vprašanje maja:
KAKŠNO ASOCIACUO VAM PREBUJA ČRNINA KOT »TOTAL
LOOK«?
a) depresivnost, žalovanje;
b) prefinjena, slovesna eleganca;
c) ekstravaganca, ki pristoja le posebnežem;
d)__
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek: ...............................
Starost: ........................................
Točen naslov: ................................
.......................................Tel. št.
48
RUMENA STRAN
TRAČNICE
Narod naš dokaze hrani...
Gorazd Šetina iz Pivovarne Laško se je v boj proti »kozoro-
gom« podal dobro opremljen, tako da z dokaznim materialom
ne bo težav. Pogoj je le, da kakšna »fotka« tudi uspe...
11. program
v Šmarju pri Jelšah bodo letos poveča-
li lekarniške prostore, pri tem pa bo
marsikdo manj vedel, kaj vse tare kraja-
ne in okoličane. Doslej se je lahko izve-
delo za vsakogar, ki je imel drisko,
naglavne ali sramne uši, komu uhaja
voda... Tako bo na II. programu lokalne-
ga radia od letos manj pestro, pravijo v
Celjskih lekarnah.
Spoznavajmo domovino
Ljubljančani dobro poznajo trgovine
vse do Milana in Salzburga, pri Trojanah
pa je njihovega zemljepisnega znanja ko-
nec. To še posebej občutijo na območju
občine Kozje, kamor pomembni Ljubljan-
čani pogosto zgrešijo ter zamudijo. Naj-
bolj zaskrbljujoče je, ker zaidejo celo posa-
mezni ljubljanski novinarji.
Bi palica zalegla?
Po zadnjem veleumnem, za večino nav-
zočih pa sila mučnem nastopu celjskega
župana Jožeta Zimska, ki je odpiranje
prenovljenega steklenega fotografskega-
ateljeja izkoristil za javno predstavljanje
podžupana Friderika Polutnika, mojstra
Josipa Pelikana pa se je spomnil kot mo-
ža, ki je s palico v roki rad podil celjske
mulce - smo si v uredništvu Tračnic enot-
ni, da župan Zimšek nujno potrebuje
nekoga, ki mu bo pisal govore. V nasproi
nem primeru bi morda lahko pomagoj^^
tista palica, ki jo je njega dni v rokah vrt^
mojster Pelikan - vendar pa si roke v ogeji
zato, če bi tudi zalegla, nihče od nas ^
upa dati.
Med in mleko
Po tujih časopisih blatijo našo vlado i
novicami o resnem gospodarskem zaost^
janju Slovenije v zadnjem letu dni. Verjet
no je vzrok gola fovšija. Vsekakor jim T^^
gre v račun, da si naši vodilni kupujejo ||
malce bolj razkošno vladno letalce. TUd
visoke podražitve elektrike in mleka nis(
s tem v nikakršni zvezi.
(Od)lcloni
Kar vse po svetu se dogaja
pokaže nam medijski zaslon,
kje novega se kaj poraja,
kaj je od kloniranja odklon.
Naprej po časopisu, če obračaš liste,
brž vidiš, da Evropa noče nas,
mi pač želeli bi na divje piste,
v mondeno mesto, ne na vas.
Ko drugi molijo, razmišljam,
nam prvi človek govori,
svetlo prihodnost si zamišljam,
sanjam marsikaj se dovoli.
Prazniki in Evrosong so mimo,
ankete kažejo, da plače so zanič,
bogve, kaj nam ponuja boljšo klimo,
bogve, če čaka kje nas več kot nič.
POPEVKAR
Zaskrbljeni župan
Zakaj je obraz velenjskega župana Srečka Meha tako zaskrbljeni Ker je za praznovanje 1. maja
na Graški gori »prispeval« samo tisoč porcij golaža, pa še ta je kmalu pošel.
AFORIZMI
Če že delamo neumnosti,
potem jih vsaj ne delajmo
proti svoji volji.
Tudi če v politiki stojite
ob strani, je dobro, da ste v
kakšni stranki.
Delamo za prihodnost.
Trenutne sadove nam itak
poberejo sproti.
Zdaj je prvenstvenega po-
mena sprejem zakona o spre-
jemanju nove zakonodaje.
Pri adaptiranju pokopališč
je najtežje pridobiti soglasje
neposredno prizadetih.
Če čutite pomanjkanje,
potem si vzemite dozo opti-
mizma. Preberite program
katere od političnih strank.
FRANCI ČEG
AMADEUS POROČA
Pa smo rešeni!
Slovenci smo res od sile. Na enem od največjih sejmov inovacij v Avstraliji je
Janko Špegelj predstavil epohalno iznajdbo. Izumil je namreč očala, skozi katera
lahko vidimo izključno le svetlo prihodnost. Očala sicer ne bodo poceni, vendar
bodo vredna svoje cene. Ko sijih bomo nadeli, bomo videli jasno pot: kakšno šolo
končati, kjer dobiti zanesljivo in dobro plačano delo, celo svojega življenjskega
sopotnika bomo lahko videli skozi zatemnjena stekla.
Za srečnega inovatorja se pulijo Japonci, Američani, Nemci in vse najbogatejše
države, on pa pravi, da bo ostal zvest sonarodnjakom...
Praznik brezposelnih
živel 1. maj!
Stalno delo je velik vprašaj.
Dokler bo še kaj od borze dela,
vsaj po pasje bova s psom živela..
VITEZI BELEGA MESTA