Acta Sil va e et Ligni 125 (2021), 39–52 39 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article AKTIVIRANJE GOSPODARJENJA V ZASEBNIH GOZDOVIH S POSLOVNIM SODELOVANJEM MED ZASEBNIMI LASTNIKI GOZDOV IN PONUDNIKI GOZDARSKIH STORITEV: ŠTUDIJ PRIMERA REVIR VODICE ACTIVATING PRIVATE FOREST MANAGEMENT THROUGH BUSINESS COOPERATION BETWEEN PRIVATE FOREST OWNERS AND FOREST SERVICE PROVIDERS: A CASE STUDY OF THE VODICE FOREST DISTRICT Nina IVETA 1 , Špela PEZDEVŠEK MALOVRH² (1) Zavod za gozdove Slovenije, nina.iveta@zgs.si (2) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, spela.pezdevsek.malovrh@bf.uni-lj.si IZVLEČEK V prispevku smo preverjali možnost aktiviranja gospodarjenja v zasebnih gozdovih s pomočjo poslovnega povezovanja znotraj poslovnih modelov »zakup gozda« in »upravljanje gozda« med zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev. S pomočjo anketiranja zasebnih lastnikov gozda (n = 205) in ponudnikov gozdarskih storitev (n = 14) smo ugotovili, da je pripra- vljenost za poslovno sodelovanje v obeh predlaganih poslovnih modelih večja pri ponudnikih gozdarskih storitev, kot pa je pri zasebnih lastnikih gozdov. Nadalje smo ugotovili, da je poslovno sodelovanje znotraj predlaganih poslovnih modelov uresni- čljivo, saj je stopnja sodelovanja zasebnih lastnikov gozdov s ponudniki gozdarskih storitev v 10-letnem obdobju zadovoljiva, hkrati pa so se predlagani pogoji, ki urejajo poslovno razmerje in temeljne obveznosti pogodbenih strank, izkazali za primerne za oba poslovna partnerja. Za začetek vzpostavitve poslovnega sodelovanja je treba najprej poskrbeti za promocijo poslovnega povezovanja in sodelovanja na lokalnem nivoju ter vzpostaviti poslovne odnose med potencialnimi partnerji. Ključne besede: zasebni gozdovi, gospodarjenje, poslovno sodelovanje zasebnih lastnikov gozdov, ponudniki gozdarskih storitev, poslovni modeli, zakup gozda, upravljanje gozda ABSTRACT We investigated the possibility of activating private forest management through business cooperation within “forest lease” and “forest management” business models between private forest owners (PFOs) and forest service providers. By surveying PFOs (n = 205) and forest service providers (n = 14), we found that the willingness to engage in business cooperation in both proposed business models is higher among forest service providers than PFOs. In addition, we found that business cooperation within the proposed business models is feasible because the level of cooperation of PFOs with forest service providers over a 10-year period is satisfactory, and the proposed terms and conditions governing the business relationship and basic contract obligations of the contracting parties have proven to be appropriate for both business partners. In order to establish business cooperation, it is first necessary to promote business cooperation at the local level and to establish business relations between potential partners. Key words: private forests, management, business cooperation of private forest owners, forest service providers, business models, forest lease, forest management GDK 682+644.6(497.4Vodice)(045)=163.6 Prispelo / Received: 8. 2. 2021 DOI 10.20315/ASetL.125.4 Sprejeto / Accepted: 20. 4. 2021 1 UVOD 1 INTRODUCTION Slovenija je ena izmed najbolj gozdnatih držav Evrope in je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) prekrita z 58,1 % gozdnih površin (Poročilo …, 2019). Večina slovenskih gozdov (76 %) je v zasebni lasti, državnih gozdov je 21 %, 3 % gozdov pa je v lasti lokalne skupnosti (Poročilo …, 2019). Zaradi prevladu- jočega deleža zasebnih gozdov tako v Sloveniji kot tudi v Evropi, ki bistveno prispevajo k trajnostnemu razvo- ju ekosistemov ter oskrbi trgov z gozdno-lesnimi sor- timenti (GLS), ima preučevanje gospodarjenja s temi gozdovi velik pomen (Fabra-Crespo in Rojas-Briales, 2015; Poje in sod., 2016; Pezdevšek Malovrh in sod., 2017; Weiss in sod., 2019a; Weiss in sod., 2019b). Za zasebne gozdove v Sloveniji je značilna majhna zasebna posest, ki je v lasti velikega števila lastnikov (okoli 314.000), oziroma okoli 489.000, vključno s so- lastniki. Povprečna gozdna posest v povprečju meri le okoli 2,5 ha (Poročilo …, 2019) in je razdrobljena na 40 Iv eta N., P ez de všek Mal o vrh Š.: Akt i v ir anje gospodar jenja v zasebnih go z do v ih s posl o vnim sodel o vanjem med ... posamezne prostorsko ločene parcele (Breznikar in sod., 2017). Realizacija rednega možnega poseka v za- sebnih gozdovih ne dosega načrtovanega obsega in v povprečju dosega le 65 % možnega poseka, določene- ga v gozdnogospodarskih načrtih gozdnogospodarskih enot (Poročilo …, 2019). Beach in sod. (2005) ter Poje in sod. (2016) so ugotovili, da na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi vplivajo številni dejavniki, ki so razdeljeni v naslednje kategorije, in sicer: tržni dejavniki, politični dejavniki, socio-demografske značilnosti zasebnih lastnikov goz- da ter posestni in naravni dejavniki. Poleg tega razi- skave ugotavljajo, da se značilnosti zasebnih lastnikov gozdov spreminjajo, vedno več je tako imenovanih me- stnih lastnikov, ženskih lastnic in zasebnih lastnikov, ki nimajo gozdarskega znanja (Karppinen, 2012; Côté in sod., 2017; Umaerus in sod., 2019). Nove skupine zasebnih lastnikov gozdov nimajo tradicionalnih ciljev in motivov za lastništvo gozda in gospodarjenje z njim (Matilainen in sod., 2019; Weiss in sod., 2019a). To je izziv tako za sektor gozdarskih storitev, predvsem za združenja zasebnih lastnikov gozdov in podjetja (po- nudnike gozdarskih storitev), kot tudi za sektor goz- darstva na splošno, saj ti zasebni lastniki gozdov ni- majo potrebnega znanja in izkušenj za delo v gozdu. Posledično lahko pričakujejo vedno večjo potrebo po bolj celostnih in kompleksnih storitvah predvsem s strani oblik povezovanja zasebnih lastnikov gozdov in pa ponudnikov gozdarskih storitev (Andersson in Ke- skitalo, 2019; Laakkonen in sod., 2019; Andersson in sod., 2020). Raziskave tako doma kot v tujini že dolgo opozar- jajo, da je za aktiviranje gospodarjenja treba majhno in razdrobljeno zasebno gozdno posest združevati in zasebne lastnike gozdov povezovati v različne orga- nizacijske oblike (Krajčič in Mori , 2006; Mori in sod., 2006; Glück in sod., 2010; Pezdevšek Malovrh, 2010; Pezdevšek Malovrh in sod., 2011; Mizaraitė in Miza- ras, 2014; Põllumäe in sod., 2014; Pezdevšek Malovrh in Laktić, 2017; Černač in Pezdevšek Malovrh, 2020), hkrati pa zagotoviti začetno finančno podporo za de- lovanje oblik povezovanja ter ponuditi storitve, ki bodo pritegnile zasebne lastnike gozdov k sodelovanju (Hansmann in sod., 2016). Tako v Sloveniji kot v Evropi zasebni lastniki goz- dov sodelujejo v različnih organizacijskih oblikah povezovanja. Ne glede na pozitivne učinke povezova- nja, ki so dokazani v številnih raziskavah (Pezdevšek Malovrh, 2010; Mori, 2012; Leban, 2014; Mizaraitė in Mizaras, 2014; Hrib in sod., 2018), se oblike povezo- vanja spoprijemajo s prenizkim številom članov, ome- jenimi finančnimi sredstvi in neučinkovitostjo delova- nja (Krajčič in Mori, 2006; Weiss in sod., 2012a; Weiss in sod., 2012b; Fabra-Crespo in Rojas-Briales, 2015; Šálka in sod., 2016; Hrib in sod., 2018). Zato ne prese- neča, da nekatere oblike razmišljajo v smeri profesio- nalizacije in ponujanja novih storitev za člane (Krajčič in Mori, 2006; Erlandsson, 2013; Kronholm, 2016), povezovanja z drugimi deležniki vzdolž gozdno-lesne verige (Hansmann in sod., 2016; Górriz-Mifsud in sod., 2019; Laakkonen in sod., 2019) ali v smeri preobliko- vanja oziroma vzpostavitve novih poslovnih modelov sodelovanja (Erlandsson, 2013; Andersson in Keskita- lo, 2019; Laakkonen in sod., 2019; Andersson in sod., 2020). Oblike povezovanja so na gozdarsko-politični rav- ni v Sloveniji sprejete kot ustrezen ukrep za rešitev problemov neučinkovitega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi (Šinko, 2012). Resolucija o Nacionalnem goz- dnem programu (Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, 2007) navaja nepovezanost lastnikov goz- dov pri izvedbi del v gozdovih in prodaji lesa kot de- javnik, ki zmanjšuje gospodarske učinke gozdov in kot ukrep predvideva povezovanje lastnikov gozdov, ter zagotavljanje večje realizacije del s strani poklicnih iz- vajalcev, ki delajo na tehnološko sodoben in varen na- čin. Poročilo o uresničevanju Nacionalnega gozdnega programa do leta 2014 ugotavlja, da obseg in vsebina strokovnega, načrtnega in dejavnejšega spodbujanja lastnikov gozdov za gospodarjenje in poslovno pove- zovanje ne dosegata želenih rezultatov, saj tovrstnega povezovanja praktično ni (Poročilo o izvajanju Nacio- nalnega gozdnega programa do 2014, 2016). Zato se v Operativnem programu za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017–2021 predvideva v okviru 2. prioritete »Zagotavljanje trajnostnih donosov gozdov in uveljavitve vseh njihovih funkcij«, ukrep, katerega namen je povečati delež realiziranega možnega poseka in izvedbo negovalnih del predvsem v zasebnih goz- dovih v skladu z veljavnimi načrti za gospodarjenje z gozdovi. Pri tem navajajo, da bi bil večji premik v smeri poslovnega povezovanja lahko dosežen s pomočjo pod- por za vzpostavitev skupin in organizacij proizvajalcev GLS, oziroma povezovanje zasebnih lastnikov gozdov za skupno prodajo lesa in (morebitno) skupno organi- ziranje gozdne proizvodnje (Operativni program za iz- vajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017–2021, 2017). Če želimo doseči premik na tem področju, pa ne smemo pozabiti na dejstva, in sicer: a) da se trenutne lokalne oblike povezovanja zasebnih lastnikov gozdov posvečajo predvsem informiranju in izobraževanju svojih članov in organiziranju ekskurzij ter dogodkov; b) da so primeri dobrih praks poslovnega povezova- nja zasebnih lastnikov gozdov zelo redki; in c) da so Acta Sil va e et Ligni 125 (2021), 39–52 41 zasebni lastniki gozdov v Sloveniji vedno bolj hetero- geni (Pezdevšek Malovrh in sod., 2015; Kumer in Po- točnik Slavič, 2016). Dejstva nakazujejo na potrebo po visoko kakovostnih tako imenovanih »all-inclusive« storitvah gospodarjenja z gozdovi za zasebne lastnike gozdov s strani različnih deležnikov ter po vzpostavitvi novih poslovnih modelov sodelovanja med zasebnimi lastniki gozdov in drugimi deležniki. Pred umestitvijo takšnih poslovnih modelov v primerno organizacijsko, politično in institucionalno okolje je treba raziskati pripravljenost različnih deležnikov za sodelovanje in njihove ocene o primernosti različnih modelov poslov- nega sodelovanja. V naši raziskavi želimo predstaviti dva potencialna modela poslovnega sodelovanja med zasebnimi lastni- ki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev, in sicer zakup gozdov in upravljanje gozdov, ter ugotoviti: a) ali so zasebni lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev v preteklosti že sodelovali in na kakšen način, b) ali so zasebni lastniki gozdov in ponudniki gozdar- skih storitev pripravljeni za poslovno sodelovanje v predlaganih poslovnih modelih, c) kako primerni se zdijo zasebnim lastnikom gozdov in ponudnikom goz- darskih storitev predlagani pogodbeni pogoji, in d) ali so zasebni lastniki gozdov pripravljeni za povezovanje v organizacijske oblike na lokalnem nivoju in nadaljnje poslovno sodelovanje s ponudniki gozdarskih storitev oziroma ali so jih le ti pripravljeni pred poslovnim so- delovanjem povezovati. 2 OBJEKT RAZISKAVE 2 RESEARCH OBJECT Objekt naše raziskave je revir Vodice, ki je po po- sestni in lastniški strukturi zasebnih gozdov ter rea- lizaciji možnega poseka primerljiv s stanjem na ravni Slovenije. Leži v gozdnogospodarski enoti Medvode in organizacijsko spada v Območno enoto Ljubljana. Za- vzema 3.249,49 ha gozdov. Gozdnatost je 50,1 % (Baza ..., 2020). V revirju Vodice prevladujejo zasebni goz- dovi, ki obsegajo 2.832,81 ha (87,18 % vseh gozdov) in so v lasti 1.492 lastnikov, oziroma 4.159 vključno s solastniki. Povprečna velikost gozdne parcele je 0,45 ha, gozdne posesti pa 1,90 ha (Baza ..., 2020). Zaseb- na gozdna posest v revirju Vodice je zelo razdrobljena. Lastniki gozdov imajo povprečno gozdno posest v treh kompleksih. Možni posek za obdobje od 2009 do 2019 za re- vir Vodice je znašal v zasebnih gozdovih 175.328 m 3 (110.190 m 3 za iglavce in 65.138 m 3 za listavce), kar pomeni v povprečju 17.532,80 m 3 na leto. Po evidenci ZGS je bilo od leta 2007 do leta 2014, ko je revir Vo- dice močno poškodoval žledolom, posekano v zaseb- nih gozdovih 63.754 m 3 lesa, kar pomeni v povprečju 9.107,70 m 3 lesa na leto. Iz tega sledi, da je realizacija možnega poseka (redna sečnja) od leta 2010 do leta 2014 v revirju Vodice znašala le 51,9 %. Zaradi žledolo- ma in posledično napada podlubnikov se je realizacija povečala, saj je bilo od leta 2014 do danes posekanih 94.948 m 3 zaradi žledoloma ter 28.317 m 3 lesa zaradi podlubnikov. V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodar- ske enote Medvode je bilo za obdobje od 2009 do 2019 v revirju Vodice načrtovanih 103,53 ha gojitvenih in varstvenih del, kar pomeni 10,35 ha na leto. Po eviden- cah ZGS realizacija opravljanja gojitvenih in varstvenih del v revirju Vodice znaša 94,3 %. Med opravljenimi deli prevladuje obnova gozda, in sicer sadnja ter nuj- no izvajanje obžetev na sajenih površinah (od 3 do 6 let, odvisno od rastišča), sledi nega letvenjaka, gošče in mladja. Umetna obnova je v ravninskem predelu re- virja Vodice nujna in potrebna, saj je naravno pomla- jevanje zaradi zapleveljenosti z borovnico (Vaccinium myrtillus) in orlovo praprotjo (Pteridium aquilinum) močno oteženo. 3 M O Ž N I O B L I K I P O S L O V N E G A S O D E - L O V A N J A M E D Z A S E B N I M I L A S T N I K I G O Z D O V I N P O N U D N I K I G O Z D A R S K I H S T O R I T E V 3 POSSIBLE FORMS OF BUSINESS COOPERA- TION BETWEEN PRIVATE FOREST OWNERS AND FOREST SERVICE PROVIDERS V našo raziskavo smo za aktiviranje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi vključili ponudnike gozdarskih storitev kot deležnike, ki bi bili glavni pobudniki po- slovnega povezovanja in sodelovanja, ne glede na prav- no-formalno obliko. Med njimi in zasebnimi lastniki gozdov obravnavamo dve obliki poslovnih razmerij, in sicer zakup gozdov in upravljanje gozdov (Kurttila in sod., 2016), ter preverjamo njuno uresničljivost na primeru revirja Vodice. Zaradi raznolikosti poslovnih razmerij poudarjamo, da je pri izbiri le teh treba upo- števati dejanske posestne in lastninske razmere, goz- dnogospodarske razmere ter socio-ekonomske značil- nosti zasebnih lastnikov gozdov. Zakupno razmerje in razmerje o upravljanju goz- dov sta v osnovnih izhodiščih podobna, saj se dolgo- ročna pogodba sklene med zasebnim lastnikom gozda in ponudnikom gozdarskih storitev, predmet pogodbe pa so zasebni gozdovi. Razlikujeta pa se v ekonomskih razmerah, odločanju o rabi in uživanju predmeta po- godbe ter dinamiki gospodarjenja z gozdom. V nada- ljevanju prikazujemo značilnosti posamezne oblike poslovnega razmerja. 42 Iv eta N., P ez de všek Mal o vrh Š.: Akt i v ir anje gospodar jenja v zasebnih go z do v ih s posl o vnim sodel o vanjem med ... 3.1 Zakup gozdov 3.1 Forest leasing Zakup gozdov je civilno pravno, dolgoročno poslov- no razmerje, katerega splošne zakonske norme dolo- čata Obligacijski zakonik (Ur. l. RS. 97/2007) ter Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS. 71/2011). Pogodbo o zakupu gozdov skleneta ponudnik gozdarskih storitev kot zakupnik in zasebni lastnik gozda kot zakupoda- jalec. Predmet zakupne pogodbe je zasebni gozd. Na podlagi zakupne pogodbe se zakupodajalec zavezuje, da bo zakupniku izročil predmet pogodbe v rabo (v skladu z zakonom in predpisi, ki urejajo gozdove, var- stvo okolja in ohranjanje narave), ki obsega tudi uži- vanje predmeta pogodbe (pobiranje plodov), pri tem pa se zakupnik zavezuje, da mu bo za to plačeval v po- godbi določeno zakupnino. Zakonodaja določa, da se zakupna pogodba sklene za dobo, ki ustreza namenu uporabe, pri čemer le ta ne sme biti krajša od 10 let, če se zemljišče uporablja za druge namene, ne določa pa dolžine trajanja zakupa. Kljub temu, da zakonodaja na- peljuje na daljša zakupna razmerja, je določanje dobe zakupa gozdov stvar dogovora med zakupnikom in za- kupodajalcem. Zakupnik se obvezuje, da bo gospodaril z gozdom v skladu z zakupno pogodbo, pri čemer pre- vzame odgovornost za izvedbo vseh pogodbeno dogo- vorjenih gozdnogospodarskih del (npr.: sečnja in spra- vilo lesa, prevoz GLS, prodaja GLS, opravljanje gojitve- nih in varstvenih del, graditev in vzdrževanje gozdne infrastrukture, pridobivanje in prodaja drugih gozdnih dobrin itd.) ter poslovodenje (npr.: vodenje prihodkov in stroškov, sodelovanje z revirnim gozdarjem itd.). Za- konodaja določa tudi odgovornost zakupnika za more- bitno škodo v primeru rabe zakupljenega predmeta v nasprotju s pogodbo ali z njenim namenom, ne glede na to, ali jo je uporabljal sam ali nekdo, ki je delal po njegovem naročilu, podzakupnik ali kdo drug, ki mu je on omogočil rabo predmeta, kar pomeni, da s pogodbo prevzema vso odgovornost za obstoj in razvoj gozda. Pri zakupu gozdov pa nikakor ne gre za klasično zakupno razmerje, kot ugotavljajo Winkler (1998) in Kurttila in sod. (2016), saj: a) zavezuje zakupnika gozdov gospodariti z gozdom v skladu z gozdarsko zakonodajo ter veljavnimi gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti, pri čemer se sam odloča o dinamiki opravljanja del; b) zakupnine ni mogoče do- ločiti v fiksnem znesku za celotno obdobje, temveč se le ta določi enkrat letno glede na proizvodne razme- re, plačuje pa se lahko enkrat letno/polletno ali pa v mesečnih obrokih; c) se zakupno razmerje sklepa za daljše, vendar časovno omejeno obdobje, ki sledi de- setletnemu obdobju veljavnosti gozdnogospodarskih načrtov (npr. za 10 ali 20 letno obdobje); in d) je pre- kinitev pogodbe mogoča le s soglasjem obeh poslovnih partnerjev, če je zakupnik gozd uporabljal kot dober gospodar; zakupnik lahko prekine pogodbo predčasno brez razloga le v zameno za plačilo (npr. enoletno za- kupnino); zakupodajalec pa jo lahko prekine v primeru po pogodbi nasprotne rabe ali neplačane zakupnine - v tem primeru lahko zakupodajalec brez predhodnega obvestila odpove to pogodbo brez odpovednega roka in proti plačila. 3.2 Upravljanje gozdov 3.2 Forest management Upravljanje gozdov je civilno pravno, dolgoroč- no poslovno razmerje, katerega splošne zakonske norme le delno določa Obligacijski zakonik (Ur. l. RS. 97/2007). Pogodbo o upravljanju skleneta ponudnik gozdarskih storitev kot upravitelj in zasebni lastnik gozda. Predmet upravljanja je zasebni gozd. Na pod- lagi pogodbe o upravljanju se zasebni lastnik gozda zavezuje, da bo upravitelju izročil predmet pogodbe v upravljanje (v skladu z zakonom in predpisi, ki urejajo gozdove, varstvo okolja in ohranjanje narave). Pogod- ba o upravljanju se sklene za dobo, ki ustreza name- nu uporabe in je zelo pogosto sklenjena za nedoločen čas. Upravitelj se zavezuje, da bo upravljal/gospodaril z gozdom v skladu s pogodbo o upravljanju, pri čemer prevzame odgovornost za izvedbo vseh pogodbeno dogovorjenih gozdnogospodarskih del (npr.: opravlja- nje vseh ali le posameznih gozdnogospodarskih del oziroma iskanje izvajalcev del, prodaja GLS, pridobi- vanje in prodaja drugih gozdnih dobrin, sodelovanje z revirnim gozdarjem itd.). Odločitev pri gospodarjenju z gozdom ne sprejema upravitelj, temveč zasebni la- stnik gozda, pri čemer v sodelovanju z ZGS sam odloča o ciljih gospodarjenja ter dinamiki izvajanja ukrepov za uresničevanje ciljev. Upravitelj zastopa zasebnega lastnika gozda in je obvezan vsa gozdnogospodarska dela opravljati oziroma oddajati v opravljanje v skladu z gozdarsko zakonodajo ter veljavnimi gozdnogospo- darskimi in gozdnogojitvenimi načrti. Upravitelj ima pomembno vlogo tudi pri nadzoru nad izvedbo različ- nih gozdnogospodarskih del, saj se v imenu zasebne- ga lastnika gozda dogovarja z različnimi izvajalci del oziroma dela opravlja sam. V primeru, da je upravitelj hkrati tudi izvajalec del, je pomembno, da ne pride do nasprotja interesov. S pogodbo se lastnik gozda zave- zuje, da bo upravitelju za upravljanje gozda plačeval v pogodbi določeno nadomestilo. O višini nadomestila se dogovorita pogodbena partnerja, le ta pa je odvisna od višine čistega donosa, izkazanega v letnem poroči- lu o poslovanju, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja in poslovnem izidu. Letno poročilo o po- Acta Sil va e et Ligni 125 (2021), 39–52 43 slovanju pripravi upravitelj. Višina nadomestila se do- loči enkrat letno, vključuje fiksni in variabilni del glede na kvaliteto opravljenih del in doseženih cen za GLS na trgu, plačuje pa se lahko enkrat letno/polletno ali pa v mesečnih obrokih. Prekinitev pogodbe je mogoča le s soglasjem obeh poslovnih partnerjev, če upravitelj gozd upravlja kot dober gospodar; zasebni lastnik goz- da lahko kadarkoli predčasno prekine pogodbo brez razloga z odpovednim rokom in brez finančnega pro- tiplačila oziroma jo v primeru po pogodbi nasprotnega upravljanja lahko prekine brez predhodnega obvestila in brez odpovednega roka. 4 MATERIALI IN METODE 4 MATERIALS AND METHODS Podatke o trenutnem gospodarjenju z gozdovi, pri- pravljenosti za poslovno sodelovanje ter primernosti pogodbenih pogojih za uresničljivost predlaganih po- slovnih modelov smo pridobili s pomočjo dveh ločenih anketnih vprašalnikov, namenjenih zasebnim lastni- kom gozdov ter ponudnikom gozdarskih storitev na območju revirja Vodice (Iveta, 2017). Anketni vprašal- nik je bil pripravljen v okviru projekta »Family forest owners’ opinion on potential forest leasing service« in prilagojen slovenskim razmeram na osnovi študije »Forest leasing service potential in Slovenia - a fea- sibility study« (Kurttila in sod., 2016). Anketi sta bili anonimni, zato individualnih podatkov o anketirancih ne navajamo. Anonimnost podatkov smo zagotovili s šifriranjem anket med raziskavo. 4.1 Anketiranje zasebnih lastnikov gozdov 4.1 Survey of PFOs Populacijo za izvedbo anketiranja je predstavljalo vseh 1.492 zasebnih lastnikov gozdov v revirju Vodice, ki smo jih identificirali na podlagi podatkovne zbirke ZGS, tako imenovani »Indeks gozdnih posestnikov«. Velikost vzorca (n = 306) smo določili s pomočjo Sam- ple size calculator-ja (Calculator, 2017), pri čimer smo upoštevali 5-odstotni interval zaupanja. V vzorec smo nato naključno izbrali 306 zasebnih lastnikov gozdov iz revirja Vodice. Anketiranje smo opravili prek sple- tne ankete 1KA, ki smo jo po elektronski pošti poslali zasebnim lastnikom gozdov, po predhodnem telefon- skem dogovoru z njimi. Anketiranje je potekalo v mese- cu septembru in oktobru leta 2017. Anketo je izpolnilo 205 oziroma 67,0 % zasebnih lastnikov gozdov, zajetih v vzorec. Zasebni lastniki gozdov, ki so sodelovanje v anketi zavrnili, so imeli posest manjšo od 0,1 ha, pri čemer so kot najpogostejši razlog nepripravljenosti za sodelovanje navedli nezainteresiranost za gospodarje- nje z gozdom, starost ter pomanjkanje časa. Anketni vprašalnik za zasebne lastnike gozdov je bil razdeljen na dve poglavji, in sicer na poglavje A - osnovni podatki o anketirancu in njegovem gozdu ter gospodarjenju z gozdom; ter poglavje B - poslovno so- delovanje. V poglavju A smo pridobili podatke, pove- zane s socio-demografskimi značilnostmi zasebnih la- stnikov gozdov, posestnimi in lastniškimi razmerji ter gospodarjenjem z gozdovi. V poglavju B smo pridobili podatke o preteklem poslovnem sodelovanju s ponu- dniki gozdarskih storitev, lastnikovi pripravljenosti za poslovno sodelovanje s ponudniki gozdarskih storitev ter pogojih, pod katerimi bi bili pripravljeni za poslov- no sodelovanje s ponudniki gozdarskih storitev. 4.2 Anketiranje ponudnikov gozdarskih storitev 4.2 Survey of forest service providers Osnovne podatke o ponudnikih gozdarskih storitev v revirju Vodice smo dobili s pomočjo ankete, opravlje- ne med zasebnimi lastniki gozdov, v kateri so le ti po- vedali, s katerim ponudnikom gozdarskih storitev so v preteklih desetih letih že sodelovali pri gospodarjenju z gozdom. Na podlagi teh informacij smo pripravili bazo vseh ponudnikov gozdarskih storitev v revirju Vodice (n = 23). Ker je bilo ponudnikov gozdarskih storitev malo, smo se v tem primeru odločili za popoln vzorec. Zaradi zaprtja podjetij treh identificiranih ponudnikov smo v vzorec vključili 20 ponudnikov gozdarskih sto- ritev. Anketiranje je potekalo prek spletne ankete 1KA, ki smo jo po elektronski pošti poslali vsem ponudni- kom gozdarskih storitev, po predhodnem telefonskem dogovoru z njimi. Anketiranje smo izvajali v mesecu novembru leta 2017. Na anketni vprašalnik je odgovo- rilo 14 ponudnikov gozdarskih storitev, kar pomeni, da smo dosegli 70-odstotno realizacijo zastavljenega cilj Anketni vprašalnik za ponudnike gozdarskih stori- tev je bil razdeljen na dve poglavji. V poglavju A smo pridobili osnovne podatke o podjetju in njegovem de- lovanju, v poglavju B pa podatke o njihovem preteklem poslovnem sodelovanju z zasebnimi lastniki gozdov, njihovi pripravljenosti za poslovno sodelovanje ter po- goji, pod katerimi bi bili pripravljeni za poslovno sode- lovanje ter povezovanje zasebnih lastnikov gozda. 4.3 Metode za obdelavo anketnih podatkov 4.3 Methods for survey data analysis Zbrani podatki obeh anketnih vprašalnikov sesta- vljajo dve osnovni podatkovni zbirki, na podlagi kate- rih smo opravili analize. Zbirko podatkov iz obeh anket smo pripravili v programu Excel, kjer smo s frekvenč- nimi analizami in logičnimi kontrolami preverili vnos podatkov. Sledila je statistična analiza podatkovnih zbirk v programskem okolju SPSS 21.0 s pomočjo sta- 44 Iv eta N., P ez de všek Mal o vrh Š.: Akt i v ir anje gospodar jenja v zasebnih go z do v ih s posl o vnim sodel o vanjem med ... tističnih metod, pri čemer smo za statistično značilne upoštevali vrednosti p < 0,05. Osnovne analize smo opravili s pomočjo opisnih statistik, frekvenčnih po- razdelitev posameznih znakov in s križnimi tabelami. Numerične spremenljivke smo opisali z ustreznimi srednjimi vrednostmi (aritmetično sredino). Opisne spremenljivke smo preoblikovali v kategorične in jih opisali s frekvencami (Field, 2018). 5 REZUL T ATI IN RAZPRAVA 5 RESUL TS AND DISSCUSSION 5.1 Osnovne značilnosti anketirancev 5.1 Basic characteristics of interviewees 5.1.1 Osnovne značilnosti zasebnih lastnikov goz- dov in njihovih gozdnih posesti 5.1.1 Basic characteristics of PFOs and their forest properties V anketi je sodelovalo 205 zasebnih lastnikov goz- da, med katerimi je bilo 66,0 % moških in 34,0 % žen- sk. Povprečna starost anketiranih zasebnih lastnikov gozdov je bila 58 let (ekstrema sta pri 24 in 96 letih), kar se sklada s starostno strukturo povprečnega slo- venskega zasebnega lastnika gozda (Breznikar in sod., 2017; Kumer, 2017). Izobrazbena struktura anketira- nih zasebnih lastnikov gozda je dobra, saj jih ima 61,5 % dokončano srednjo šolo ali višjo stopnjo izobrazbe. Dobra izobrazbena struktura ne preseneča, saj poklic- na struktura anketiranih zasebnih lastnikov gozdov kaže, da v revirju Vodice prevladujejo nekmetje (94,1 %), ki so v 53,2 % delovno aktivni. Socio-demograf- ske značilnosti anketiranih zasebnih lastnikov gozdov nakazujejo, da prevladujejo delovno aktivni nekmetje, zato lahko pričakujemo, da se bo zaradi njihove staro- sti in socio-ekonomskega profila povečala potreba po najemanju storitev povezanih z gospodarjenjem z goz- dovi. Povprečna velikost zasebne gozdne posesti anketi- ranih zasebnih lastnikov je 2,59 ha (ekstrema sta pri 0,01 in 40,00 ha), kar je enako slovenskemu povprečju (Poročilo …, 2019). Slaba polovica (49,7 %) anketira- nih zasebnih lastnikov gozdov ima posesti manjše od 1 ha, sledijo zasebni lastniki, ki imajo posest veliko od 1 do 5 ha (32,2 %), ter tisti, ki imajo posest večjo od 5 ha - le teh je v vzorcu 18,1 %. Zasebni lastniki goz- dov imajo povprečno gozdno posest v treh kompleksih (ekstrem 10 kompleksov), kar je enako slovenskemu povprečju (Medved, 2000; Pezdevšek Malovrh, 2010). V enem kompleksu jih ima posest 32,1 %, v dveh kom- pleksih 29,3 %, v treh kompleksih 11,7 %, ter na več kot štirih kompleksih 26,4 % anketiranih zasebnih la- stnikov gozdov. Do podobnih rezultatov je prišel tudi Kumer (2017), ki je na ravni Slovenije ugotovil, da ima 48,6 % lastnikov majhnih gozdnih posesti (do 5 ha) svojo gozdno posest pretežno v enem do dveh komple- ksih. V povprečju imajo anketirani zasebni lastniki goz- dov gozdno posest oddaljeno od svojega prebivališča 15,1 km, pri čemer skoraj polovica anketiranih (49,8 %) živi blizu svojega gozda (oddaljenost od gozda je pod 1 km). Dve tretjini anketiranih zasebnih lastnikov gozda (66,3 %) si tega ne deli z nikomer, tretjina (33,7 %) pa ima gozdove v solastništvu. Med slednjimi pre- vladujejo tisti, ki imajo gozdne posesti v solastništvu s sorodniki (60,9 %), sledijo zasebni lastniki gozdov, ki imajo gozd v solastništvu z zakoncem (34,8 %), ter ti- sti, ki imajo gozd v solastništvu s tretjimi osebami (4,3 %). Prevladujoča oblika lastništva »lastnik sam« med anketiranimi lastniki gozdov govori v prid poslovnemu sodelovanju, saj po ugotovitvah Pezdevšek Malovrh in Laktić (2017) večjo pripravljenost za poslovno pove- zovanje izkazujejo lastniki, ki so brez solastnikov, kar je povezano z večjo samostojnostjo pri poslovnem od- ločanju. 5.1.2 Osnovne značilnosti ponudnikov gozdarskih storitev 5.1.2 Basic characteristics of forest service provid- ers Med anketiranimi ponudniki gozdarskih storitev je 57,1 % samostojnih podjetnikov in 42,9 % gospo- darskih družb z omejeno odgovornostjo. Večina ponu- dnikov gozdarskih storitev (85,7 %) ima sedež svoje- ga podjetja zunaj revirja Vodice, 14,3 % pa v revirju. V povprečju imajo samostojni podjetniki 17-letno tradicijo delovanja (ekstrema pri 4 in 39 let), gospo- darske družbe pa 47,7-letno (ekstrema pri 13 in 75 let). V povprečju imajo samostojni podjetniki manjše število zaposlenih kot gospodarske družbe. Samostoj- ni podjetniki v povprečju zaposlujejo 1 delovodjo, 1,5 gojitelja, 1 sekača, 1 traktorista, 1 šoferja in 1 osebo strokovno - tehničnega kadra. Anketirane gospodar- ske družbe pa v povprečju zaposlujejo 1,3 delovodje, 4,3 gojitelja, 3,5 sekača, 2 traktorista, 4 šoferje in 1,3 osebe strokovno-tehničnega kadra. Med gospodarski- mi družbami jih nekaj več kot polovica (53,3 %) odku- puje GLS od zasebnih lastnikov gozdov na kamionski cesti, drugo (46,7 %) pa na panju. Med samostojnimi podjetniki dobra polovica (59,8 %) odkupuje GLS od zasebnih lastnikov gozdov na panju, petina (20,2 %) na kamionski cesti, v petini primerov (20,0 %) pa zasebni lastniki gozdov sami pripeljejo svoje GLS na skladišče samostojnih podjetnikov. Acta Sil va e et Ligni 125 (2021), 39–52 45 5.2 Sedanje stanje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v revirju Vodice 5.2 Current private forest management situa- tion in the Vodice district Na podlagi rezultatov ankete smo ugotovili, da je gospodarjenje z gozdom v revirju Vodice intenzivno, saj je med anketiranimi zasebnimi lastniki gozdov kar 80,0 % aktivnih. Predvidevamo, da je na tako visoko stopnjo aktivnosti vplival žledolom, ki je v letu 2014 močno poškodoval gozdove v revirju Vodice. Zasebni lastniki gozda, ki niso aktivni (20,0 %), so kot glavne razloge za neaktivnost navedli neopremljenost za delo v gozdu (87,8 %), neznanje (85,4 %), pomanjkanje časa (73,2 %), pomanjkanje motiva oziroma mišljenje, da od gozda ne bo prihodkov (61,0 %), nepoznavanje posestnih meja (56,1 %), solastništvo gozda (22,0 %), terenske razmere (12,2 %), neodprtost gozdov (7,3 %) ter nezaupanje izvajalcem gozdarskih del (7,3 %). Zgolj 2,4 % anketirancev navaja kot razlog, da ne go- spodari s svojim gozdom, pomanjkanje informacij. Za delo v gozdu je opremljenih več kot polovica (57,9 %) aktivnih zasebnih lastnikov gozdov oziroma 46,3 % vseh anketiranih zasebnih lastnikov gozdov. Med ak- tivnimi zasebnimi lastniki gozdov imajo vsi v lasti mo- torne žage, 84,2 % jih ima v lasti za spravilo lesa pri- lagojen kmetijski traktor, le 5,3 % pa si lasti gozdarski traktor. Za prevoz GLS imajo v lasti večinoma enoosno prikolico (73,7 %), gozdarsko prikolico jih ima v lasti le 8,4 %, z vitlom pa jih je opremljenih skoraj polovica (46,3 %). Zaradi dobre opremljenosti aktivnih zaseb- nih lastnikov gozdov jih posledično kar visok delež iz- vaja različna gozdnogospodarska dela v svojem gozdu (preglednica 1). Najpogosteje zasebni lastniki gozdov sami ali s pomočjo bližnjih družinskih članov opravlja- jo gojitvena in varstvena dela (70,1 %), obnovo gozdov (65,3 %), redno sečnjo (62,2 %) in sanitarno sečnjo (48,1 %) ter spravilo lesa (44,4 %). Majhnemu deležu aktivnih lastnikov gozdov so v pomoč pri opravljanju del tudi sorodniki in/ali sosedje ter prijatelji. Ponu- dnike gozdarskih storitev pa aktivni zasebni lastniki gozdov najpogosteje najamejo za gradnjo gozdnih vlak (58,3 %) in prevoz GLS (55,1 %), sledijo opravljanje sanitarnih sečenj (28,4 %), spravilo lesa (17,3 %) ter opravljanje rednih sečenj (15,3 %). Spoznanje, da zasebni lastniki gozdov opravljajo v svojih gozdovih tako redno kot tudi sanitarno sečnjo, nas ni presenetilo, saj so v revirju Vodice gozdovi od leta 2014 pogosto izpostavljeni naravnim ujmam (žle- dolom, podlubniki, vetrolom). Na podlagi ugotovitev sklepamo, da bodo dobro opremljeni zasebni lastniki gozdov večinoma opravljali delo v gozdu sami ali s po- močjo družinskih članov oziroma bodo v prihodnosti najverjetneje le izjemoma poslovno sodelovali s po- nudniki gozdarskih storitev. Pri tej skupini zasebnih lastnikov gozdov lahko pričakujemo poslovno sodelo- vanje s ponudniki gozdarskih storitev zgolj pri opra- vljanju del, za katera sami niso usposobljeni (sanitarna sečnja in gradnja gozdnih vlak) oziroma za izvedbo ni- majo opreme (spravilo lesa in prevoz lesa). Nasprotno pa obstaja večja verjetnost za poslovno sodelovanje s ponudniki gozdarskih storitev v skupini zasebnih la- stnikov gozdov, ki so neaktivni in gozdnogospodarskih del v svojih gozdovih ne opravljajo, kar nakazujejo tudi raziskave v tujini (Andersson in Keskitalo, 2019; An- dersson in sod., 2020). 5.3 Pripravljenost zasebnih lastnikov gozdov in ponudnikov gozdarskih storitev za poslovno sodelovanje v obliki zakupa in upravljanja gozdov 5.3 Readiness of PFOs and forest service provid- ers for business cooperation through forest leasing and forest management Za uresničitev ideje o poslovnem sodelovanju med zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih sto- ritev v okviru predlaganih poslovnih modelov (zakup in upravljanje gozda) je pomembna obojestranska pripra- vljenost za tovrstno sodelovanje, zato smo z anketo žele- li ugotoviti: a) ali so zasebni lastniki gozdov v preteklih desetih letih že sodelovali s ponudniki gozdarskih stori- Preglednica 1: Način opravljanja del v gozdu pri aktivnih zasebnih lastnikih gozda Table 1: Manner of carrying out works in the forest by active PFOs Vrsta del Način opravljanja del (%) Lastnik sam Bližnji družinski člani Sorodniki Sosedje in prijatelji Gozdarsko podjetje Obnova gozda 65,3 45,3 9,3 4,0 2,7 Gojitvena in varstvena dela 70,1 37,7 3,9 5,2 3,9 Redna sečnja 62,2 32,4 13,5 14,4 15,3 Sanitarna sečnja 48,1 27,2 17,9 14,8 28,4 Spravilo lesa 44,4 28,4 15,4 15,4 17,3 Prevoz GLS 27,6 22,4 9,6 14,7 55,1 Gradnja gozdnih vlak 22,9 8,3 0,0 16,7 58,3 46 Iv eta N., P ez de všek Mal o vrh Š.: Akt i v ir anje gospodar jenja v zasebnih go z do v ih s posl o vnim sodel o vanjem med ... tev; b) kakšna je obojestranska stopnja pripravljenosti za poslovno sodelovanje; c) kako primerni se zasebnim lastnikom gozdov in ponudnikom gozdarskih storitev zdijo predlagani pogoji pogodbe o zakupu gozda ter pogodbe o upravljanju; d) ali so zasebni lastniki goz- dov pripravljeni za povezovanja v organizacijske oblike na lokalnem nivoju in nadaljnje poslovno sodelovanje s ponudniki gozdarskih storitev oziroma ali so jih le ti pripravljeni pred poslovnim sodelovanjem povezovati. 5.3.1 Pripravljenost zasebnih lastnikov gozdov za poslovno sodelovanje s ponudniki gozdarskih storitev v obliki zakupa in upravljanja gozdov 5.3.1 Readiness of PFOs for business cooperation with forest service providers through forest leasing and forest management Na podlagi rezultatov ankete smo ugotovili, da je v desetletnem obdobju (2007–2017) v revirju Vodice poslovno sodelovala s ponudniki gozdarskih storitev več kot polovica (54,6 %) zasebnih lastnikov gozdov, ki so večinoma najemali od ponudnikov gozdarskih sto- ritev sečnjo in spravilo oziroma prevoz GLS. Kljub pre- težno obsežnemu preteklemu sodelovanju pa je imelo le majhen delež teh zasebnih lastnikov gozdov (6,9 %) s ponudniki gozdarskih storitev sklenjene pogodbe, ki pa so bile kratkoročne na podlagi izdanih odločb ZGS. Nihče od anketiranih zasebnih lastnikov gozdov ni imel s ponudniki gozdarskih storitev sklenjene dolgoročne pogodbe o zakupu ali upravljanja gozdov. Slednje dej- stvo potrjuje že Winkler (1998), ki ugotavlja, da se za- kupne pogodbe v Sloveniji sklepajo le izjemoma, le te pa so izrazito kratkoročne (eno- ali dvoletne). Nadalje nas je zanimalo, koliko zasebnih lastni- kov gozdov je dejansko pripravljenih za dolgoročno poslovno sodelovanje, torej za sklepanje dolgoročnih pogodb s ponudniki gozdarskih storitev. Ugotovili smo, da bi petina zasebnih lastnikov gozdov (20,5 %) gospodarjenje z gozdom oddala ponudnikom gozdar- skih storitev, s katerimi so v preteklosti že poslovno sodelovali, 37,5 % zasebnih lastnikov je neopredelje- nih, 49,1 % pa si takega načina poslovnega sodelovanja s ponudniki gozdarskih storitev ne želi. Iz rezultatov lahko sklepamo, da skoraj polovica zasebnih lastnikov gozdov trenutno ni pripravljena za poslovno sodelova- nje s ponudniki gozdarskih storitev, kar pripisujemo visoki stopnji aktivnosti zasebnih lastnikov gozdov pri gospodarjenju ter njihovi dobri opremljenosti in usposobljenosti za delo v gozdu. Nasprotno pa lahko drugo polovico zasebnih lastnikov gozdov štejemo kot potencialne poslovne partnerje oziroma kot primerne zasebne lastnike gozdov za poslovno sodelovanje v po- slovnih modelih, saj obstaja velika verjetnost, da bodo pripravljeni za poslovno sodelovanje s ponudniki goz- darskih storitev, če jim bodo pogodbeni pogoji zanimi- vi oziroma sprejemljivi. Da bi izvedeli, kakšna je dejanska stopnja pripravlje- nosti za poslovno sodelovanje v predlaganih poslovnih modelih (zakup in upravljanje gozdov), smo zasebne la- stnike gozdov prosili, naj izrazijo svojo stopnjo pripra- vljenosti za poslovno sodelovanje v obeh predlaganih poslovnih modelih s pomočjo petstopenjske Likertove lestvice (1 - zelo nepripravljen in 5 - zelo pripravljen). Na podlagi ocen smo izračunali povprečno vrednost njihove pripravljenosti za poslovno sodelovanje za oba predlagana poslovna modela. Zasebni lastniki gozdov so v povprečju izkazali nizko stopnjo pripravljenosti sodelovanja za oba predlagana poslovna modela, saj so tako oddajo gozda v zakup kot v upravljanje v povpre- čju ocenili s povprečno oceno 2,9. Na podlagi njihovih odgovorov smo z združevanjem ocen 1 identificirali de- lež zasebnih lastnikov gozdov, ki so pripravljeni/nepri- pravljeni/neodločeni za poslovno sodelovanje znotraj ponujenih poslovnih modelov (preglednica 2). Kot je razvidno iz preglednice 2, je četrtina zaseb- nih lastnikov gozdov pripravljena za oddajo gozda v za- kup ali v upravljanje (26,8 % za oba poslovna modela). Kljub na videz majhnemu deležu zasebnih lastnikov gozdov, ki so pripravljeni za poslovno sodelovanje zno- traj predlaganih poslovnih modelov, so rezultati spod- budnejši v primerjavi s tujino (Kurttila in sod., 2016). Kurttila in sod. (2016) so ugotovili, da je v dveh finskih regijah (n = 2.575) pripravljenih oddati svoj gozd v zakup le 5,0 % anketiranih zasebnih lastnikov gozdov, 1 Deleže pripravljenih/nepripravljenih in neodločenih zasebnih lastnikov gozdov za poslovno sodelovanje s ponudniki gozdarskih storitev smo določili z združevanjem ocen, in sicer pripravljen (zelo pripravljen + pripravljen), nepripravljen (zelo nepripravljen + nepripravljen) ter neodločen (niti pripravljen niti nepripravljen). Preglednica 2: Pripravljenost zasebnih lastnikov gozdov za poslovno sodelovanje s ponudniki gozdarskih storitev v obliki zakupa in upravljanja gozdov Table 2: Readiness of PFOs for business cooperation with forest service providers through forest leasing and forest management Model poslovnega sodelovanja Pripravljeni (%) Neodločeni (%) Nepripravljeni (%) Zakup gozda 26,8 35,1 38,1 Upravljanje gozda 26,8 37,4 35,8 Acta Sil va e et Ligni 125 (2021), 39–52 47 neodločenih je 12,0 %, 4,0 % jih ni odgovorilo, 79,0 % lastnikov gozdov pa ni pripravljenih. Pri tem poudarja- jo, da čeprav je delež pripravljenih zasebnih lastnikov gozdov zelo majhen, sestavljajo skupaj z deležem ne- odločenih zasebnih lastnikov gozdov kritično množico potencialnih zakupodajalcev, ki imajo v lasti 45.000 gozdnih posesti. Podobna situacija je pri nas, kjer je bil delež neodločenih zasebnih lastnikov gozda za odda- jo gozda v zakup in upravljanje dokaj velik (35,1 % v primeru zakupa in 37,4 % v primeru upravljanja), kar pomeni, da kritična množica potencialnih zasebnih la- stnikov gozdov, ki so pripravljeni za poslovno sodelo- vanje s ponudniki gozdarskih storitev, obstaja. Nizka stopnja pripravljenosti zasebnih lastnikov gozdov za poslovno sodelovanje znotraj ponujenih poslovnih modelov je kljub dobrim izkušnjam s ponu- dniki gozdarskih storitev lahko tudi posledica nepo- vezanosti zasebnih lastnikov gozdov v organizacijske oblike povezovanja na lokalnem nivoju (npr.: društva lastnikov gozdov, strojni krožki ali zadruge itd.). Med anketiranimi zasebnimi lastniki je 99,5 % nepoveza- nih. Kljub temu, da pretekle raziskave (Pezdevšek Ma- lovrh in sod., 2010a; Kumer in Potočnik Slavič, 2016; Kumer, 2017) kažejo, da se pripravljenost zasebnih la- stnikov gozdov za povezovanje iz leta v leto izboljšuje, pa je stanje v revirju Vodice še vedno slabo. V raziskavi Pezdevšek Malovrh in sod. (2010a) je bilo ugotovljeno, da kažejo nižjo stopnjo pripravljenosti za povezovanje zasebni lastniki gozdov manjših gozdnih posesti, kar je lahko tudi razlog za nizko stopnjo povezanosti lastni- kov v revirju Vodice, saj v revirju prevladujejo zasebni lastniki gozdov, ki imajo v lasti manjše gozdne posesti. S ciljem, da bi zasebnim lastnikom gozdov v prvi vrsti približali povezovanje v organizacijske oblike na lokalnem nivoju in nato poslovno sodelovanje s ponu- dniki gozdarskih storitev, smo zasebne lastnike gozdov spraševali po njihovi stopnji pripravljenosti za tovr- stno povezovanje in nadaljnje poslovno sodelovanje, pri čemer bi bili ponudniki gozdarskih storitev tisti, ki bi jih povezovali. Ugotovili smo, da je 40,0 % zasebnih lastnikov gozdov pripravljenih za povezovanje v orga- nizacijske oblike na lokalnem nivoju in nadaljnje po- slovno sodelovanje s ponudniki. 5.3.2 Pripravljenost ponudnikov gozdarskih storitev za poslovno sodelovanje z zasebnimi lastniki gozdov v obliki zakupa in upravljanja gozdov 5.3.2 Readiness of forest service providers for busi- ness cooperation through PFOs through forest leasing and forest management Za uspešno vzpostavitev poslovnih modelov je po- membno, da so za tovrstno sodelovanje pripravljeni ne le zasebni lastniki gozdov, temveč tudi ponudniki goz- darskih storitev. Ponudnike gozdarskih storitev smo najprej prosili, naj se opredelijo, ali so pripravljeni za poslovno sodelovanje z zasebnimi lastniki gozdov ter da ocenijo svojo pripravljenost za poslovno sodelova- nje v okviru obeh predlaganih poslovnih modelov s po- močjo petstopenjske Likertove lestvice (1 - zelo nepri- pravljen in 5 - zelo pripravljen). Na podlagi ocene smo za vsak poslovni model izračunali povprečno vrednost. Ponudniki gozdarskih storitev so v povprečju iz- kazali veliko stopnjo pripravljenosti za poslovno so- delovanje z zasebnimi lastniki gozdov za oba predla- gana poslovna modela, saj so tako oddajo gozda v za- kup (povprečna ocena = 4,2) kot v upravljanje gozda (povprečna ocena = 4,3) v povprečju ocenili z visoko povprečno oceno. Na podlagi njihovih odgovorov smo z združevanjem ocen 2 identificirali delež ponudnikov gozdarskih storitev, ki so pripravljeni/nepripravljeni/ neodločeni za poslovno sodelovanje v obliki zakupa in upravljanja gozdov (preglednica 3). Kot je razvidno iz preglednice 3, sta za poslovni model 1 »zakup zasebnih gozdov« pripravljeni skoraj dve tretjini vseh ponudnikov gozdarskih storitev, za poslovni model 2 »upravljanje gozdov« pa je pripra- vljenih skoraj tri četrtine vseh anketiranih ponudnikov gozdarskih storitev. Kljub nekoliko manjšemu deležu ponudnikov gozdarskih storitev, ki so pripravljeni za poslovno sodelovanje v obliki zakupa in upravljanja, tako kot v tujini (Kurttila in sod., 2016), so rezultati spodbudni, saj jim tovrstno sodelovanje pomeni dolgo- 2 Deleže pripravljenih/nepripravljenih in neodločenih ponudnikov gozdarskih storitev za poslovno sodelovanje z zasebnimi lastniki gozdov smo določili z združevanjem ocen, in sicer pripravljen (zelo pripravljen + pripravljen), nepripravljen (zelo nepripravljen + nepripravljen) ter neodločen (niti pripravljen niti nepripravljen). Preglednica 3: Pripravljenost ponudnikov gozdarskih sto- ritev za poslovno sodelovanje z zasebnimi lastniki gozdov v obliki zakupa in upravljanja gozdov Table 3: Readiness of forest service providers for business cooperation with PFOs through forest leasing and forest ma- nagement Model poslovnega sodelovanja Pripravljeni (%) Neodločeni (%) Nepripravljeni (%) Zakup gozda 64,3 14,3 21,4 Upravljanje gozda 71,5 7,1 21,4 48 Iv eta N., P ez de všek Mal o vrh Š.: Akt i v ir anje gospodar jenja v zasebnih go z do v ih s posl o vnim sodel o vanjem med ... ročno finančno korist. Zato na podlagi rezultatov skle- pamo, da obstaja v primeru medsebojne uskladitve po- godbenih pogojev (glej poglavje 5.4) velika verjetnost za vzpostavitev poslovnega sodelovanja med zasebni- mi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev v revirju Vodice. S ciljem, da bi predlagani poslovni primeri v pra- ksi tudi zaživeli, smo ponudnike gozdarskih storitev spraševali tudi o njihovi pripravljenosti, da zasebne lastnike gozdov najprej povežejo na lokalnem nivoju v organizacijske oblike in potem to sodelovanje nad- gradijo s poslovnim sodelovanjem. Ugotovili smo, da je 71,4 % ponudnikov gozdarskih storitev pripravljenih povezati zasebne lastnike gozdov na lokalnem nivoju v organizacijske oblike in s tem ustvariti predpogoj za dolgoročno poslovno sodelovanje. 5.4 Ocena primernosti pogodbenih pogojev za predlagana poslovna modela 5.4 Assessment of the eligibility of the contrac- tual terms for the proposed business models Predlagana poslovna modela sodelovanja (zakup gozda in upravljanje gozda) med zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev se sklepata na podlagi dolgoročnih poslovnih pogodb. Od zasebnih lastnikov gozdov in ponudnikov gozdarskih storitev smo želeli izvedeti, ali so predlagani pogodbeni pogoji poslovnega sodelovanja, ki urejajo poslovno razmerje in temeljne obveznosti, opisani v poglavju 3.1 in 3.2, zanje primerni. Njihovo primernost smo ocenjevali na dihotomni lestvici (0 - neprimerno, 1 - primerno). Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so za večino zasebnih lastnikov gozdov in ponudnikov gozdarskih storitev predlagani pogoji poslovnih modelov primer- ni (preglednica 4). Največjemu deležu zasebnih lastnikov gozdov se zdijo primerni pogodbeni pogoji zakupnega razmerja, ki so povezani z ekonomskimi pogoji (stalni letni pri- hodki, ki se izplačujejo lahko mesečno/polletno ali le- tno ter variabilni skupni prihodki zakupnega obdobja) ter pogodbeno obdobje, ki sledi desetletnemu obdobju veljavnosti gozdnogospodarskih načrtov. Kot nekoliko manj primerne pogodbene pogoje zakupnega razmerja imajo tiste, ki so povezani z dinamiko opravljanja goz- dnogospodarskih del, saj se pri zakupu zasebni lastni- ki gozdov ne morejo sami odločati, kdaj se bodo dela opravljala. Edini v povprečju neprimerno ocenjeni po- goj zakupne pogodbe, ki jo manj kot polovica lastnikov gozdov ocenjuje kot primerno, je možnost prekinitve poslovnega razmerja, saj je pri zakupu možno to stori- ti predčasno brez razloga le v zameno za nadomestilo (npr. enoletna zakupnina). Nasprotno pa večina zaseb- nih lastnikov gozdov ocenjuje možnost prekinitve po- slovnega razmerja kot enega izmed najprimernejših po- gojev pogodbe o upravljanju gozdov, saj pri upravljanju zasebni lastnik gozda lahko prekine pogodbo predčasno brez razloga kadarkoli brez finančnih posledic. Podoben delež zasebnih lastnikov gozdov pri upravljanju gozdov ocenjuje pogodbeno obdobje kot primerno, saj velja, da se sklepa za večletno neomejeno časovno obdobje v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom. Kot primerno ocenjen pogoj pogodbe o upravljanju se nana- ša na dinamiko opravljanja gozdnogospodarskih del, saj se lahko zasebni lastnik gozda sam odloči, kdaj bo dela opravljal v skladu s lastnimi cilji gospodarjenja znotraj gozdnogospodarskih načrtov. Slabše ocenjeni pogoji po- godbe o upravljanju pa so povezani s skupnimi prihodki, saj so odvisni od prodaje GLS, za katero pa je odgovoren upravitelj gozda, sledijo letni prihodki, saj so le-ti nee- nakomerni oziroma odvisni od prihodkov, povezanih z obsegom gospodarjenja z gozdom. Vsi anketirani ponu- dniki gozdarskih storitev so kot najprimerneje pogoje zakupne pogodbe ocenili skupne prihodke za pogodbe- no obdobje, sledijo pogodbeno obdobje, dinamika opra- Preglednica 4: Delež zasebnih lastnikov gozdov in ponud- nikov gozdarskih storitev, ki ocenjujejo posamezne pogoje poslovnih modelov za primerne Table 4: Share of PFOs and forest service providers to whom the terms of business models contract appear appropriate Pogodbeni pogoji poslovnega modela Zakup gozda Upravljanje gozda Delež zasebnih lastnikov gozdov (%) Delež ponudnikov gozdarskih storitev (%) Delež zasebnih lastnikov gozdov (%) Delež ponudnikov gozdarskih storitev (%) Pogodbeno obdobje 73,6 83,0 83,1 91,7 Odpoved pogodbe 43,7 44,4 83,2 33,3 Dinamika izvajanja sečnje in spravila lesa 50,8 75,0 87,1 66,7 Dinamika izvajanja gojitvenih in var- stvenih dela 63,0 66,7 79,8 66,7 Letni prihodki 87,2 60,0 56,5 66,7 Skupni prihodki za pogodbeno ob- dobje 86,8 100,0 60,6 100,0 Acta Sil va e et Ligni 125 (2021), 39–52 49 vljanja gozdnogospodarskih del ter letnimi prihodki. S strani ponudnikov gozdarskih storitev je edini pogoj zakupne pogodbe, ki ga manj kot polovica ponudnikov gozdarskih storitev ima za primernega, povezan z mo- žnostjo prekinitve poslovnega razmerja saj je pri zaku- pu možno to storiti predčasno brez razloga, seveda pa v zameno za nadomestilo. Prav tako možnost prekinitve poslovnega razmerja pri pogodbi o upravljanju ocenjuje manj kot polovica anketiranih ponudnikov gozdarskih storitev kot primeren pogoj, saj tudi pri upravljanju za- sebni lastnik gozda lahko prekine pogodbo brez razloga kadarkoli in sicer brez finančnih posledic. Vsi drugi po- goji pogodbe o upravljanju so se po ocenah ponudnikov gozdarskih storitev izkazali za primerne. 6 ZAKLJUČKI IN SMERNICE ZA VZPOST AVITEV POSLOVNEGA SODELOVANJA MED ZASEB- NIMI LASTNIKI GOZDOV IN PONUDNIKI GOZDARSKIH STORITEV V OKVIRU PREDLA- GANIH POSLOVNIH MODELOV 6 CONCLUSIONS AND GUDELINES FOR THE EST ABLISHEMNT OF BUSINESS COOPERATI- ON BETWEEN PFOS AND FOREST SERVICE PROVIDERS IN THE CONTEXT OF THE PRO- POSED BUSINESS MODELS Ker se gozdna politika povezovanja trenutno usmerja v spodbujanje gospodarskih oblik povezova- nja in sodelovanja, pri katerih bi sodelovale zunanje gospodarske družbe, in ker v sedanjem institucional- nem okviru niso jasne interesne povezave med posa- meznimi deležniki (Šinko, 2012), še posebej, če je cilj gospodarsko (poslovno) sodelovanje, je pomembno, da v prvi vrsti opredelimo deležnike poslovnega sode- lovanja in njihove aktivnosti ter preverimo, ali je po- slovno sodelovanje med njimi uresničljivo. Rezultati naše raziskave so nakazali na smiselnost poslovnega sodelovanja med zasebnimi lastniki goz- dov in ponudniki gozdarskih storitev v okviru predla- ganih poslovnih modelov, saj je pripravljenost za po- slovno sodelovanje s strani zasebnih lastnikov gozdov in ponudnikov gozdarskih storitev zadovoljiva. Prav tako je pripravljenost za povezovanje v organizacijske oblike na lokalnem nivoju s strani zasebnih lastnikov gozdov dobra, pri čemer so se kot deležnik, ki bi jih povezoval, izkazali kar ponudniki gozdarskih storitev sami, saj bi si s tem ustvarili predpogoj za nadaljnje dolgoročno poslovno sodelovanje. S povezovanjem zasebnih lastnikov gozdov pa bi po našem mnenju zadostili predpogojem za kakršnokoli poslovno pove- zovanje, saj je poslovno sodelovanje ekonomsko bolj upravičeno na večjih zaokroženih gozdnih kompleksih (Górriz-Mifsud, 2019). Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili v razi- skavi, je poslovno sodelovanje med zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev znotraj pre- dlaganih poslovnih modelov (zakup ali upravljanje gozda (delno) uresničljivo, saj: • Socio-demografske značilnosti zasebnih lastnikov gozdov nakazujejo, da so zasebni lastniki gozdov v povprečju stari okoli 60 let, visoko izobraženi, nekmetje ki so v polovici primerov delovno aktivni, zato lahko v prihodnosti s strani zasebnih lastnikov gozdov pričakujemo povečanje potrebe po najema- nju storitev, povezanih z gospodarjenjem z gozdom pri ponudnikih gozdarskih storitev. • Stopnja aktivnosti pri gospodarjenju z gozdom je zaradi naravnih ujm v zadnjih letih zelo visoka (80,0 % zasebnih lastnikov gozdov je opravljalo dela v gozdovih), za delo v gozdu pa je opremlje- na skoraj polovica vseh zasebnih lastnikov gozdov, ki posledično izvajajo dela sami ali s pomočjo dru- žinskih članov. Slednji bodo v prihodnosti najverje- tneje le izjemoma poslovno sodelovali s ponudniki gozdarskih storitev. Poslovno sodelovanje s ponu- dniki gozdarskih storitev je pri tej skupini zasebnih lastnikov gozdov moč pričakovati le za opravljanje del, za katera sami niso usposobljeni (sanitarna sečnja in gradnja gozdnih vlak) oziroma nimajo opreme (spravilo lesa in prevoz lesa). Nasprotno pa obstaja večja verjetnost za poslovno sodelovanje s ponudniki gozdarskih storitev v skupini zasebnih lastnikov gozdov, ki so neaktivni in ne opravljajo del v svojih gozdovih ali pa so neopremljeni za delo v gozdu oziroma nimajo potrebnega znanja. • Stopnjo sodelovanja zasebnih lastnikov gozdov s po- nudniki gozdarskih storitev v desetletnem obdobju ocenjujemo kot zadovoljivo (dobra polovica zaseb- nih lastnikov gozdov je sodelovala s ponudniki goz- darskih storitev), zato lahko pričakujemo da se bo trend sodelovanja nadaljeval, predvsem pri zasebnih lastnikih gozdov, ki so imeli pozitivno izkušnjo s pre- teklim sodelovanjem. Zasebni lastniki gozdov so v večini primerov najemali od ponudnikov gozdarskih storitev storitve sečnje in spravila oziroma prevoza GLS, zato lahko pričakujemo, da se bo povpraševanje po teh storitvah tudi v prihodnosti nadaljevalo. • Delež zasebnih lastnikov gozdov, ki so imeli s po- nudniki gozdarskih storitev sklenjene pogodbe, je zelo nizek (malo nad 6 %) poleg tega pa so bile pogodbe kratkoročne, zgolj na podlagi izdanih od- ločb ZGS. Slednje lahko pomenijo oviro za poslovno sodelovanje na dolgi rok, saj preteklih izkušenj in primerov dobrih praks poslovnega sodelovanja pri zasebnih lastnikih gozdov ni. 50 Iv eta N., P ez de všek Mal o vrh Š.: Akt i v ir anje gospodar jenja v zasebnih go z do v ih s posl o vnim sodel o vanjem med ... • Pripravljenost za dolgoročno poslovno sodelovanje je s strani zasebnih lastnikov gozdov nižja v pri- merjavi s ponudniki gozdarskih storitev. Je pa med zasebnimi lastniki gozdov več kot tretjina takih, ki so neodločeni glede poslovnega sodelovanja. Le-ti sestavljajo kritično množico potencialnih partner- jev za poslovno sodelovanje v prihodnosti, če bi ob- stajal deležnik, ki bi jim predstavil prednosti in jih motiviral za tovrstno sodelovanje. Razlik v pripra- vljenosti za poslovno sodelovanje med zakupom in upravljanjem gozdov pri zasebnih lastnikih gozdov ni opaziti. Pri ponudnikih gozdarskih storitev se ka- žejo majhne razlike - večji delež jih je pripravljenih za poslovni model upravljanja gozdov. • Predlagani pogoji zakupne pogodbe in pogodbe o upravljanju, ki urejajo poslovno razmerje in temelj- ne obveznosti pogodbenih strank, so se izkazali za primerne tako za zasebne lastnike gozdov kot tudi za ponudnike gozdarskih storitev. Razlike v njiho- vih ocenah sicer obstajajo, pri čemer je večjo spre- jemljivost pogodbenih pogojev zaznati s strani po- nudnikov gozdarskih storitev. Na podlagi njihovih ocen lahko sklepamo, da so ponudniki gozdarskih storitev bolj prilagodljivi pri sklepanju dolgoročnih pogodb, saj so vsi pogodbeni pogoji za njih spreje- mljivi. Za začetek vzpostavitve poslovnega sodelovanja med zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdar- skih storitev je treba v prvi vrsti poskrbeti za promoci- jo poslovnega povezovanja in sodelovanja na lokalnem nivoju, kjer bi glede na trenutno zakonodajo pobudo lahko prevzela le Zveza lastnikov gozdov Slovenije ali pa Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Nadalje je potrebno vzpostaviti poslovne odnose med poten- cialnimi poslovnimi partnerji, torej zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev. Pri tem je pomembno, da se v poslovni model vključijo zaupanja vredni in zanesljivi ponudniki gozdarskih storitev, ki bodo poskrbeli za korektne odnose, ponudbe z jasni- mi ekonomskimi kazalniki ter dela v gozdu opravljali kakovostno. S tem bodo med zasebnimi lastniki goz- dov krepili zaupanje v poslovno sodelovanje, medtem ko sami lastnikom gozdov zaupajo, na kar nakazuje njihova visoka stopnja pripravljenosti na poslovno povezovanje. Na uspešnost vzpostavitve poslovnih modelov bi imeli lahko ključno vlogo revirni gozdarji ZGS, ki najbolje poznajo tako gozdove kot tudi zaseb- ne lastnike gozdov, njihovo aktivnost gospodarjenja, njihov socialno-ekonomski status, interese in želje. Če bi bilo slednje zakonsko omogočeno, bi posredovanje informacij revirnih gozdarjev zagotavljalo, da potenci- alni zakupnik ali upravitelj v množici zasebnih lastni- kov gozdov usmeri svoj interes in pobudo k tistim, ki ne gospodarijo z gozdom in najbrž tudi v prihodnje ne bodo (predvsem zaradi starosti, neodvisnosti od goz- da, neopremljenosti, neznanja in »novih tipov zasebnih lastnikov gozdov«). 7 POVZETEK 7 SUMMARY Because the forest policy cooperation concept is currently aimed at promoting economic forms of co- operation in which external companies can also par- ticipate (Šinko, 2012), and because there are no clear links of interest between individual stakeholders in the current institutional framework (Šinko, 2012), es- pecially if the goal is economic (business) cooperation, it is important to first define the actors of business co- operation and their activities and to examine whether business cooperation between them is feasible. Our research has shown the feasibility of business cooperation between private forest owners and for- est service providers within the proposed business models (forest lease and forest management), as the willingness to engage in business cooperation is satis- factory on the part of private forest owners and above average on the part of forest service providers. The willingness to cooperate in organizational forms at the local level on the part of private forest owners is also good, with forest service providers themselves prov- ing to be the stakeholder in connecting private forest owners, as this creates the conditions for long-term business cooperation. However, by connecting private forest owners, they create the conditions for business cooperation, as business cooperation is only economi- cally justified in larger and well-rounded forest com- plexes. Based on the research results, business coop- eration between private forest owners and forest serv- ice providers is feasible under the proposed business models, as the level of cooperation of private forest owners with forest service providers over a 10-year period was satisfactory, and the proposed terms and conditions governing business relationship and the ba- sic contract obligations of the contracting parties have proven to be appropriate for both business partners. In order to initiate business cooperation between private forest owners and forest service providers, it is first necessary to promote business coopera- tion at the local level, where the initiative could come from the Slovenian Forest Owners Association or the Chamber of Agriculture and Forestry of Slovenia. Fur- thermore, it is necessary to establish connections be- tween potential business partners, i.e. private forest owners and forest service providers. It is important Acta Sil va e et Ligni 125 (2021), 39–52 51 to include trustworthy and reliable forest service pro- viders in the business model, who take care of proper relations, make offers with clear economic indicators and perform quality work in the forest. This will build trust between private forest owners for business co- operation. The public forestry service and its district foresters also play an important role in the success of establishing business models, as they know the private forest owners and their socio-economic status, which would allow a potential lessee or manager to direct his interest and initiative towards the forest owners who do not manage the forest and are unlikely to manage it in the future (mainly due to independence from the forest, new types of owners). 8 ZAHVALA 8 ACKNOWLEDGEMENTS Za dragoceno pomoč pri raziskavi se zahvaljujejo zasebnim lastnikov gozda na območju revirja Vodi- ce in vsem ponudnikom gozdarskih storitev. Pregled možnih oblik poslovnega sodelovanja med zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev po- dajamo kot rezultat v okviru projekta CRP (V4-2013): »Izhodišča za izboljšanje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v podporo večji mobilizaciji lesa«, delovni sklop 4: »Poslovni modeli med zasebnimi lastniki goz- dov in drugimi deležniki«. Zahvaljujemo se Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javni agen- ciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za financiranje projekta. 9 VIRI 9 REFERENCES Andersson E., Keskitalo E.C.H. 2019. Service logics and strategies of Swedish forestry in the structural shifts of forest ownership: challenging the “old” and shaping the “new”. Scandinavian Jour- nal of Forest Research, 34, 6: 508–520. Andersson E., Keskitalo E.C.H., Westin K. 2020. Managing place and distance: restructuring sales and work relations to meet urban- isation-related challenges in Swedish forestry. Forest Policy and Economics, 118, 102267. Baza podatkov ZGS za revir Vodice. 2020. Ljubljana, Zavod za gozdo- ve Slovenije (izpis iz baze podatkov, 13. okt. 2020). Beach R.H., Pattanayak S.K., Yang J.C., Murray B.C., Abt R.C. 2005. Econometric studiesof non-industrial private forest manage- ment: a review and synthesis. Forest Policy and Economics, 7, 3: 261–281. Breznikar A., Krajnc N., Ščap Š., Cojzer M. 2017. Priročnik za krepitev gozdarskega svetovanja na področju mobilizacije gozdnih lesnih virov v Sloveniji. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Gozdar- ski inštitut Slovenije: 85 str. Côté M.A., Généreux-Tremblay A., Gilbert D., Gélinas N. 2017. Com- paring the profiles, objectives and behaviours of new and long- standing non-industrial private forest owners in Quebec, Cana- da. Forest Policy and Economics, 78: 116–121. Calculator. 2017. Sample size calculator. Sample Size Calculator (13. 5. 2017) Černač G., Pezdevšek Malovrh Š. 2020. Analiza uspešnosti prodaje gozdnih lesnih sortimentov v gozdarski zadrugi lastnikov goz- dov Pohorje - Kozjak. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 122: 1–17. Erlandsson E. 2013. The impact of industrial context on procure- ment, management and development of harvesting services: a comparison of two Swedish forest owners associations. Forests, 4, 4: 1171–1198. DOI.org/10.3390/f4041171 Fabra-Crespo M., Rojas-Briales E. 2015. Comparative analysis on the communication strategies of the forest owners’ associations in Europe. Forest Policy and Economics, 50: 20–30. Field A. 2018. Discovering statistics using IBM SPSS Statistics. 5 th ed. London, Sage publications: 816 str. Glück P ., Avdibegović M., Čabaravdić A., Nonić D., Petrović N. in sod. 2010. The preconditions for the formation of private forest own- ers’ interest associations in the western Balkan region. Forest Policy and Economics, 12, 4: 250–263. Górriz-Mifsud E., Olza Donazar L., Montero Eseverri E., Marini Govig- li V. 2019. The challenges of coordinating forest owners for joint management. Forest Policy and Economics, 99: 100–109. Hansmann R., Kilchling P ., Seeland K. 2016. The effects of regional forest owner organizations on forest management in the Swiss canton of Lucerne. Small-scale Forestry, 15, 2: 159–177. Hrib M., Slezová H., Jarkovská M. 2018. To join small-scale forest owners’ associations or not? Motivations and opinions of small- scale forest owners in three selected regions of the Czech Repub- lic. Small-scale Forestry, 17: 147–164. Iveta N. 2017. Ocena pripravljenosti zasebnih lastnikov gozdov za poslovno sodelovanje pri gospodarjenju z gozdom na primeru revirja Vodice: magistrsko delo. (Univerza v Ljubljani, Biotehni- ška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 137 str. Karppinen H. 2012. New forest owners and owners-to-be: apples and oranges? Small-scale Forestry, 11, 1: 15–26. Krajčič D., Mori J. 2006. Profesionalizacija dela društev lastnikov goz- dov Gozdarski vestnik, 64, 3: 168–173. Kronholm T . 2016. How are Swedish forest owners’ associations adapting to the needs of current and future members and their organizations? Small-scale Forestry, 15, 4: 413–432. Kumer P . 2017. Vpliv družbenogeografskih dejavnikov na gospodar- jenje z majhnimi zasebnimi gozdnimi posestmi: doktorska di- sertacija. (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta). Ljubljana, samozaložba: 157 str. Kumer P ., Potočnik Slavič I. 2016. Heterogeneous small-scale forest ownership: complexity of management and conflicts of inter- est. Revue Belge de Geographie, 4: 21 str. DOI.org/10.4000/bel- geo.19354 Kurttila M., Hujala T ., Hänninen H., Kumela H. 2016. Family forest owners‘ opinion on potential forest leasing service in Finland. V: Forest ownership changes in Europe: trends, issues and needs for action. Final conference of the COST Action FP1201 FACES- MAP , Vienna, Austria, 7–9 September 2016: book of abstracts. Weiss G., Dobšinska Z., Feliciano D., Hujala T ., Lawrence A., Lide- stav G., Sarvašova Z., Živojinović I. (ur.). Vienna, European Forest Institute: 83–85. Laakkonen A., Hujala T ., Pykäläinen J. 2019. Integrating intangible resources enables creating new types of forest services - devel- oping forest leasing value network in Finland. Forest Policy and Economics, 99: 157–168. Leban V. 2014. Analiza učinkovitosti delovanja društev lastnikov gozdov v Sloveniji in Nemčiji: magistrsko delo. (Univerza v Lju- bljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovlji- ve gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 129 str. Matilainen A., Koch M., Živojinović I., Lähdesmäki M., Lidestav G. in sod. 2019. Perceptions of ownership among new forest owners - a qualitative study in European context. Forest Policy and Eco- nomics, 99: 43–51. 52 Iv eta N., P ez de všek Mal o vrh Š.: Akt i v ir anje gospodar jenja v zasebnih go z do v ih s posl o vnim sodel o vanjem med ... Medved M. 2000. Gozdnogospodarske posledice posestne sestave slovenskih zasebnih gozdov: doktorska disertacija. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obno- vljive gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 228 str. Mizaraitė D., Mizaras S. 2014. Cooperation of private forest owners as a factor for sustainable forest management. V: Future direc- tions of small-scale and community-based forestry. Fukuoka, Japan, IUFRO 3.08&6.08 Conference. Kawasaki A. (ur.). Fukuoka: 150–160. Mori J. 2012. Delo Zveze lastnikov gozdov Slovenije in lokalnih dru- štev lastnikov gozdov v zadnjih petih letih. V: Povezovanje lastni- kov gozdov in skupno gospodarjenje: zbornik razširjenih izvleč- kov: XXIX. gozdarski študijski dnevi. Marenče J. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive goz- dne vire: 23–25. Mori J., Kotnik I., Lesnik T . 2006. Možnost sodelovanja Zavoda za goz- dove Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Zveze lastnikov gozdov Slovenije za razvoj povezovanja lastnikov goz- dov. Gozdarski vestnik, 64, 9: 476–502. Obligacijski zakonik. 2007. Ur. l. RS, št. 97/2007. Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017–2021. 2017 http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp. gov.si/pageuploads/podrocja/Gozdarstvo/17_08_21_OPNGP_ koncna.pdf (28. 9. 2020). Pezdevšek Malovrh Š. 2010. Vpliv institucij in oblik povezovanja lastnikov gozdov na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi: dok- torska disertacija. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta). Ljubljana, samozaložba: 224 str. Pezdevšek Malovrh Š., Zadnik Stirn L., Krč J. 2010a. Influence of property and ownership conditions on willingness to cooperate. Šumarski list, 134, 3–4: 139–149. Pezdevšek Malovrh Š., Hodges D.G., Marić B., Avdibegović M. 2011. Private forest owners expectations of interest associations: com- parative analysis between Slovenia and Bosnia-Herzegovina. Šu- marski list, 135: 1–10. Pezdevšek Malovrh Š., Nonić D., Glavonjić P ., Nedeljković J., Avdibegović M. in sod. 2015. Private forest owner typologies in Slovenia and Serbia: targeting private forest owner groups for policy implementation. Small-scale Forestry, 14, 4: 423–440. Pezdevšek Malovrh Š., Laktić T . 2017. Poslovno povezovanje lastni- kov gozdov na primeru Društva lastnikov gozdov Pohorje-Koz- jak. Acta Silvae et Ligni, 113: 1–13. Pezdevšek Malovrh Š., Kumer P ., Glavonjić P ., Nonić D., Nedeljković J., Kisin B., Avdibegović M. 2017. Different organizational mo- dels of private forest owners as a possibility to increase wood mobilization in Slovenia and Serbia. Croatian Journal of Forest Engineering, 38, 1: 127–140. Poje A., Pezdevšek Malovrh Š., Krč J. 2016. Factors affecting harvest- ing intensity in small-scale private forests in Slovenia. Small- scale Forestry, 15, 1: 73–91. Põllumäe P ., Korjus H., Kaimre P ., Vahter T . 2014. Motives and incen- tives for joining forest owner associations in Estonia. Small-scale Forestry, 13, 1: 19–33. Poročilo o izvajanju Nacionalnega gozdnega programa do 2014. 2016. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano: 97 str. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018. 2019. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije. http://www.zgs. si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_ Porocilo_o_gozdovih.pdf (20. 2. 2020). Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP). 2007. Ur. l. RS, št. 111/2007. Šálka J., Dobšinská Z., Hricová Z. 2016. Factors of political power - the example of forest owners’ associations in Slovakia. Forest Policy and Economics, 68: 88–98. Šinko M. 2012. Institucionalno in strukturno ozadje povezovanja gozdnih proizvajalcev. V: Povezovanje lastnikov gozdov in sku- pno gospodarjenje: zbornik razširjenih izvlečkov: XXIX. gozdar- ski študijski dnevi. Marenče J. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakul- teta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 11–13. Umaerus P ., Högvall Nordin M., Lidestav G. 2019. Do female forest owners think and act “greener”? Forest Policy and Economics, 99: 52–58. Weiss G., Dragoi M., Jarsky V., Mizaraite D., Sarvašova Z., Schiberna E., Gudurić I. 2012a. Success cases and good practices in forest owners’ organizations in Eastern European countries. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome: 35 str. Weiss G., Gudurić I., Wolfslehner B. 2012b. Review of forest owners' organizations in selected Eastern European countries. V: Forest policy an institutional working paper. Qiang M. (ur.) Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome: 57 str. Weiss G., Lawrence A., Hujala T ., Lidestav G., Nichiforel L. in sod. 2019a. Forest ownership changes in Europe: state of knowledge and conceptual foundations. Forest Policy and Economics, 99: 9–20. Weiss G., Lawrence A., Lidestav G., Feliciano D., Hujala T . in sod. 2019b. Research trends: forest ownership in multiple perspec- tives. Forest Policy and Economics, 99: 1–8. Winkler I. 1998. Zakup gozdov in koncesija za gospodarsko izkori- ščanje državnih gozdov v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesar- stva, 57: 207–233. Zakon o kmetijskih zemljiščih. 2011. Ur. l. RS, št. 71/2011.