mm
KM
*!♦>>>>!
- &í S&f y ¡ihLoSÍ .*
Izdaj« Torunt eaajj&raaie posode ▼saiko drugo soboto. Urejuje uredniški odbor: dr. Zupančič Franc, Emil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Fajs in Vlado Smeh. Glaroni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 39-21, interna št. 20?. Rokopisov in slik ne vračamo. Časnik izhaja v nakladi 3300 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Tisk ia klišeji ČP »Celjski tisk« v Colja
5”
LETO VIII. ŠTEV jB''' Celje, 6. aprila 1964
Letna konferenca sindikalnih podružnic
Dne 25. marca 1964 je bila letna konferenca sindikalnih podružnic našega podjetja, na kateri je podal obširen referat o delu sindikalne organizacije predsednik odbora sindikalnih podružnic tov. Jože Podlinšek. V referatu je obširno govoril o delu sindikalnih podružnic v preteklem letu zlasti o izobraževanju in strokovnem usposabljanju delavcev na delovnih mestih.
Posebno pozornost je posvečala sindikalna organizacija notranjim medsebojnim odnosom, ki močno vplivajo na delitev dohodka, smotrno proizvodnjo ter odpravljanju samovolje poedincev.
Ugodni gospodarski rezultati v preteklem letu ne smejo uspavati delovni kolektiv in je treba mnogo prizadevnosti, da bomo dosegli še večje uspehe v gospodarstvu.
V kolektivu se utrjuje prepričanje, da obstoječi okviri, zlasti pa predvidene spremembe v sistemu delitve, formiranju amortizacije, spremembah v kreditni in devizni politiki itd. dajejo realno podlago za odkrivanje notranjih rezerv. Sistem notranje delitve mora v večji meri zagotoviti racionalnost tudi pri zaposlovanju delovne sile.
S hitrejšo modernizacijo tehnoloških postopkov in večjo mehanizacijo je treba nadoknaditi manjkajočo delovno silo in s tem odpraviti nizko stimulacijo delitve osebnih dohodkov na delovnih mestih.
Pri izdelavi rekonstrukcijskih in investicijskih programov moramo predvidevati tudi sredstva za izboljšanje življenjskega standarda delavstva, zlasti gradnjo stanovanj in druge potrebe na katere je upravičen delovni človek. Nova delovna sila naj se zaposluje predvsem iz bližnje okolice podjetja zlasti kar se tiče zaposlitve žena in njihovega strokovnega usposabljanja na delovnih mestih.
Kadrovska politika
Kadrovsko politiko določajo organi delavskega samoupravljanja s programom. Program je bil pripravljen za izoblikovanje programirane kadrovske politike s katero je treba zadovoljiti potrebo po sposobnih kadrih v skladu s perspek-
tivnim razvojem in modernizacijo podjetja.
'Na delovnih mestih za katere je predvidena poklicna šola dela le
34,3	% delavcev, na delovnih mestih za katera je predvidena srednja šola ali tej sorodna šola le
29,00	% in na delovnih mestih za katera se predvideva višja ali visoka šola le 36,4 % strokovnih kadrov. Imamo torej precejšen primanjkljaj v kadrih na delovnih mestih kjer se predvideva navedena šolska odnosno strokovna izobrazba.
V letu 1963 je bilo pridobljenih precejšnje število strokovnih kadrov, ki so zaposleni v plansko analitskem oddelku, tehnološkem oddelku in laboratoriju.
Za izobraževanje kadrov je bilo v letu 1963 porabljeno 22 milijonov dinarjev. Večji del teh s’.ed-
stev je bil porabljen za izobraževanje v podjetju ter štipendiste izven podjetja. Sedaj študira 24 štipendistov na visokih šolah v Ljubljani, na višjih v Mariboru trije in na srednjih šolah 27 štipendistov. Poleg rednih imamo še 32 izrednih štipendistov.
Socialna politika
Socialna služba je polagala posebno pozornost predvsem tistim članom kolektiva, ki so bili v socialni ali materialni stiski, vsa ostala dejavnost socialne službe pa je bila usmerjena v rekreacijo članov kolektiva. V lanskem letu je letovalo v počitniških domovih skupaj s svojci 790 članov kolektiva in njihovih svojcev.
Stanovanjski problem
Med vsemi problemi, s katerimi se je ukvarjala sindikalna organizacija, je bil stanovanjski najbolj pereč. V preteklem obdobju so bila vložena precejšnja sredstva za gradnjo novih stanovanj, vendar je to še vse premalo, več pa ni bilo mogoče zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Za reševanje težke stanovanjske stiske članov kolektiva so bile poiskane vse možnosti, ki bi lahko bolje vplivale na nadaljnji napredek stanovanjske gradnje. V letu 1963 je bilo vloženih 386 prošenj za dode-
V	letu 1963 je skrbela sindikalna organizacija tudi za brezplačno letovanje članov kolektiva. Na takem letovanju, ki je trajalo deset dni, je bilo 156 članov kolektiva. Komisija za oddih je predlagala 68 članov, zdravnik 76 in aktiv ZB NOV 12 članov.
Za okrevanje je bilo na razpolago 800.000 din, nekaj več pa je bilo porabljenih, kar je krila obratna ambulanta.
Komisija za oddih pri sindikalni podružnici je mnenja, da je treba poiskati stike z drugimi podjetji, ki imajo počitniške domove v raznih letoviščnih krajih, da bi naši člani kolektiva lahko letovali tudi v teh domovih, člani drugih kolektivov pa v naših počitniških domovih.
Higiensko tehnična varnost
Zaradi obolenj in nesreč izven dela je bilo v letu 1963 4752 primerov, pri čemer je bilo izgubljenih 52.896 delovnih dni. Število izgubljenih dni je previsoko, čeprav je za 5559 dni nižje od leta 1962. Vzrok za tako visoko število izgubljenih delovnih dni je neurejena mikroklima ter prepihi, ki nastajajo zlasti v zimskem času. Vprašanje mikroklime bo treba postopoma urejati.
Zaradi nesreč pri delu je bilo iz--gubljenih do 30 dni bolovanja 1246 delovnih dni, nad 30 dni bolovanja 766 delovnih dni in zaradi nesreč, ki so se pripetile članom kolektiva na poti na delo pa 701 delovnih dni. Skupaj je bilo izgubljenih 2713 delovnih dni zaradi obolenj in nesreč izven dela.
V	primerjavi z letom 1962 je število izgubljenih delovnih dini zaradi nesreč pri delu manjše za 416 delovnih dni.
Velik del pri znižanju števila izgubljenih delovnih dni zaradi lažje obolelih in lažje poškodovanih delavcev prinaša rehabilitacija delavcev. Po podatkih za leto 1963 je bilo rehabilitiranih 795 lažje obolelih in poškodovanih delavcev, kar je skupno lil.796 delovnih dni.
Za ureditev delovnih pogojev in zdravstveno zaščito pri delu so
Proizvodnja
Naše podjetje je v letu 1963 doseglo najvišjo proizvodnjo odkar obstoja. Količinski plan proizvodnje je bil prekoračen za 10%, vrednostni pa za 11 %. V primerjavi z letom 1962 znaša porast proizvodnje po količini v letu 1963 16 %, porast delovne sile pa 4,1 %.
Tako visok porast proizvodnje je bil dosežen s strojnim parkom, ki je že 69 % odpisan in to največ rentabilna. Podvzeti so že ukrepi
za pravilnejšo regulacijo cen, odnosno sprostitev družbenih dajatev. Ekonomske enote so svoje družbene naloge v letu 1963 izvršile, pri tem pa se zaznamuje padec kvalitete izdelkov. To je povzročilo popustitev pri prodajnih cenah za 1,3 % od celotne realizacije. Prodaja izdelkov je ugodno potekala in ni nekurantnih zalog. Realizacija je bila za 11 % prekoračena v primerjavi s planom. Tudi -izvoz je bil prekoračen po količini za 17 %, po vrednosti pa 9%.
Osebni dohodki
Osebnih dohodkov je bilo pri 11 % prekoračenju plana in 4,1 % povečanju delovne sile v letu 1963 za 25 % več. Povprečje osebnih dohodkov, vštevši topel obrok hrane, je znašalo v drugem polletju 1963 40.156 din neto in se je v primerjavi z letom 1962 močno povečalo ter prekoračilo republiško povprečje.
Povišanje osebnih dohodkov je bilo nujno zaradi znatnega povišanja življenjskih stroškov. Kljub blokaciji cen našim izdelkom je bil pri nespremenjenih pogojih komercialnega poslovanja dosežen velik dohodek. Ta dohodek je bil za
18,3	% preko plana, kar je omogočilo kritje izplačanih osebnih dohodkov ter delno formiranje skladov podjetja.
Na podlagi rezultatov proizvodnje in realizacije v letu 1963 je bil sprejet.družbeni plan za leto 1964, ki se uspešno izpolnjuje. Količinski plan za januar je bil prekoračen za 12%, prav tako tudi za februar napram izvršitvi 1963 za 29%. Povečanje povprečne storilnosti v primerjavi z letom 1963 znaša v januarju 12 % več, v februarju pa 17 % več.
Delovno
energetske naprave in delovni stroji. 'Zaradi najetih kreditov iz časa rekonstrukcije je podjetju zaenkrat nemogoče investirati sredstva za obnovo tovarne brez pomoči od zunaj.
Za leto 1963 je značilno, da je bil dosežen največji porast proizvodnje pri sanitarnih izdelkih, od-preskih, embalaži in napravah za gretje, medtem ko je proizvodnja posode zaostajala. Posoda je zaradi visokih družbenih dajatev in blokiranih cen postala za podjetje ne-
Foto: Fotoklub LT Emajl
predsedstvo
Skrajšani delovni čas
Po ustavi SFRJ ima delavec pravico do omejenega delovnega časa. Zajamčeno je, da traja delovni čas največ 42 ur v tednu. Osnovni pogoj za prehod na skrajšani delovni čas pa je povečanje produktivnosti. V manjšem času bomo morali narediti vsaj toliko kot doslej ali pa več. Elementi kot so povprečni osebni dohodek, obseg proizvodnje, masa proizvodnje in stopna akumulacije ne smejo biti
(Nadaljevanje na 2. strani)
litev stanovanja. Od teh prošenj bila potrošena znatna denarna
pa je bilo rešenih le 34, tako da ostane še 352 nerešenih.
Sindikalna organizacija je sodelovala pri sestavi pravilnika o pospeševanju stanovanjske gradnje v katerem so določeni pogoji za dodelitev stanovanj ter drugi pogoji kot so posojila za gradnjo stanovanj ter prenakup stanovanjske pravice. Odbor sindikalnih podružnic je preko določene komisije posredoval mnenje sindikata o reševanju stanovanjske problematike skupno s strokovno službo in organi delavskega samoupravljanja. Osnovna težava pri reševanju stanovanjskega problema je še vedno pomanjkanje denarnih sredstev. Pri nadaljnjem razvoju podjetja bo treba temu vprašanju posvečati posebno pozornost. Zlasti bo treba podpirati iniciativo članov kolektiva, ki so se odločili za gradnjo svojih stanovanjskih hiš. Treba jim bo preskrbeti denarna sredstva v obliki posojila. Že doslej se je prijavilo za dodelitev posojila 22 članov kolektiva čeprav upravni odbor še ni sprejel sklepa o razpisu. O tem bo upravni odbor sklepal na prvi prihodnji seji.
Brezplačno letovanje
sredstva. Ta znašajo okrog 70 milijonov dinarjev letno, vendar pa vse to mnogo ne zaleže zaradi zastarelosti strojnega parka in naprav.
V letu 1962 je znašal procent nesreč glede na stalež zaposlenih
6,4	%, v letu 1963 pa znaša ta procent 5,4 in je pod evropskim povprečjem v kovinsko predelovalni industriji.
Izobraževanje delavcev
Vsako izobraževanje oblikuje človeka, mu daje jasnejšo predstavo o njegovem delu in dogajanjih, katere bo lažje razumel. Izobraževanje je drago in vedeti moramo, da bo treba pri tem uvesti sistematično kontrolo. Izvedba tega pa je pogojena z delitvijo dela in sistematičnim planiranjem kadrov in izobraževanja.
Tako za novo sprejete delavce kakor tudi ostale je nujno dopolnilno izobraževanje iz družbenih ekonomskih ved ter razvoju delavskega samoupravljanja. V to dejavnost moramo vključiti množične politične organizacije v podjetju, ki naj nakazujejo probleme in dajejo široko iniciativo za dopolnilno izobraževanje. .
Foto: Fotoklub LT Emajl
Delegati med konferenco
REZULTATI »NATEČAJA ZA OBLIKOVANJE EMAJLIRANIH IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO«
©------------------
Delamo po začrtanih smernicah konference
V letošnjem letu se bo moral naš kolektiv spoprijeti z mnogimi problemi. Sprejemamo statut, uvajamo 42-urni delovni teden, volimo nove samoupravne organe, pripravljamo novo organizacijo, izpopolnjujemo sistem obračuna po ekonomskih enotah, itd. itd.
Tovarniški komite ZKS smatra, da Zveza komunistov v našem podjetju ne more in ne sme stati ob strani. Pri teh akcijah se moramo člani Zveze komunistov zavedati, da smo v letu predkongresne dejavnosti in da bo proti koncu letošnjega leta v Beogradu osmi kongres Zveze komunistov.
Da bomo vsem tem nalogam kos je tovarniški komite takoj v začetku, preko našega izobraževalnega centra, organiziral seminar o upravljanju, vodenju, delu strokovnih služb, o delitvi dohodka in o delu komisij' pri skupščini podjetja. Predavanja so razporejena za prvo polletje. Organizirajo jih osnovne organizacije za ves vodilni kader v podjetju in za vse člane Zveze komunistov. Tovarniški komite pričakuje, da bomo mnogo lažje nakazovali in reševali probleme v podjetju in dosegli še večje uspehe kot smo jih dosedaj. Da bi pa te težnje lahko uresničili in da bi približali tovariše iz strokovnih služb problemom v proizvodnji, same osnovne organizacije pa številčno ojačali, je predlagal tovarniški komite določeno reorganizacijo. Čeprav se zaveda, da vsaka reorganizacija prinaša s seboj veliko dobrih in veliko slabih stvari, vendar pa smatra, da je v trenutnem stanju to najboljša rešitev.
Izhajajoči iz trditve, da so naj-rentabilnejše investicije ravno investicije v kadre in da morajo imeti prednost pred investicijami v materialu, je tovarniški komite na eni svojih sej. obravnaval problematiko naših kadrov.
Ta problematika nam pokaže, da so se vzporedno z razvojem proizvodnje zmanjševale potrebe po delovni sili s širokimi profili, zaradi vedno večje delitve dela' pa so rastle potrebe po delovni sili z ozkimi profili. Potrebe po teh kadrih so naraščale hitreje, kot pa njihovo izobraževanje. Vzporedno s tem pa smo v podjetju zanemarili izobraževanje kadrov s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo. V podjetju je prevladovala obrtniška miselnost, ki jo še danes srečujemo in je zavora za hitrejši napre-
(Nadaljevanje s 1. strani)
manjši od dosedanjih, ker bi se v nasprotnem primeru znižala življenjska raven delavca.-
K razpravi po referatu so se prijavili številni diskutanti, ki so dajali razne pripombe in predloge. O osebnih dohodkih je zelo obširno govoril Ivan Čendak, o socialni dejavnosti Jože Keber, o praznovanju 70-let,nice obstoja podjetja Emil Jejčič, o delu LMS Franc Božič, o 42-urnem delovnem tednu Albin Lesjak, o izobraževanju Mirko Doberšek itd.
Predsednik občinskega odbora sindikata industrije in rudarstva v Celju tov. Ivan Pertinač je zadovoljivo ocenil delo sindikalnih podružnic v naši tovarni. Med drugim je naglasil, da se pojavljajo kritike v raznih podjetjih češ, da ima naš kolektiv previsoke osebne dohodke v primerjavi z drugimi kolektivi. Te kritike pa niso upravičene in je prav, če imajo naši delavci primerne osebne dohodke, ki jih pošteno zaslužijo s svojim delom in prizadevanjem za napredek gospodarstva podjetja. Svoj čas, je poudaril tovariš Pertinač, so bili osebni dohodki članov kolektiva Tovarne emajlirane posode znatno nižji od osebnih dohodkov drugih podjetij v celjskem okraju. Takrat naš kolektiv ni postavljal take kritike, temveč si je stalno
dek pri uvajanju nove tehnologije in modernizacije v naši proizvodnji.
Zaradi tega bo moral kadrovsko socialni sektor zagotoviti kadre po dejanskih zahtevah delovnih mest, vzporedno z razvojem in potrebami podjetja, iz česar sledi:
a)	poostriti kriterije pri sprejemanju in brez izjeme upoštevati profil delavca, ki ga zahteva delovno mesto;
b)	sistematično izobraževati obstoječe kadre;
c)	štipendirati kader, ki je in bo dejansko potreben podjetju.
Vzporedno s tem pa bo naš izobraževalni center za mlajši kader, ki je pokazal določene kvalitete, sposobnost in vestnost, organiziral izobraževanje in ga tudi usmerjal.
S posebno pozornostjo bo potrebno pristopiti k izobraževanju kadrov na specifičnih področjih, kot so emajlirski obrati (šola za emajlirce), surovinski obrati, termične obdelave itd.
Osnutek programa kadrovske politike je pripravljen in ko ga bodo sprejeli samoupravni organi, bo naš kadrovško socialni sektor imel oblikovano kadrovsko politiko, ki bo lahko zadovoljila potrebe po novih, strokovno usposobljenih kadrih, ki so potrebni za naš nadaljnji razvoj.
V zvezi z ostalo problematiko v podjetju pa je tovarniški komite imenoval komisije, da pripravijo materiale za seje komiteja in osnovnih organizacij.
P. G.
Izvleček iz dnevnika dijaka gimnazije
Ko sem prišel pred kantino, sem videl mnogo ljudi, ki so negodovali, ker prodajalke ni bilo v kantini, ki hi morala biti odprta že ob 12.30 uri (pol enih). Ko pa je prodajalka vendarle prišla, toda okoli
13.	ure (ene), jo je neki starejši delavec vprašal, ob kateri uri neki so pravzaprav uradne ure v kantini? Na kar mu je prodajalka odbrusila, da to njega prav nič ne briga. To me je zelo ujezilo! Kaj ni prodajalka plačana od dela delavcev v tovarni in kaj ni postavljena zaradi njilh? Dotični delavec je bil tiho in odšel, verjetno pa si je mislil, ravno tako kat jaz, kako neki so posamezni ljudje neodgovorni povrhu pa še neodgovorni >na svojih delovnih mestih.
prizadeval za večjo storilnost dela, za splošen gospodarski napredek podjetja in seveda za porast oseb-
Jože Podlinšek bere poročilo
nih dohodkov skladno z gospodarskim razvojem podjetja.
Govor tovariša Pertinača so navzoči pozdravili z dolgotrajnim aplavzom.
Komisija za ocenjevanqe prispelih osnutkov je sklenila, da se prva nagrada ne podeli in se zato skupna vsota nagrad razdeli na:
—	dve drugi nagradi po 200.000 dinarjev in
—	dve tretji nagradi po 100.000 dinarjev.
Drugi nagradi prejmeta osnutka:
—	pod šifro »79.399«, avtor: Šola za oblikovanje, oddelek za industrijsko oblikovanje, IV. letnik, Ljubljana;
—	pod šifro »52.693-0«, avtor: Ziitkovič Vladimir, Zagreb;
Tretji nagradi prejmeta osnutka:
—	pod šifro »TEAM 4«, avtorji: Dobravec Majda, Gnamuš Marjan, Kalin-Vehovar Nives din Košak Grega, inženirji arhitekture iz Ljubljane;
—• pod šifro »KOBRA«, avtorja: Jože Koren t in Ivo Brenčič iz Celja.
Objava rezultata sicer malo kasni, toda Emajlirec je pač 14-dnevnik. Prav je, da ob zaključku natečaja podamo oceno, to je, ali smo z rezultati zadovoljni ali ne. Kaj smo od natečaja pričakovali?
1.	nove oblike izdelkov;
2.	ideje za izdelke, ki jih še nimamo v našem proizvodnem programu;
3.	stik z industrijskimi oblikovalci, ki imajo veselje in smisel za oblikovanje iz pločevine.
Že iz dejstva, da komisija ni podelila prve nagrade, se vidi, da natečaj ni v celoti uspel. Posebno pri točki 2 je razočaral. Iiz poslanih osnutkov se vidi, da je industrijsko oblikovanje, vsaj kar se obli-
Na seji dne 7. marca 1964 je upravni odbor sprejel sklep o vezavi režijskih osebnih dohodkov na proizvodne osebne dohodke ali cenike.
Do tega sklepa ni prišlo zato, da bi komu po krivičnem zniževali osebne dohodke, ampak predvsem zaradi tega, da bi sistem delitve osebnih dohodkov izboljšali. Velika pomanjkljivost v sistemu delitve osebnih dohodkov je bila ta, da za režijske osebne dohodke nismo imeli postavljenih nobenih meja in pravil.
Če pogledamo, koliko sredstev je lahko ekonomska enota izplačala, oziroma kako so se formirala sredstva za izplačilo osebnih dohodkov v vsakem mesecu, potem dobimo naslednjo sliko:
1.	Za proizvode, ki jih je ekonomska enota izdelala v enem mesecu, je dobila po ceniku določeno maso denarja. Ta masa je služila za proizvodne osebne dohodke;
2.	V vsaki ekonomski enoti pa imamo tudi režijske osebne dohodke. To so osebni dohodki vseh vodilnih (gkupinovodje, delovodje in obratovodje) potem osebni dohodki čistilcev obrata, vpenjalcev orodja in drugih režijskih ljudi. Prav tkko so režijske osebne dohodke dobivali proizvodni ljudje ’(ki sicer delajo po normi), za razna režijska dela, kot so čakanje, čiščenje, popravila in podobno. Za svoje proizvode je EE dobila osebne dohodke po ceniku (odvisno od količine izdelkov), za ležijske ure pa mimo cenika še toliko, kolikor je imela režijskih ur.
Režijski osebni dohodki gredo iz skupnega sklada podjetja in ekonomska enota, posamezno stroškovno mesto ali posameznik, ki je imel več režijskih ur, je dobil več denarja iz skupnega sklada. Tu ni bilo pravega reda in pri tako množični proizvodnji res ni mogoče več kontrolirati vsake režijske ure, ali je upravičena ali ne. Zato vezava režijskih ur, oziroma režijskih osebnih dohodkov na proizvod predstavlja samo vnašanje reda tja, kjer red potrebujemo. Take občasne režijiSke ure so bile zelo raz-
kovanja tiče, še na nizkem nivoju. Šole za industrijsko oblikovanje bodo morale posvetiti oblikovanju izdelkov iz pločevine večjo pozornost, pa tudi sami oblikovalci se bodo morali specializirati, da bi lahko bolje spoznali pogoje, ki jih zahteva sodobno oblikovanje (tehnologija, uporabnost).
Kljub temu, da, kot že rečeno, natečaj ni v celoti uspel, pa ima tudi pozitivne strani. Pri oblikoval-
Na zadnjem zasedanju DS EE 1 smo odločali 6 koriščamju našega rezervnega Sklada.
Že v mesecu decembru smo namenili in odvedli v rezervni sklad
150.000	din, 'katera vsota se naj koristi izključno za nagrade članom EE 1, kateri se maksimalno zalagajo pri čuvanju orodij in največ doprinesejo k zvišanju produktivnosti. Sklep DS je bil, da se nagrade izplačajo vsako tromesečje na predloge delovodij in vodstva EE 1.
V tem mesecu je DS na dane predloge delovodij in vodstva EE 1 razdelil vsoto 79.000 din, štiridesetim članom, kateri izpolnjujejo pogoje za dodelitev nagrad. Komisija, katera je pripravila kriterije je pripravila tudi tabelo o višinah nagrad, kar je DS potrdil kot ustrezajoče.
Kljub temu, da so bili s tem sklepom seznanjeni vsi oddelko-
lione med posameznimi ekonomskimi enotami, še bolj med stroškovnimi mesti in posamezniki.
Vezava režijskih osebnih dohodkov na proizvodne osebne dohodke ali na cenike je narejena na osnovi razmerja med proizvodnimi osebnimi dohodki in režijskimi osebnimi dohodki v ekonomski enoti. Proizvodni osebni dohodki se smatrajo osebni, dohodki tistih, ki delajo proizvod po času in proizvod po normi (tega je največ). Tisti osebni dohodki, ki jih dobivajo stalni režijski ljudje v ekonomski enoti (skupinovodje, delovodje, obratovodje, skladiščniki, čistilci in drugi režijski ljudje), se pa smatrajo za režijske osebne dohodke.
Iz plana delovne sile za 1964. leto je razvidno, koLiko ljudi v vsaki proizvodni ekonomski enoti je proizvodnih in koliko režijskih. Razvidne so tudi njihove urne postavke. Na osnovi teh podatkov je izračunana masa proizvodnih osebnih dohodkov in režijskih osebnih dohodkov. Razmerje med tema dvema masama nam pove, koliko dinarjev režijskih osebnih dohodkov odpade na 100 dinarjev proizvodnih osebnih dohodkov. To razmerje je korigirano še v prid režijskih osebnih dohodkov, in sicer zaradi tedenskega čiščenja obrata, ki ga opravljajo proizvodni ljudje in tako namesto proizvodnega dela opravljajo -režijsko delo.
Poleg rednega tedenskega čiščenja obrata so nujna še nekatera druga manjša režijska dela, kot je zamenjava orodja, brušenje Škarij, manjša popravila strojev, dodatno čiščenje, menjava olja, zamenjava ali čiščenje elektrod, struženje lesenih kolutov, čiščenje peči, sušilnice, dodatno sejanje emajlov, čiščenje bojlerjev za pogonsko napravo, generalno čiščenje električnih strojev, montaža in demon-taža kotla za cink, razno kurjenje ob praznikih in podobna manjša dela, ki so nujna, a niso zajeta v cenik.' Na osnovi lanskoletnega izkustva so normirana tudi ta dela, in sicer tako, da normirani procent za režijske osebne dohodke zajema tudi ta dela.
cih je vzbudil zanimanje za oblikovanje tovrstnih izdelkov; pokazal je, kateri od udeležencev tečaja bi se v ozkem sodelovanju s tovarno lahko usposobil za tovrstno delo; pokazal je sedanje stanje kvalitete jugoslovanskih oblikovalcev in ne nazadnje tudi to, da oblikovalci niso našli nekih novih proizvodov v emajlirani izvedbi.
F.
vodje, pa predlogi niso bili dostavljeni iz vseh ZP, zato se tudi vsota v celoti ni razdelila, temveč se je ostanek prenesel k novim 150.000 dinarjem, kateri so namenjeni za nagrade v II. tromesečju.
DS je sprejel tudi sklep, da se za dan žena 8. marec, oddolžimo spominu praznika naših žena, ter se jim za njihov praznik pokloni skromna darila z srčnimi čestitkami.
Za ta dan smo se spomnili tudi naše sodelavke tovarišice Pukmaj-ster Angele, katera je že več mesecev v težkem bolniškem stanju, ter ji kot pomoč dodelili vsoto 20 tisoč din.
Pri razdeljevanju prihrankov iz leta 1963, pa so člani upoštevali prizadevnost pri svojem delu in upravičenost na presežek tov. ing. Jančigaja Mirka, in mu kot soude-žencu pri prihranku na amortizaciji in režiji, dodelili 20.000 din.
Režijski osebni dohodki so vezani procentualno na proizvodne osebne dohodke ali na cenike. Čim višji bodo proizvodni osebni dohodki, ali ceniki, tem večja bo tudi masa za režijske osebne dohodke. K masi denarja po ceniku se bo priključila še masa denarja za režijske osebne dohodke (.npr. k ceniku bo obratno knjigovodstvo priključilo še 20 % nad cenik) in to bo skupaj predstavljalo sklad osebnih dohodkov za ekonomsko enoto. To so osebni dohodki za delovne ure.
Mimo teh osebnih dohodkov bo ekonomska enota še vedno dobivala iz skupnega sklada podjetja kritje, za vsa nadomestila, ki pripadajo delavcu po zakonu. To so vsi dopusti, vsak dan pol ure odmora, izredni plačani dopusti, javne funkcije, rehabilitacija, ločeno življenje in druga po zakonu predpisana nadomestila.
Glavna razlika od dosedanjega načina delitve osebnih dohodkov je to, da bodo odslej režijski osebni dohodki procentualno vezani na proizvodnjo. Če bodo dejanski režijski osebni dohodki v ekonomski enoti nižji od priznanih, ho ustvarila ekonomska enota prihranek, ki se bo delil na v.se zaposlene v ekonomski enoti. Do zdaj so se lahko ustvarjali prihranki samo pri proizvodnih osebnih dohodkih (če so bili dejanski proizvodni osebni dohodki nižji od tistih, ki jih je ekonomska enota dobila priznane po ceniku), zdaj bo pa imela priliko take prihranke delati tudi pri režijskih osebnih dohodkih.
Zato sklep upravnega odbora ni treba smatrati kot rezanje osebnih dohodkov zaslužnim ljudem, ampak kot vnašanje reda v naš obstoječi sistem delitve osebnih dohodkov.
Čim boljše bo organiziran proces dela v proizvodnji, čim več bo ustvarjenih osebnih dohodkov po ceniku, tem več bo ekonomska enota dobila tudi na račun režije in tem večji bodo osebni dohodki.
T. I.
LETNA KONFERENCA SINDIKALNIH PODRUŽNIC
Režijske ure so omejene
MAŠ REZERVMI SKLAD
Smc\fi>iAo_____________________________
NEKAJ POJASNIL K ČLANKU „NIKOGAR NOČEMO OBTOŽEVATI“
Ker sem jaz tovariš »tisti«, ki ga uredništvo, ne vem zakaj, ni hotelo polnoimensko imenovati, se čutim dolžnega, da odgovorim trem tovarišem, ki so mi postavili nekaj vprašanj in želeli osvetliti članek »Želja pravega človeka na pravo mesto« še z druge strani.
Priznam, da nisem »popolnoma seznanjem s situacijo v podjetju« in postavljam vprašanje svojim kritikom: Kdo je popolnoma seznanjen?
Res je, da so nekateri bolje seznanjeni’, drugi manj; ali bolj točno, nekateri so »bolj doma« v tehnologiji, drugi v komercialnem poslovanju, tretji pri normiranju del itd. Kdo pa povsod, to bodo morda bolje vedeli moji kritiki.
Moji kritiki me v tretjem vprašanju sprašujejo, ali res mislim, da vsi strokovnjaki v podjetju lenarijo. Ne. Niti nikoli nisem mislil. Rad bi pa vprašal svoje kritike, kje so čitali mojo izjavo, da strokovnjaki v podjetju lenarijo in celo vsi. Članek v Delavski enotnosti ima res mnogo netočnosti in za kolektiv žaljivih izvajanj, ampak o tem, da lenarijo vsi strokovnjaki ni kake pisane besede. Točna izjava v Delavski enotnosti je taka: »Nikogar nočem obtoževati, ampak če pogledam druge, kaj delajo in s čim se naprimer sam ukvarjam, me včasih spreleti misel, da bi tudi sam začel lenariti. Vsaj včasih hi se prileglo. To pa zato, ker imamo taka merila, da se nikjer ne pozna, če človek ne da vsega od sebe. Besede »če pogledam na druge« še ne pomenijo strokovnjakov, saj je v tovarni veliko zaposlenih, in da nekateri res ne dajo vsega od sebe, to je najbrž mnogim znano. Bil je to moj odgovor na novinarjevo vprašanje, kako je z nagrajevanjem v EE 8. Je pa tudi ta izjava prirejena v novinarjevem slogu in priključena odstavku »še enkrat o dinarju«, kjer novinar govori o stimulaciji za vodstveni in strokovni kader. Da se moja prej citirana izjava res nanaša na EE 8, nam potrjuje stavek, ki sledi prej citirani izjavi: »¡Pri tem je vodilni in strokovni kader na istem«) kot vsi zaposleni v EE 8 op. pisca). Novinarjeva zasluga pa je, da je ta moja izjava o nagrajevanju v EE 8 prišla pod stimulacijo za vodstveni in strokovni kader. Sicer pa imamo o novinarjevi nedoslednosti še bolj oprijemljive dokaze.
Kdor je pazljivo čita-1 članek, je lahko ugotovil, da ni bila novinarjeva želja prikazati problem iz kolektiva v pravi luči, ampak čim bolj negativno in da je nas pet anketirancev uporabil bolj kot zaščito za njegovo razkrinkavanje tovarniških problemov. V razgovoru povedano in prikazano v realnejši luči.
Kako doseči za 50 % večje uspehe s tako malimi investicijami, kot je natančno poznavanje svojega delovnega področja, tega ne vem. Ker mi je tako izjavo podtaknil novinar od Delavske enotnosti, bi moral novinar na to odgovoriti.
Če sem jaz eden od »dveh ekonomistov«, to tudi ni moja zasluga, pač pa novinarjeva statistika.
Da ing. Štojs mojega dela ni občutil, to mi res ne da nič misliti, ker moje dosedanje delo ni imelo direktne zveze z nagrajevanjem v investicijskem oddelku. Če ste pa hoteli s tem reči, da sem do zdaj za kolektiv zelo malo ali pa nič naredil, potem ste že povedali, kako ste vi seznanjeni s »situacijo v podjetju«.
Priznam, da je članek »Pravega človeka na pravo mesto« zgrešen in neobjektiven. Podkrepljen je z izjavami petih anketirancev in se strinjam s svojimi kritiki, da odgovori na vprašanja niso zadeli bistva. Na kratko lahko povem, da članek ni rezultat naših izjav, ker je marsikaj v članku drugače citiramo, kot je novinar od nas zvedel. Delavski enotnosti smo poslali tudi kritiko oziroma odgovor (na-
slov »Pravega človeka na pravo mesto, ne samo v Tovarni emajlirane posode, ampak tudi v novinarstvu«), kjer je mnogo zbadljivk čez našo tovarno prikazano v pravi luči. Kritike ali odgovora še do danes iz nepojasnjenih razlogov niso objavili. ‘Nekaj najosnovnejših napak v članku nam lahko pokaže, da je bil novinar pri pisanju samovoljen in neobjektiven. Dve priobčeni fotografiji nista iz našega kolektiva. Vodji kadrovskega sektorja je po novinarjevem »krstu« ime Stane, predsednik sindikata je Podliimšek in Dolinšek. Našega tehničnega direktorja 'je orisal tako, kot da šteje samo posodo. O številu strokovnjakov ima svojo evidenco. Njegova zaskrbljenost za bodočnost tovarne, ker strokovnjaki odhajajo iz proizvodnje, ker vodja kadrovskega sektorja vodi »tako čudno« politiko,
Glavni direktor je imenoval za nekatera področja dejavnost strokovne grupe, ki bodo proučile nekatera važna vprašanja in dale svoje predloge za rešitev.
Strokovna grupa, ki jo sestavljajo Tone Ivanič, Drago Mravljak, Jože Zapušek, Stanislav Rocajt in ing. Peter Senčar bo podrobno proučila dosedanji sistem nagrajevanja ter dala predlog za izpopolnitev tega sistema.
Druga strokovna grupa, ki jo sestavljajo Drago Mravljak, ing. Marjan Žuraj in Bogdan Hochmul-ler bo podrobno preštudirala notranjo organizacijo podjetja ter sestavila predlog za čimbolj funkcionalno in racionalno notranjo organizacijo ter pripravila osnutek pra-
Naši mladinci
V tem mesecu je odšlo na odslu-ženje kadrovskega roka iz našega kolektiva 80 mladincev. 14. marca smo jim kot vedno pripravili poslovilni večer, kjer so se v imenu kolektiva poslovili od njih predsednik in sekretar mladine, predsednik upravnega odbora in predsednik sindikata ter jim dali določene napotke.
Zopet smo v času, ko naši fantje odhajajo k vojakom. Tokrat je naš kolektiv zapustilo kar 80 mladincev.
Kot je že navada za take prilike, smo jim pripravili poslovilni večer. Tokrat je bil v prostorih Samopostrežne restavracije, in sicer
14.	marca. Na začetku je zbrane pozdravil predsednik TK ZMS tov. Franček Božič ter se v imenu to-
ker ima predsednik sindikata »tako čudno« mišljenje o nagrajevanju mladih strokovnjakov in še druge nedoslednosti v izvajanju svojih misli, nam jasno povedo, da novinar ni imel namena biti objektiven kritik, ampak avanturist. Ali ga je kdo od zunaj »nafanbal« ali namenoma ni hotel pisati tako, kot je slišal od anketirancev, to bi on sam najbolje vedel.
Upam, da so tudi moji kritiki videli te osnovne napake in novinarjevo »razpoložnost« do Tovarne emajlirane posode in ne samo mojih zgrešenih izjav. Če so pa meni, ki isem se najbolj pregrešil, postavili v ilustracijo nekaj vprašanj, se jim lepo zahvaljujem, ker mi je bilo lažje odgovoriti na vprašanja in osvetliti članek »pravega človeka na pravo mesto« še s tretje strani.
Tone Ivanič
vilnika o organizaciji in poslovanju podjetja o katerem smo pisali že v zadnji številki našega lista.
Tretja strokovna grupa, ki jo sestavljajo ing. Danilo Fajis, ing. Jože Jošt, ing. Marjan Žuraj, Zvonimir Božič, Ivo Brenčič, Čedomir Deletič in Ivanka Zajc bo podrobno proučila obstoječe stanje proizvodnega in razvojnega programa in dala predloge za nov program razvoja podjetja do leta 1970.
Za določitev konkretnega programa proizvodnje (asontimana) vseh vrst posode je imenovana kot pomoč zgoraj navedeni grupi še podgrupa, ki jo sestavljajo: Jože Turnšek, Srečko Jamnišek, Slavko Udrih in Marjan Petrak.
-ej-
so odšli v JLA
varniškega komiteja in celotne mladine poslovil od njih in jim zaželel dobro počutje v vojaški suknji in čimprejšnjo vrnitev v našo tovarno. Prav tako so’ se v nadaljevanju poslovili še sekretar tovarniškega komiteja ZMS tov. Zlatko Poidgaj.ski, predsednik UO tov. Ivan Čendak in predsednik sindikata tov. Jože Podilinšek. Ve-
čer je potekal v dobrem in veselem vzdušju, čeprav se je na nekaterih obrazih poznala zaskrbljenost pred novim življenjem, ko bodo oblekli vojaško suknjo.
Pri organizaciji poslovilnega večera nam je finančno pomagal upravni odbor z dotacijo, ostale stroške pa nosi mladinski komite.
BF
Mladina razpravlja o 42-urnem tedniku
Naša mladina po aktivih obširno razpravlja o možnostih prehoda na 42-urni delovni teden. Zavzema se za prosto soboto in obljublja večjo disciplino in intenzivnost dela.
Ker je vprašanje 42-umega delovnega tedna trenutno poleg statutov delovnih organizacij najbolj aktualno, tudi tovarniški komite mladine, sekretariati in aktivi po obratih razpravljajo o tem.
Zanimanje za skrajšan delovni teden je med mladino zelo veliko. Mladincem smo pojasnili sklep upravnega odbora, da že z majem preidemo na postopno skrajševanje delovnega tedna in da bo s tem v zvezi izdana posebna anketa. Mladinski komite je apeliral na vse mladince, da anketo čim bolj realno izpolnijo, kajti le tako izpolnjena bo lahko koristila komisiji, ki pripravlja skrajšan delovni čas. Na sestankih so predsedniki aktivov pojasnili način prehoda in seznanili mladino s težavami, ki bodo v zvezi s tem nastale, če ne bodo dosledno upoštevane smernice komisije, ki je pripravila elaborat. Povečati se bo morala predvsem delovna zavest celotnega kolektiva, storilnost, delovna disciplina, racionalizacije itd. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, kako naj bi skrajšali naš delovni teden? Čeprav jim je bilo razloženo, da je z ekonomskega stališča bolj sprejemljiv 7-urnik, so se v-si aktivi izrekli za proste sobote.
Ob tej priliki se je mladina tudi obvezala, da bo bolj disciplinirana in da bo napravila vse, da bi prehod čim lažje normalno stekel.
BF
OD TU IN TAM
Ko sem se napotil po opravkih v upravno poslopje me je prijetno iznenadila mlada, prijazna kurirka pri informatorju. Njena mikavnost in očarujoč nasmešek sta me ganila, da sem ugodil njeni prošnji ter -nesel pošto v obrat.
Ko sem se vračal v obrat sem pri vratarju I videl delavca, ki dela na dvorišču, kako je nalagal s smetišnico -pesek v sam-ofcolnioo. Ali res-nima lopate?!
V	emajlirnici sem opazil pri štedilniku, kjer kuhajo mleko, številno gručo tovarišic, ki so junaško trošile -svojo delovno energijo za večjo del-ov-no storilnost. No, kar tako -naprej! Uspeh prav gotov-o ne bo majhen zlasti kadar bomo prešli na 42-urni delovni teden. Povem naj še, da je kljub njihovim naporom mleko skipelo.
Ker sem zelo radoveden, -sem se ustavil v zgornjem del-u emajlir-nice. Opazil sem pri »šiislu« neko n-ovo vrsto emajla kar na tleh. Toda po natančnem strokovnem ogledu sem ugotovil, da so to pomije, ki jih nekdo zbira za »ču-neke«.
Šel sem še dalje -in opazil nov sesalec za prah, ki ponižno prosi navodila za uporabo. Ker ne more trpeti prahu na seb-i in okrog sebe, bi rad čimprej uveljavil svoje delovne sposobnosti.
V	pocinkovalnici sem videl kako dosledno uporabljajo zaščitna sredstva. To mi je potrdil nezaščiten obraz, ki bi moral biti zaščiten. Mimogrede sem srečal tovarišico iz nekega drugega oddelka, ki je dejala, da gre v pocinkovalnico gledati, kako ta-m varijo. Rada bi pridobila praktično znanje v varjenju.
Na hodnikih daj-o -tudi mnogo na higieno. T-o dokazujejo številne porcije toplega obroka, ki leže kar na tleh. Tovarišu pa, ki je iznašel patent za odpiranje pivnih steklenic z držajem ABC predlagam, da ta patent uveljavi.
Skupini -tovarišic, ki so pri prvi garderobi v emajlirnici med deiom precej glasno kramljale, še ni priznana dvojna »pavza« kot s-o mi pozneje povedali.
Ker je bila moja radovednost potešena, sem se napotil v bife pri vratarju I; tam pa so mi vrata kar pred nosom zaprl it
Nagajiv
DELO STROKOVNIH GRIP
Nageljček v slovo F-ot-o: Fotoklub LT Emajl
©
V	-nasprotjih, ki so nastopila med strokovnjaki dveh ve-likih zapadno-nemških tovarn nerjaveče kuhinjske posode, -namreč podjetji WMF in Braun & Kemmler, v pogledu predno-sti odn. uporabljivosti nerjaveče posode z ali brez bakrenega kompenzacijskega dna, je b-ilo dokazano, da nudi nerjaveča posoda z bakrenim d-nom znatne prednosti -v pogledu elastičnosti prilaganja bakrenega dna temperaturnim spremembam grelnih plošč, omogoča ekonomične j še izkoriščanje energije ob hitrejšem prenašanju energije, hkrati pa preprečuje vsako deformiranost dna pri hitrih temperaturnih spremembah ali zahtevnih po-goj-ih uporabe (brez zadostne uporabe masti ali tekočin). Strokovnjaki so dokazali, da -se v povprečju samo ca. 15 % energije prenaša z žar-čenjem in k-onvekcd-jo.
☆
Neko holandsko podjetje je letos pričelo z izdelavo montažnih weekend hišic (bungalowov), čigar stene so zunaj kot znotraj emajlirane in nudi-j-o ekvivalent izolacije kot 70 cm debelina kampa. Vsaka hišica obstoja i-z dnevne solbe in jedilnice, 3 spalnic, kopalnice, kuhinje ter manjše pralnice. Za montažo o-dn. postavitev je potrebnih 744 ur.
☆
V	ZDA v novejšem času proizvajalci emajliranih kopalnih, kadi premazujej-o pred dobavo sv-otje kadi z lakom, ki tvori zaščitni film pred umazanijo, drgnjenjem in drugimi nevšečnostmi, do katerih prihaja pred vselitvijo. Ko je stavba g-o-tova, se ta zaščitni film hi-tr-o in enostavno odlepi ter s tem omogoča dovršeni izgled izdelka.
☆
Delež proizvodnje hladilnikov, pri katerih proizvajalci uporabljajo emajlno prevleko ((tako zunaj kot znotraj), v novejšem času hitro raste. Medtem ko je v Franciji od skupno 116 novih modelov dobra polovica emajlirana, pa je delež v italijanski industriji hladilnikov znatno višji. Ta preobrat je posledica spoz-nainja bistvenih prednosti silikatno-emajlnih prevlek v primeri z umetnimi smolami, ki zgubljajo sčasoma radi staranja določene pozitivne sposobnosti zaščite in zunanjega izgleda.
☆
Po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev cinka odpa-dadanes še vadn-o prhko 90 % porabljenega cinka za antiko,rozivpe prevleke jekla na bazi suhega pocinkanja v vročih cinkovih kopelih. Mokri postopek pocinkanja nazaduje, medtem ko se elektrolitsko pocinkanje širi na določenih toriščih.
☆
-Potrošnja nikla v svetu zadnje -čase z-opet hitreje raste. Na prvem mestu stoji porabji nikla za proizvodnjo nerjavečih jekel (leta 1962: 73.500 ton ali 31 % svetovne potrošnje), sledi j-i pa poraba za galvansko niklanje (potrošnja 40.000 ton letno ali 17 %).
☆
Študije in dogovori za realizacijo prvega naftovoda iz Jadrana prelko Avstrije v južno Nemčijo se bližajo h koncu. Naftov-od bo povezoval Trst z nemškim mestom Ingolstadt tčr bo trasiran skozi Furlanijo, po dolini Tilmenta, skozi gorovja v italijanskem obmejnem področju ter potem dosegel svojo najvišjo nadmorsko višino v gorovju Tauema (1.500 m nadmorske višine). Dolžina naftovoda znaša 460 km ter bo v prvi etapi ob premeru 96 cm cevi .— omogočal pretakanje 18 (milijonov -ton nafte. Stroški izgradnje bodo stali 115 milijard lir.
Smafihe*
e
OB 70-LETNICI
Nadaljevanje)
Franc Leskošek-Luka je bil rojen
9.	decembra 1897 v St. Andražu pri Velenju. V tovarni je začel delati kot kovinostrugarski vajenec in se izučil za kovinostrugarskega pomočnika. Kot kovinostrugarski pomočnik je delal v Avistriji, Češki, Poljski in bfemčiji. V teh deželah je dodobra spoznal krivični položaj delavstva v kapitalističnem svetu in je sodeloval v delavskem gibanju. Že leta 1926 je postal član KPJ.
V	stari Jugoslaviji se je nepopustljivo boril za pravice delavstva in ko je delavska organizacija v tovarni nekoliko oslabela se je začel zanimati zanjo kot oblastni tajnik Saveza metalnih radnika Jugoslavije. Po njegovi zaslugi si je delavska organizacija leita 1930 zelo opomogla. Na njegovo pobudo so se ponovno sestajali najbolj zanesljivi politični delavci in so bili postavljeni delavski Zaupniki. Takratna organizacija delavcev je imela že 1300 članov in je predstavljala močno revolucionarno silo za boj delavskega razreda v tovarni.
V	gospodarski krizi leta 1930 je lastnik tovarne .skrčil delo na dva do tri dni v tednu toda njegovi pristaši so imeli polno zaposlitev. Delavska organizacija pa je lastnika prisilila, da je uvedel za vse enak delovni teden. Delali so po
štiri dni v tednu.
V naših sestavkih smo že pisali o delovanju tovariša Franca Le-skoška-Luke v delavskem gibanju v naši tovarni. Naj omenimo še, da je bil leta 1937 na ustanovnem kongresu KPS izvoljen za prvega
sekretarja KPS. Leta 1940 je odšel v ilegalo, leta 1941 in 1942 pa je bil komandant Glavnega štaba slovenskih partizanov. V jeseni leta 1942 se je vrnil k političnemu delu. Po osvoboditvi je opravljal raz-
ne visoke odgovorne državne dcn politične funkcije. Bil je odlikovan z Redom narodnega heroja, Redom narodne osvoboditve, Redom partizanske zvezde I. reda, Redom zasluge za narod I. reda, Redom bratstva .im enotnosti I. reda in Re-
dom za hrabrost.
Ob 60-letnici njegovega rojstva mu je občinski ljudski odbor mesta Celja izročil spominsko darilo s posvetilom:
»Minilo šestedest je burnih let,
kar si rodil se, sin proletarjata Celjan. Za boljši in svetlejši svet v boj vodil si iz ropstva, zla in
blata
delavski razred. Vragu kljuboval heroj iz jeikla si na poti k zmagi. In srečo naših novih dni koval naprej še bo, tovariš Luka dragi!
Tovariš Peter Starite-Skala je bil rojen 4. maja 1914 v Celju na Spodnji Hudinji. V naši tovarni je delal kot kovinar. Leta 1931 se je začel udejstvovati v sindikalni organizaciji poln borbene proletarske zavesti. Kot smo v naših sestavkih že omenili je bil med glavnimi organizatorji celjskih delavskih stavk. Leta 1933 je postal član KPS in je bil član Okrožnega komiteja KPS v Celju. Spomladi leta 1941 je organiziral zbiranje orožja v Celju in okolici. Stalno je bil povezan z najzavednejšimi celjskimi delavci vseh celjskih podjetij. V poletju 1941 je vodil organizacijo ljudskega odpora proti okupatorju in je v celjski okolici sklical več sestankov Osvobodilne fronte. Bil je komandir prve Celjske čete in na Javorniku ranjen v spopadu z nemškimi žandarji. Organiziral je tudi drugo Celjsko četo, ki je zaradi izdaje razpadla. Kot visok vojaški funkcionar naše Narodno osvobodilne vojske se je boril v vseh delih Slovenije z izredno hrabrostjo, hladnokrvnostjo in smotrnostjo. V letu 1943 je bil sekretar Pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko. Junija 1944 je bil v Slovenskem primorju kot namestnik komandanta IX. korpusa. Decembra 1944 se je vrnil na Štajersko
kot komandant IV. operativne cone.
Za zasluge v ljudski revoluciji je bil odlikovan s številnimi visokimi odlikovanji.
Po osvoboditvi leta 1945 je postala tovarna last naših delovnik ljudi. Dne 10. maja 1945 jo je prevzela komisija za upravo narodne imovine v Celju kot začasni upravnik pa je bil imenovan ing. Rihard Pompe, sedanji tehnični direktor. Kasneje je bil imenovan po odloku Ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS za delegata tega ministrstva. Tovarna je začela redno obratovati 14. maja 1945. Delegat ing. Rihard Pompe pa je bil pri svojem delu povezan z že obstoječim odborom Delavske enotnosti katerega člani so bili Bogoljub Hmelina, Alojz Čater, Ivan Kolarič, Mirko Polutnik, Maks Vovk in Viktor Kodre. Posamezne obrate pa so prevzeli:
gospodarski oddelek, ing. in dipl. iur. Julij Kubi as;
•skladišče pločevine, Maks Vovk;
centralno skladišče, Martin Pečnik;
odpravni oddelek, Mirko Polutnik;
obratno pisarno, Ivan Kolarič;
kalkulacijski oddelek, Franc Novak;
knjigovodstvo, dr. Albert Riha;
plačni oddelek, Maks Gorišek;
zunanjo upravo in stavbni oddelek, Franc Velikajne;
izdelavo surove posode pa Franc Germadnik.
(se nadaljuje)
Franc Leskošek-Luka
Iz popotnih zapiskov
(Nadaljevanje)
Če pa bi me nekdo vprašal, kaj je v Parizu poceni ali kot se temu pri nas reče, kaj bi se tam splačalo kupiti, bi me spravil v zadrego. Kajti ne bi mu vedel na to odgovoriti ali drugače povedano, tam ni ničesar poceni, ničesar zastonj. Skratka vse je drago in vse je treba plačati. Pač, vstop v znameniti muzej LOUVRE je samo ob nedeljah in praznikih brezplačen, ob ostalih dnevih pa se plača primerna vstopnima.
Sicer pa se v Parizu dobro zavedajo, da je njihovo mesto, ki velja za center din žarišče intelektualne in umetniške aktivnosti celega civiliziranega sveta, edinstveno in raznoliko mesto, ki ne razočara nobenega obiskovalca in, ki vsakemu nudi tisto kar od njega pričakuje, umetniku umetnost, zgodovinarju zgodovino, arhitektu arhitekturo, zaljubljenim ljubezen itd. Skratka mesto, ki ima stotero obrazov (obličij), privablja vsako leto na milijone tujih turistov, petičnih, premožnih manj premožnih in povprečnih. In to dejstvo je treba s finančne strani, dobro izkoristiti 'kar Parižani tudi dobro znajo in s pridom uporabljajo vsepovsod. Naprimer, če se ustavimo samo ob napitnini. Pri nas smo napitnino ali kakor ji tam pravijo »Servis« že odpravili oziroma jo odpravljamo. Tam pa se tujec srečuje z njo na vsakem koraku, kar je zlasti neprijetno za nas Jugoslovane, ki smo se nanjo po eni strani že odvadili, po drugi strani pa običajno razpolagamo z omenjeno količino deviznih sredstev. Že nosač prtljage na kolodvoru bo zahteval poleg plačila še napitnino, taksi šofer smatra samo po sebi umevno, da dobi še 15% servisa od skupne gene vožnje, od komada prtljage pa še po 0,15' novega franka. Portir hotela pričakuje servis za vsako najmanjšo uslugo, ki vam jo naredi in ki sicer ne spada v njegov ozek delokrog dela, pa kot npr. da pokliče taksi, da odnese prtljago od portirnice do pločnika pred taksi in slične dobre usluge. So pa vsi portirji brez izjeme silno prijazni in ustrežljivi in radevolje delajo usluge. Hotelski sluga, potem ko odloži vse kovčke, ki jih je prinesel v sobo, stegne roko za servis. Natakarji v re-
stavracijah in lokalih računajo 15 odstotkov servisa. Poglavje za sebe pa so kinematografi. Ko vstopite z vstopnico, ki velja 2,5 do 3 franke v dvorano, vas tam že pričaka več ali manj lično dekle, oblečeno v nekakšno livrejo, z nasmeškom vam vzame iz rok vstopni oo in vas popelje do vašega sedeža, kjer zopet z nasmeškom vrne vstopnico, roko pa zadrži v vodo-
som (zopet z nasmeškom) izreče dve besedi: »Servis, prosim.« Tak servis je običajen povsod tam kjer odkazujejo prostor tj. v vseh kinematografih, varietejih, gledališčih, kabaretih in lokalih s programom in tak servis velja najmanj en frank. Naj vam ne pade na pamet, da ihi si tam domišljali, da ste tako dovolj intelegentni, da si sami poiščete svoj prostor. V takem primeru, dekle v livreji takoj dvigne gromozanski vik in krik in bog naj vam stoji ob strani, če takoj ne popravi zmotno mišljenje o svoji intelegenčni stopnji s tem, da si pustite pokazati svoj prostor, njej pa odrinete obvezni frank za servis. Sicer pa po drugi strani je taka dekleta treba tudi po svoje razumeti. Za svoje delo namreč ne prejemajo nobene plače in servis je njihov edini dohodek. Kljub hi- , tremu naraščanju francoske indu-
strije (v zadnjih 15 letih je narastla za 180 %) cene izdelkom pa tudi uslugam in storitvam iz leta v leto stalno naraščajo. Vlada se prizadevno bori proti inflaciji, cene pa še kar naraščajo. Izložbe manjših trgovin so prelepljene s številnimi lepaki z nekako takimi besedili: »Borimo se za stabilizacijo cen«, »Sodelujmo v akciji za stabilizacijo cen« in Slično.
Še relativno najcenejši, vsaj v primerjavi s cenami v nekaterih zapadnih državah, so kmetijski pridelki, vino in južno sadje, ki prihaja iz bivših francoskih kolo-
nij. Za uvoz iz takih prekomorskih dežel veljajo v Franciji določene večje ali manjše carinske olajšave. To ni nič nenavadnega, saj je znano, da je Francija, ki je 56 % agrarna dežeia, žitnica Evrope in da je po izvozu vina, katerega pridelajo okoli 60 milijonov litrov na leto, prva na svetu. Čeprav se francoski kmetovaloi že dalj časa z raznimi sredstvi borijo in demonstrirajo proti vladni politiki kmetijskih pridelkov, se nam jugo-slovanom cene teh pridelkov preračunan v dinarje po uradnem tečaju ne zdijo posebno nizke. Ne moremo reči, da so ti pridelki dragi, lahko pa rečemo, da niso ravno poceni. Pač pa so vse tržnice, večje in manjše, stojnice na ulicah in prodajalne vedno bogato založene s svežimi vsakovrstnimi kmetijskimi pridelki in živili, Vi »' m «h (Se nadaljuje)
Program in
OD 15. IV. DO 15. V. 1964
KINO UNION:
15,	—19. IV. 1964 »V SLUŽBI PANCHA WILLE« ameriško-mehiški barvni
20,	—22. IV. 1964 »SALVATORE GIULIANO« italijanski
23.-24. IV. 1964 »GANGSTERJI IN FILANTROPI« poljski Cs
25.-27. IV. 1964
»ALI SO ŠE ANGELČKI« švedski barvni
28.	—30. IV. 1964 »LJUDJE NA MOSTU« ruski barvni
1,—5. V. 1964 »SEDEM VELIČASTNIH« ameriški barvni Cs
6.-7. V. 1964
»HUDIČEVO OKO« švedski
8,—11. V. 1964
»NORČIJE V OPERI« ameriški
12,—15. V. 1964 »VELIKO SRCE« francoski
KINO METROPOL:
16,	—20. IV. 1964 »BRAVADOS« ameriški barvni Cs
21.	—24. IV. 1964
»POVEST O PLAMENEČIH
LETIH«
francoski
25.-28. IV. 1964 »JULES IN JIM« francoski
29,	—30. IV. 1964 »PRIJATELJICA IZ MLADOSTI« ruski
1.—2. V. 1964 »VOJNI ZLOČINCI« švedski
3.-4. V. 1964
»STALINGRAJSKA BITKA« švedski
5.-7. V. 1964 »ALŽIRKA DŽAMILA« egiptski
termini filmov
8,—11. V. 1964
»RODOŠKI VELIKAN« italijanski barvni Cs
12.—14. V. 1964
»NEPOZABNA NOČ« angleški VV
c
LETNI KINO:
1,—3. V. 1964 »OVČAR« ameriški barvni Cs
4.-6. V. 1964
»UPORNIKOVA PESEM« mehiški barvni
7.-9. V. 1964
»DAVID IN GO LIJ AT« italijanski barvni Cs
10,—11. V. 1964 »NE POZABI ME« italijanski barvni Cs
12,—13. V. 1964 ■
»MARINA« nemško-italij anski
14.—16. V. 1964
»BLAGO V SREBRNEM JEZERU« jugoslovanski barvni Gs
MATINEJE:
19. IV. 1964 »ŠTIRINAJSTI DAN« jugoslovanski
26. IV. 1964
»KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA« ameriški
3. V. 1964
»KAMPO MAMULA« jugoslovanski
10. V. 1964
»SEDMO SINBADOVO POTOVANJE«
ameriški barvni Cs
17. V: 1964 »TRAPEZ« ameriški barvni Cs
PRIPOMBE NA OSNUTEK STATUTA
Tehnični sektor predlaga popravek 61. člena; »Vsi odstavki razen prvega in zadnjega naj se črtajo.«
Komisija, ko je pripombe obravnavala je ugotovila, da člen 61. ima skupaj samo tri odstavke.
Ob Seinl
ravnem položaju in z ljubkim gla-