PRIMORSKI g GLASILO OSVOBODILNE FRONTE lA SLOVENSKO PRIMORJE -—■ -2—J-! u lMh 11 11. .— TRST, četrtek, 5. julija 1945 - lelo I. štev. 46 Uredništvo in uprava, Piazza Garlo Goldoni št, 1*1 Telefon št 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne Cena 2.- liri vračajo. Hi, ki smo.. «Naš časopis, Bi je v drugačnih ki pod drugačnimi re. ' iimi protestiral proti taboriščem smrti,»Vita nuova* ftev. TO98. '■Vita nuova* je glasilo akcije, ki hoče Viti stro*-°P°htiČTia in se s poliUlko peča U‘^to, kolikor je tudi '-politika | pr#4’wt moralnega vredotenja s večnih resnic m načel ka-. *°Wk» vereizpovedi*. «itoix*», ki je namenoma pr*«e)ia( izhajati za časa jugoslo-™*9k» vojaške oprave v Trstu in m°rju kljub temu, da ga ni ta '?*1®uo v ničemer zadrža/vala v nje-fti izhajanju, je Se v svoji prvi I P°d angloameriško vojaš- 'VrtKo — y podkrepitev ihx>je-jj* aPdHtičnega značaja —, prhob-fančii, kjer zahteva priključi-še spornega ozemlja k ki se že v svoji pr-tttvilki pod angloobneriško vo-*** '‘■Pravo odlikuje po svojem ^ zavezniško Sovjetsko v svoji drugi iteiMki nada-*w>ja napade na zaveznigki I kr^t0V€ti nov.o demo-I »k!*0 3awen*»fco državo Jugo-* nacistično Nemčijo (člo l & nacizem*). V tem ] /7^** »e samo ob sebi umevno j Predsednika jugoslovanske i tnaršala Pita, namreč da po- V Angliji danes volijo Po desetih letih - 1677 kandidatov za 640 mest Resno razpoloženje volilnih množic • spoštovanje ftttt vodja koalicijske ! vlade, V kateri so sodelovali tudi laburisti ip liberalci, in zaslužil je | spoštovanje kot vodja naroda. Ni pa prav, da si to spoštovanje lasti kot vodja stranke in to ttete stranke, ki aasi velik ddl odgovornosti, da je do te vojne sploh prišlo. Tretja značilna volilno-propa- Velikodušnost maršala Tita Slovanska brata Iz taborišča v labcu so bili odpuščeni domov pripadniki nekdanjih Mihajlovičevih oddelkov Beograd, 4. Tanjug. Mer&a-l Tito ■e podpisal odredbo, a katero se pu- London, 4. s. d. — Te dni je obr- ] kar dostojno. Izostalo je ke običaj-njena pozornost vsega sveta v An- j no obmetavanje nepriljubljenih glijo, kjer bo ljudstvo po desetih ! kandidatov z jajci in paradižniki letih izbiralo zastopnike v parla-1 iz razumljivega razloga, ker so te mient. Volitve v Angliji so netivom- j stvari v Londonu predrage. Prav no dogodek svetovnega pomena, j tako ni bilo nikakfh posebnih po- Najprej nekaj statističnih podatkov. Volilcev je okoli 3S milijonov, moških in žensk. V tem številh je okoli 3 milijone vojakov, njim je namreč tudi dovoljeno voliti. Oe so v službi zunaj domovine, »mejo svoje glasove oddati posebnim poverjenikom ali tudi po poiti. Razglasitev končnih rezultatov se bo zaradi tega nekoliko zavlekla. Za 640 mest, kolikor jih šteje angleški parlament, je postavljenih 1677 kandidatov, 88 je med njimi žensk, večina laburistk. Največ kandidatov je postavila laburistična stranka in sicer 601. Za n jo pride konservativna stranka s 547 kandidati, nato liberaci s 305 kan- klonov volilcem s strani kandidatov. Listi javljajo le, da sta postregla dva kandidata svojim volilnem tako, da sta jim na zborovanju samo prepevala, da sta najela godbo in plesalke za ples. Bil je pa to čisto osamljen slučaj. Manjkalo ni tudi ostrejših agitacijskih metod. Deležni so jih bili v glavnem konservativni kandidati, če so se spustili na agilaoijo v laburistične okraje. Tako na primer znani konservativni časopisjp . ,. ■ , „ : Sčajo na svobodo .ujetniki taborišča lastnik tard Beaverbrook ha vet- gandna poteza i? indijska konfe- j ^ ki *> Mil jih zborovanjih sploh ni mogel priti do besede, toliko so zborovalci kričali, ropotali In tulili. Nasprotniki laburistov napadajo bolj skrito, na na zborovanjih. Napadejo na primer ponoči glavni stan laburistične propagande, razbijejo pohištvo, sežgo propagandni material in izginejo. Drugi sppet razrežejo gume na avtomobilih agitatorjev za laburistično stranko. renca v 3lmli. Da pokaže strogo konservativna vlada svojo liberalnost, je spravila na dan vprašanje »indizaoije*- indijske vlade, z drugimi besedami, povečanje deleža domačinov pri vladnih poslih. Izpuščenih je bilo iz zapora nekaj že več let zaprtih članov kongresne stranko. Konferenca je nekaj dni tekla, nato pa je bila preložena za Štirinajst dni. Po volitvah pa bo Vendar tako «aittvno» poseganje mogoče odgodena še za delj. Glav- v volilno borbo ne zavzema širšega obsega. Ljudstvo gleda na volitve v splošnem zelo resno. Mnogo volilcev se zborovanj noče udeleževati In posluša govore raje po radiju. Agitacijske poteze no je, da so prišli angleški volilci do prepričanja, da se vlada briga tudi za domačine v Indiji. Kaj bo z njimi zares, ni tako važno. In prolipoteza Napačno bi bilo misliti, da so laburisti in liberalci v tej borbi ne zijpjdejo. Tudi oni iščejo vseh mo- j Sahou, srbski kmptje, ki so bHi Mihajlovičevih oddelkih. Nepopisna radost in vzkliki maršalu Titu ter novi Jugoslaviji so bili najvernejši izraz teh kmetov, ki sc mnogo pretrpeli na poti v novo življenje. Pred odhodom jp. taborišča jim je polkovnik, komandant taborišča med drugim dejal: « Vojsko Draže Mihajloviča je doletel poraz in je bila vojaško uničena, na drugi strani pa je vzbudila nezaupanje našega ljudstva. Danes da je bilo v četniških organizacijah mnogo ljudi, ki so bili prisiljeno vključeni vanje. Zato smo nekajkrat amnestirali one, ki so bili v teh organizacijah, razen pobijalce in požigalce. Vrnite se na svoje domov« in ne pozabite, da sta edina vojska in oblast naša vojska in naši narodni osvobodilni odbori, .Ko boste prišli domov pripovedujte, kako eo z vand postopali četniki tor vas puščali, da umirate od gladu h. bolezni*. Danes odhajajo prevarani kmetje Mi ljubimo svoj jezik in svojo domovino, naša srca so polna narodnega ponosa. Lenin, zv. XVIII., stran 81. Tisočletje in več nas loči od njiju in od njunega velikega poslanstva med nami, ki sta ga za/pooela za kulturni preporod slovanskih narodov. Ob dnevu njunega imena se zbrano, ponosno spominjamo njunega dela, njune veličine. Solunska brata sv. Ciril in Metod sta uvrstila slovanske narode med narode kulture in napredka. Zapisala sta prve slovanske besede v na svoje domove. Velikodušnost maršala Tita je najbolje pokazala trdnost naše države in naših narodnih oblasti. vladata v Srbiji red in mir. Vem, VV.V.V. .■vvv.t ',*,WAWVW.VAV VWVWW.%VAVAV IZ JUGOSLAV sročih agitacijskih momentov v svo- Ker je znaten del angleške jav- jTkor^. Tako je na primer gospa , nosti politično neopredeljen, si sku- rog vidite, da Attlee ki ga ml ce ( —da didati, 224 kandidatov pa so po,- ^a j0 stranke zagotoviti svoj uspeh mmo, nima nobene besede. >-ac pa j _ stavile ostale stranke in skupine. v krogih z raznimi agitacij- je vsa objast v rokah ljpjii, ki so *s-_ . - v ozadju in ki hočejo zganjati dik- j plačo, ki je bila zelo skrom.ua. La- Volitve so po sedanjih volilnih predpisih zvezane s precejšnjimi stroški. Najprej mora vsak kandidat vložiti 150 funtov v državno blagajno. Znesek ni majhen, če ra Priznanje balkanski mladini j '?hurcbillova objavila oglas, da . Poslanica ssotovnega mladinskega odbora kongresu balkanske mladine knjigo človeške zgodovine, dala slo- vanskim narodom za vse veke. orodje duha in znanja, ki so mu ostali zvesti do današnjih dni. Azbuka sv. Cirila je bila osnova, ki je našim narodom pomagala, da so prodrli v vse tajne človeški intelektualne kulture, Ki so na njej razvili prvine svojega lastnega genija, Ki so z njo. prispevaii k oboi človečanski kulturi svoj veliki delež.a skimi potezami. Take poteze so toliko bolj učinkovite, čim neposred-nejše pred volitvami so izvedene. Laburistična strapka je celo javno posvarila svoje voliloe, naj ne aa- •tena katnu-,. . ... , „ čunamo povprečno po 500 kr za! sedajo poročilom »n obvestilom, ki ( r^^l^ka duhovščina bolj no- _ ^ M „„ „trn»ui *, -ki.,,;,, v™. to je da opusti svojo proti- politiko, ki jo je vodila za nemške in italijanske okupa-j.. kteoeti a nacistično zamislijo oer^ve- J* kakšnega razlo. , ^J^^čkih večnih resnic W mo-katoliška duhovščina v Jugo-podpirati okupatorja im nje-Ptvnagače, M povsem jasno. *** norm je do resnice in pra-hm kakor vsakemu resničnemu ne zanima toliko na-**k,va o apoHtičrtgsti in teo-_ pristranosti, kot praktično tako katoličanov kot _ ' ki imajo drugačne svetovno- poglede. In kar ge tiče praktičnega zadržanja tako ^Uanov kot onih, ki imajo drru-*liHe svetovnonazorske poglede, ^ W se tiče tega praktičnega za- en funt. Se večji pa so stroški za propagando. Ti so normirani, kar naj bi onemogočilo, da bi bogatejši kandidati zasenčili manj premožne. Na vsakega volilca je dovoljeno potrositi največ 5 penijev. Stroški so torej močno odvisni od velikosti volilnega okrožja. Skupni stroški pri zadnjih volitvah so bi jih v njeno škodo objavila konservativna strapka zadnje dni pred zaključkom propagande. Kot kaže doslej, je bila glavna taturo. Taka je spioh slika socia- i buristi so takoj planili po tem o- I 4 Tanyug svetovni mla- liatičae bodočnosti v primeru zrna- glasu, čes je tak pravi obraz kon- odbor j poslal 3iedečo po- ge laburistov.* aervatlvcev, nizke plače Ustim, ki, ^kanskemu mla- Odgovor laburistov, da je tudi detajo Kaj se bo sel«^ zgodno, če : kQ ; bodo konservativci dobili vso Via- j do v roke? Dalje so izkoristili za! ‘D^gi prijatelji! Svetovni mla- svojo agitacijo Ciar.ov dnevnik, v | dinekl odbor toPle in l9kre_ katerem je zabeljeno, kako je no pozdrave delegatom, ki so se Churchill vezan na stranko, da tudi on ne more voditi posebne politike, je sicer pomiril razburjeno javnost, vseh volilcev pa vendar ne. Z udarci po socialistih je Ohur-| chill nadaljeval vse zadnje dni ££ propagandna poteza konservativ- 2borovanjjh zlasti po takih krajih, cev črnogleda bodočnost Anglije, če bi prišla pod vlado laburistov. Churchill je naslikal to možnost t .._____, . ! tako temno, kort bi mu tega nihče znašali nekaj manj kot en mili- , . . r, .. m , ne mogrel prisoditi z ozirom na aoi«. jon funtov storlmgov. To pat bodo j „ za katere je smatral, da so v rokah laburistov. Njegova osebnost, njegove nedvomne zasluge v tej vojni, mu olajšujejo propagandno delo. Sploh je Churchillova osebnost glavni adut konservativne toliko doprinesli k zmagi, morajo dohiti zaslužena mesta in časti, ki jim pripadajo. Toda vse našteto niso samo vasi problemi, to so tudi naši problemi. Odgovornost svobodoljubne mladine vseh dežel se razprostira povsod. Chamberlain pred leti predložil | ^rali na balkanskem mladinskem , Mnogi izmed nas so bi« obvaro- bodo reformirali volilni postopek I 8 k«jservatlvci. Druga a- Btrank*. Liberalci in laburisti po- ljivce pa nove težave, kam bi . . . cri+«f*inotesa konservativcev • , . . . /-«1,__u, osnutek svojega govora Mussolini- j kongresu in preko njih mladini bal-ju v potrdilo. Nasprotniki konser j kanskih dežel, katerih predstavniki va/tivcev zelo zamorijo, da Je daljno se zbrali prvič v medsebojnem britanski ministrski predsednik ! prijateljstvu in pri delu za skupne svoj govor v pregled tujcu. Pravi- j cilje. * jo, da je to neodpustljivo. Vse ta- Prejšnje generacije narodov va-ke senzacije predstavljajo za vo- Jih dežel so prenašale trpljenje solile* zanimiva odkritja, za ornah- vražnih napadov od zunaj, in rrotra- naj velja naslednje: '^ita nuova* je v svoji, številki , Jkniia leta 19)5. priobčil članek I . ■ naslovom ((Koncentracijska ta- . . članku i« katerega puhti ^ sovraštvo, je med drugim (. 'f-' 'Tisoči Italijanov, upranH- °^i neupravičeno zaprtih, bi- če peridejo na vlado, tako da bo o-mogočena kandidatura še manj premožneijsim. Do sedaj so konservativni kandidati plačevali stroške za kandidaturo iz lastnih kepov, dočim so laburističnim kandidatom plačevali stroške ali volile! ali pa stranka. gitacijaka poteza konservativcev j udarjajo da ^ Churchill zaslužil odločili. je cafera Lasky». Churchill je povabil vodjo lahurijjt !čne stranke j Attleja na konferenco velikih treh, | češ da bo prav, da bi tudi op kot; bodoči mo'zni predsednik prisofltvo- njo borbo, ki so jo podžigali in razpihovali sovražniki slovanskih narodov Brata so ščuva« na brata, narod proti narodu. Zdaj prvič ima | vaša generacija edinstveno priliko, .... I ila izgradi bodočnost, ki bo dostojna Ob koncu se dotaknimo *ajvai- | le da se on, manj brigajo za po- j ^ narodoy Jn nJlhovih jzrednih Pronramatične razlike val vsem raagovorom in bil iufor- mejšega, progvamatične razlike med državi jen je nekat«-ih industrij in j tradic„ do(,t0jna mladine vaših de-! miran o vsem, kar bo konferenca j tremi vodilnimi strankami, konser- kontrolo nad proizvodnjo, pac pa ; ^ ^ ŽMj€nja m ^'ranth Vi na podlagi golih ova4/b Mki faradi osumljenosli, vojni ujet- • vračajoči se iz nemških tdbo-i,,B" koncentracijskih taboriš- ^ An n* . . . .. ^ Aveniji in Brvatski. Kar v taboriščih, dogaja, nas mo. Nadaljuje st duh in si-^.■šuechutitza in BuchenroaldO. . ^ timo-č ... 1_______ e.ui/v F %^**grine n krhko zamislijo in t bi podobne sisteme. Tisoče 5*w. tirajo v smrt. To je tre/ba strgfa* dobesedno*. 'Po dolgi in Hjf. tojnt za odpravo podobnih ^ bo moral svet še prena- »Op^ ^ Postopanje t* — 'Naš ča-^ Je v drugačnih časih in pf^^tfiačvimi režimi protestiral taboriščem smrti, ponovno r°ije obsoja te sisteme*. J* im* pogum to napisati dlotrek, * baje žene neskončna ljubezen in prasjioe, potem res ne ^ š»k0 bi izglmMa gola laž. podobne lobi mi ne misH-Ogovarjati, ker je njih iert-Značaj preočiten in je kakor jjJv* fajou podoben lažem, ki so jih • T>n IV vest s s no-i ,1 Z.ir, s. Po svetu o Trstu, preden je to po dogovoru prišlo pod an- „ v. PO (Mj"l«ri»ko vojaško upravo. Tudi "fcla h menda po tržaških ulicah ^ ' fcrt e potokih in paziti si mo. rjj nisi stopil na truplo urno-^ ,e9o. Bodemo povedati samo to, l- 1 len je v koncentracijskih ta- i,/nčiK ifo. Recionirana volilna postrežba Angleške volitve ne bi bile prave volitve, če jih ne bi poživeli z drobnimi zanimivosti In senzacijami, obravnavala in sklenila. Attlee je | vativne, laburistične in liberalne, smatrajo za jedro svojega progra-; y/^Q wojfll M Jn ^ naro- na to pristal. Tedaj pa se je po- ! Ce bi hoteli bHi kratki, bi mogli ma široko zasnovano socialno skrb- javil tretji, profesor ltosky, pred- te razlike strniti v sledeče: Glede ^vo, v skladu , Bevaridgejevim ^ ^ yojno v Evr(>pi, toda sodnik izvršnega odbora laburist,«- | ^°“s z Jemi srod-! " Nedvomno imata zadnji dve j miru še nismo dosegli. Herojstvo j je v n^ših rokah. Spoštovati motto vani strahot sovražne invazije in mi želimo storiti vse, kar je v naši moči, da damo materialno in moralno pomoč onim, ki so trpeli več kot mi Pred vami smo odgovorni, in t# odgovornosti se ne bomo izogibali. Pravtako je mnogo, česar se moramo od vas naučiti. Vi ste pokazali primer odpora proti fašizmu, ki nima enakega v zgodovini. Vi ste pokazali zgl^d edinstva in skupnost cilja tam, kjer sta bila nekoč nesloga in nesporazum. Na delo moramo vsi skupno, tako da bo postal visoki ideal Združenih narodov stvarnost, tako da bomo bodočnosti dali prijateljski ustvarjalni mir, pravico, srečo tn napredek vseh narodov. Bodočnost ne stranke. Izjavil je: «Attlee si-, vojno do popolne: stranki zelo širok krog pristašev j in predanost, ki sta omogočila cer lahko priaoztv^ , . kapitulacije nasprot&ika. Vse tri j in nedvomno je večina Anglefeev ! zmago, bosta prav tako postavila po katerih športno vzgojena jav- j kot opazovalec, toda glede aktiv- ^ temelj povojncga | v njunem taboru. Toda silna oseb- nost kar Wepl. Letos bi še posebej nega poseganja v razgovore mora ohranitev dobrih odnoša- j n ost OrurchiUa, hvaležnost spričo ■ i.i_____ns t__j. iui t v« i =4 4-; *a if/vf nrn/ispnnlk •dijvuj«*, ... pričakovali, da bodo volilne borbe , upoštevati, da je kot predsednik , ^ zdrllžellirai državami in Sov- z oziram na izredno važnost zavze- | laburistične strankp vezan na izvr-1 o G,avna je y le najhujso ostrino. Vendar vse ka- j sni odbor,. Konservativci so to tr-1 notranjepolitiinih vprašanjih. Kon-že, da teče volitea kampanija še | dttev pograbili in jo izkoristili za iele ohraniti v€8 gospo. tarski in socialni ustroj tak kot Praznik ameriške neodvisnosti I je. Nobenih obvez nočejo prevzeti ' glede podr'zavljenja veleindustrije, ! nobene kontrole nočejo imeti nad proizvodnjo. Zato se bodo tudi v Govor predsednika Trumana v proslavo državnega Evropi vezali na take politične 1 praznika l atru«!> 111 stopajo podobna stali- ‘ šča. Njim nasproti zahtevajo labu- njegovih zaslug v tej vojni ki v neki meri tudi posledioe črnega slikanja prihodnosti, ki naj bi je bila Anglija deležna, če bi prišla v roke «neizkušenim socialistom - la- .emlje nove bodočnosti. Energija, iniciativa in navdušenje mladih generacij vseh svobodoljubnih narodov so bistveno potrebne, če ho-6»mo doseči tudi zmago v borbi za mir. Vaše dežele so že dalj časa buristom* bodo morda potegnile za zane od demokratskega življenja seboj neodločne mase in s tem po-1 jn od mladine dijigih dežel. Vaše maknile jeziček na tehtnici na j dežele ni samo napadal sovražnik stran konservativne stranke. V j onstran vaši« meja, temveč so jih tem primeru bi se naravni razvoj I izdali izdajalci in kolaboracionisti zadregi za nekaj čaaa. To bi imelo j doma. Sovražnik je v tekp vojnih Washington, 4. Predsednik Tru-, je kamioni slavne druge mehani- | rjgy podržavljenje prometa, pre- j nja trenja, razlike, ki bi »e pozneje ; dežele in vaše trpljenje ima po ve- za posledico, da bi nastala notra-! ’ et. na okruten način pustošil vaše man je o priliki proslave 4. julija govoril po radiju in dejal: «Ponov-no praznujemo ta dan kot obletnico dneva, ko je bila pred 169 leti proglašena rjfusa neodvisnost. V tem letu 1945 se čutimo pQnospi spričo moč naroda, ki je toliko pripomogel k zmagi nad sovražnikom v Evropi. Mnogo mož in žena naših oboroženih sil praznuje l«tqa obletnico ameriške neodvisnosti po d%ljnih krojih sveta. Ljudje teh krajev bodo razumeli, zakaj praznujejo ta dan, saj je svoboda draga Vsakemu človeku, kjerkoli se nahaja. V teh deželah bo mnogo taklb, ki se bodo pridružili počastitvi naše izjave neodvisnosti, po kateri so si vsi ljudje enaki in morajo uživati nedotakljive pravice do življenja, svobode in Iskanja sreče. Tu v domovini častimo d%iee ideal svobode, ki navdaja naš na- zlrane ameriške divizije. Pričakuje j mogovne veleindustrije, železne ve- i ne dale več mirno odpraviti. V p ra- učini primero samo v vašem h« se, da bodo glavne angleške sile j industrije, elektrike in denarnega sanje je, kaj je za Anglijo samo prišle šele jutri. V hudem nalivu , ve]eob.rata. Zavzemajo se za kon- j najbolje. Stališča širokih ljudskih so Američani vkorakali v jugoza- j tro]0 nad proizvodnjo. Želijo poka- j nmoSšiC tako v Anglii kot v Evropi, padne predele mesta. Poročevalec j z^j razumevanje za nove napred-pravi, da ni bilo rvikake parade j no vlade po Evropi. Želijo, da bi, ki so nosile glavno breme na svojih samenih, bi bila Angliji potreb- ni« pozdravljanja, slišati je bilo i Uar ge zunanje politike Uče, svet j na vlada, ki bi kazala iskreno ra- le zamolklo bobnanje tankov in ! .le smatral Anglije za reakcionar- j umevanje za razvoj, 1U so ga ev-kamionov. Formalna vojaška pa no. Tudi v kolonialnem vprašanju j ropski narodi v tej vojni o ive rada, ki bo dala Berlinčanom mož- zastopajo mnogo naprednejše sta-nost vjdeti ameriško In angleško j lišč« kot konservativci, vojaško silo, bo v nekaj dneh. J Podobna so gledanja liberalcev, ! Kitajski zunanji minister v Moskvi Močna in večna vez PraSki list o pomenu priključitve Transkarpat-ske Ukrajine k njem matični deieli za odnoiaje ČSR In SZ Proga, 4. Tass. — List «Svobod-; tev svoje davne želje. Pogodbo potic Ceškoslovensko* objavlja uvod- zdravljajo tudi narodi Sovjetske Itako zavezniških In ita- j ^ moto ln žene naših oborože- nik P«* na8,ovo”1 ‘J.ayj : s^J^ad^^kmak n^b^t* k ,V^h ,°^taUh dTi7 nlh bU' kl Blrljo te ideal P° ',vetu- Tnjem' .Rdeča armada ki ni šte-. bratski »kupnoeti slovanskih naročila svoje krvi, da bi zagotovila j *>vJn ker sluii utrdi™ v množičnih klavnic v na- i N. Namili Ji, vsekakor ni U- da pa j. ,Kuharja v eVita 1 «IIŽ"ia konferenca treh I svobodo ljudstvu, spoštuje | P-tl ^tonemu ko« bodočemu o ranm erah v taboriš (H h Ju- ! Washington, 4. VZN. Bela hiša volJo ljudstVR kot vrhovni *akon napadu. Ta pogodba bo ojačita I^Ve vodila ena sama misel I * vžfra^ objavila, da bo bivši po- ; ln ^ dala nafum „ai-odom pravico, skoslovasko republiko,..ker bo te t^‘^SvrerahL,n,„imilnimi*hm slanik Združenih držav v Moskvi da lzgradijo avoJo 8Vobodno de- naTf>dna d,zava ov Davis prisostvoval bližnji konferen- ; mokratično državo. Ljudstvo Trane- ci treh velikih. Po izjavi ravnate- ; karpatske Ukrajine, čigar sinovi lja tiskovnega urada Bele hiše s0 gc odlikovali pri porazu fašizma, Charlesa Rossa se bo Davis naj- j boreg se v vrstah Rdeče armade prej podal v London ln se bo nato j y nažd vojaških edinicah in parti , , a * preračunanimi lažmi »bu- J ^LUjenje do fašistom ■f <£m° se torej pedali s podob-N«rr ; dovoljeno nam bo, za-e itm °Osopisu 'Vita nuo\-a» le ne- 'toruiamj. M i* bila «Vita nuova* takrat, \ „ *® «ai>e*n(Jei borili za rodpra- postala narodna drizava Cehov Slovakov ln ker ne bodo mogle sile reakcije uporabljati Tranakar-patske Ukrajine kot izgovor za spor, kakor je bilo to v preteklosti. Pozdravljamo pogodbo, ki jo je sklenila naša vlada s Sovjetsko pridružil presedniku, da prisostvuje zan,klh odredih, Je izrazilo željo, : ^ 6eatitamo našim prijateljem .nstomov, ko so pod-”1 narodi Kvrope na čelu s K »vezo in jugoslovanskimi trpeli za svobodo in demo- "T Sr* pravioe vsega človeštva t . \ Ptoala takrat «Vita nimro* t rt'1 borci za ,odpravo> » 'Nj1,1,1 sistemov za katoliški list ^nova* komunistiMi bandi konferenci, ki jo bo ta imel Churchillom in Stalinom 8 da M se priključilo Sovjetski Ultra y Tmnska;.pa(9Ui Ukrajini in že- *** t ^"iemrrnlm navdušenjem je P°* Jtei>i!k< (ln* tB- junija 'H' j />r0(| *lovomo 'N e me za* napisal sovjetskemu ljud tfii H,4 ,e mn M'* i ves svobodo Prihod zavezniikih let v Berlin London, 4. UP. Londonski tisk in radio objavljata poročila o vkorakanju britanskih In ameriških čet v Berlin. SnoČl je 16.000 ameriških ret prišlo v mesto obenem s tanki j,ni. To 'zeljo so izrazili Jtarpato- , ^ yBemu banskarpatskemu Vju N ^ »Ančene more, ki je skopit, , *. zastrupljala cAvlHzuoijo... J»U: “ra »godu,Ane*. /n 5. v 'drugačnih čarih In pod drugač nimi režimi» proti taboiHščcm smrti? Ce »tikamo po številkah tedrit-ka 'Vita nuova* iz prejšnjih let, zaman iščemo podobne proteste. Res . f°> da naletimo na obiske oerkve- rA>rov*ki 9V0< ** dostojanstvenikov po taboriščih M uvršča u . Italijanskih vojnih ujetnikov, o 1 j?1** P* oti komuni:/nuf i /rakovi jjrntrutu proti postopanju * ujetniki in interuirDn- - panje fašističnih oblasti tn imamo srečo, da nam pe ta humanitarni postopek pustil oelo kožo, da umiranje resnMnih tisooev otrok, žena In starocv od lakote in mraza na Rabu, v Gonarsu itd, ni nikoli ganilo gospodov okoK 'Vita nuova*, da niso nikdar prot-stirali proti množičnemu ■ načrt«!mn iztrebljanju fašističnih žrtev. no bolj globokega prijateljstva med bratskimi slovanskimi narodi. Prih sim Vas, da sprejmete tudi iA»° iskreno zahvalo za,|s>, da ste pokazali razumevanje za vsa iivljeniaj® važna vprašanja gospodarstva n*■ še republike in za pomoč, ki ste n»m jo v te-n mnlslu obljubili*. Zaplemba Weygandove imovine Pariz, 4. Po odredbi državnega tožilca irancoskega visokega sodišča ja bila zaplenjena tmovlna general* Maksima Weyganda, vrbov-ncfg. zavezniškega poveljnika v času francoskega poloma leta 1940. Weiygand, ki Je bil aretiran maja •esdee, ko se je vračal v Pariz iz Nemčije, kjer je bil ujet, je bil obtožen, da je s »rojim postopanjem ogrožal varnost države. Tassa: Natančno sem -preiskal področje Jara. To strašno mesto če sedaj brani grozne sledove strašnjh nemških zločinov. Našel sem ženske lase, zlomljene človeške čeljusti, otroške Igrače. Kor pa me je najbolj presunilo, je bila majhna otroška noga v skoraj razpadlem rjavem usnjenem čeveljčku. Moj skem pgkolju 140.000 otrok, žena in starčkov, v Babi Jari. Določeno je, da se bo v bližini spomenika postavil muzej, posvečen tragediji v Babi Jari. Ob vho-db v muzej bodo obiskovalci videli dve žalujoči ženski sohi s plamenečima bakljama v rokah. Relief na bronastih vratih, bo prikazoval prizore nemškega pokolja, V muzeju i bodo obiskovalci videli ostanke so se oplodili z njunim duhom kulture, z njuno besedo napredka, so se povzpeli v prve vrste vseh naro-degj sveta, ker so odklonili meč 'm silo 4» ri osvojili duha in ljubezen j za orodje svatje borbe v prospeh psega človeštva. spomenik pa bo takšen: Na sivem granitnem podstavku bo stala piramida iz črnega poliranega marmorja, visoka 11 m. Celotna višina spomenika bo odgovarjala Običajni višini S »adstropne hiše. V sredi to piramide bo relief, prikazujoč mater, ki jok* n» dtruplom svojega umorjenega otroka. Pod reliefom bo izdolben v zlatih črkah napi« »V nemških žrtev, ki so jih našli med izkopavanjem njihove dokumente in stvari kot tudi dela priznanih ukrajinskih umetnikov, ki so naslikali pokolj nedolžnih kijevskih meščanov. Dela za spomenik in mu. zej se bodo pričela koncem t. 1. V ta namen je ukrajinska vlada nakazala za pripravljalna dela 200.000 rubljev. Sv. Ciril in Metod sta zmagala, ker morata sila in reakoija nazadnje podleči moči duha in napredka. In ko se v današnjih dneh dopolnjuje poslednji spopad teh dveh svetov dobrega 4» zla, sta nama prav slovanska brata blesteč vzgled, neomajen porok, da bo tudi ta borba napredka Sn Kulture proti sili tn zlu zmagala vnodič, zmagala do kraja, zmagata v resnično sredo tn blagostanje slovanskih 4» vseh narodov sveto bi. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 5. julija Goričani v složni borbi proti skupnemu faSistftnemu sovražniku Na zborovanju v Ljudskem domu so se t]udski zastopniki zedinili za skupni protifašistični program Razširjena ASIZ e. d. — Gorica, 4. V Ljudskem domu je dane* zborovala skupščina delegatov vseh protifašističnih slovenskih ju Italijanskih organizacij jz Gorico in njene ne neposredne okolice, de se seznanijo z delom, ki ga je začrtal Izvršni odbor antifašistične sloven-sko-italijanske zveze za Slovensko Primorje na svoji seji, ki so se je udeležili strank in skupin, ki sestavljajo to zvezo. V nobenem delu naše domovine m danes borba za resnično in popolno svobodo in neodvisnost tako izrazita, tako neposredna kakor pri nas na Primorskem, v tem delu Primorske, kjer se moramo še borl- za priznanje naših osnovnih pravic. Z največjim zanimanjem, z živahnimi diskusijami so slovenski in italijanski protlfašistl posegali razpravo o prvi in osnovni točki programa, ki pravi da je treba do kraja uničiti vse ostanke fašizma, Ves fašistični aparat in staviti pred ljudsko sodišče vse, ki odgovarjajo za protiljudsko delovanje fašizma, e Medtem ko se borba proti ostankom fašizma v onih delih naše domovine ki je ni okupirala tuja vojska uspešno nadaljuje in so že znana poročila o prvih obravnavah it. pravičnih kaznih za vojne zločin-c ? in izdajalce v Ljubljani in drugih mestih FDJ, je pri nas to delo zastalo. Naletelo je im ovire od strani, od koder tega.ce bi pričakovali. Odkar je Jugoslovanska armada zapustila naše kraje, ni bil kaznovan se noben fašist. Nasprotno, mnogo izmed onih, ki so se preje bali kazni, se je sedaj vrnilo v mesto in v druge kraje. Celo tako daleč so se opogumili, da se vračajo na svoja stara službena mesta, da izpodrivajo protifašistično usmerjene ljudi, da podpihujejo nacionalno mržnjo in dvigajo nizkotna nagnjenja, ki jih je gojil fašizem in katera mi iztrebljamo. Dejstva «o nam dokaz, da resnična borha proti fašizmu rri stvar katere koli oblasti, ki se proglaša za demokatično, temveč je stvar ljudstva, ki v«, kaj je fašizem, ker ga je na lastni koži občutilo in ki je trdno odločeno fašizem odpraviti Antifašistična slovensko-italijan-ska zveza bo ustanovila posebno komisijo za čiščenje fašistov. Njena naloga bo zbirati podatke o vsakem fašistu, ki za svoje zločine še ni bil kaznovan, in da vztraja na tem, da bo ta kazen izrečena in izvedena. V predelih, kjer nimamo ne vojske ne Narodne zaščite, bo Iz izkušenj zadnjih tednov vemo, da je treba krepko podpreti in desetkrat dokazati krivdo slehernega fašista, da se doseže le obljubo, da bo kaznovan. Dalje od obljube še ni prišlo. ASIZ (Antifašistična slovensko-italljaneka zveza) bo stvarno združenje OF slovenskega naroda z njenimi množicami in organizacijami ter italijanskim Fronte di li-berazione, ki je prav tako razvi- Pedagoški tečaj fašistične, fronte, čeprav so bik protifašistično usmerjeni. V Izvršni odbor ASIZ-a Je’ Mil izvoljen kot predsednik dr, Stec- chin„ znani antifašist, po narodnosti ‘Italijan, za podpredsednika tov. Gorjan Jordan, Slovenec, stari aktivist ip borec za svobodo. Za tajnika sta bila izvoljena tov. Zlva Fornazarič in Pustetto, bivši komandant batalijona. Poleg ostalih osem izvoljenih članov Slovencev Učitelji in učiteljice, ki se bodo Udeležili pedagoškega tečaja, se opozarjajo, da se pričnejo predavanja zaradi rasnih ovir in težav j6. namesto 2. julija. Tečajniki in tečajnice naj dospejo 5. julija v Šmihel pri St. Petru na Krasu in sicer v grad Ravne, jal mladinsko in žensko organira- ( in Italijanov Je skupščina pustila v cijo, skupne organizacije delavstva I Izvršnem odboru tri mesta za obeh narodnosti, ter končno onih | predstavnike socialistične stranke, posameznikov in skupin, ki so se | krščansko demokratične in akcij-do sedaj ostale izven enotne proti- i stae stranke. Tudi Furlani in Slovenci v skupni borbi Odkar je bila od tuje oblasti po-1 zmagovalce. Zahrbtni poizkusi stavljena na to stran Soče demar- reakcije so bili razbiti in razbiti kacljska črta med Slovenci in Slo-1 bodo tudi na Primorskem, ker je venci, s« je onstran Soče, v naših Brdih, med Slovenci in Furlani, še bolj utrdilo bratstvo, ki je bilo skovano in s krvjo potrjeno v zadnjih letih skupne borbe Slovencev in Furlanov proti skupnemu 'sovražniku, italijanskemu in nemškemu fašismu. Včeraj je bila v Brdih skupščina odposlancev vseh krajevnih antifašističnih organizacij. Prišli so odposlanci iz furlanskih centrov, Kr-min, Moša in od drugod. Vsi so potrdili voljo slovenskega in furlanskega ljudstva, vztrajati pri zahtevah za priznanj« svojih pravic proti onim, ki jim jih danes kratijo, na zahtevah za izpolnjevanje deklaracij Atlantske karte. Z ozirom na skupne težnje in cilje, se je na tej skupščini ustanovila iz j združenja OF slovenskega naroda in italijanskega Fronte di libera-1 zione-ASIZ (Antifašistična sloven-sko-italijanska zveza). Njen glavni namen je povezati slehernega Slovenca in Italijana, ki je antifašist, ga vključiti v borbo proti ostankom fašistov, za pobijanje šovinizma, za utrjevanje narodne oblasti. Tov. Mirko Šlibar je skupščini orisal stanje ki ja nastalo v Evropi po svetu po usodnem 9. maju, po kapitulaciji Nenčije. Svetovna reakcija, ki je danes poslednja opora naci-fašizma, je naperila vse svoje sile proti mladim demokratičnim silam zlasti tam, kjer so te sile zrasle iz nadštlfiletne borbe proti fašizmu. Razkosana Nemčija, Poljska, konferenca v San Fran- danes volja demokratičnega ljudstvi obeh narodnosti ena sama. Odposlanec iz Furlanije je v diskusiji dejal, da furlansko ljudstvo ♦d, da je zanj hdina rešitev v enot-tiOsfi in bratstvu s Slovenci, s katerimi skupno živi. Tovariš iz Kr-mtna Je dejal, da je furlansko ljudstvo iz Brd za novo Jugoslavijo kep jim ona daje to, kar ljudstvo samo hoče in za kar se bori; ljudsko oblast, enakopravnost in popolno svobodo. Samo Jugoslavija jim je omogočila, da samo razvije svoje demokratične sile. V Izvršni odbor ASIZa je bilo izvoljenih 13 članov, izmed katerih { je 7 Slovencev in 6 Furlanov; Slovenskim stariiem pri Sv. Jakobu '. V četrtek, dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne bo roditeljski sestanek v prostorih via Caprin 7. Vabljeni so vasi stari81. Id iele, da bi njihovi otroci obiskovali bodisi ljudsko ali srednjo slovensko Solo. Letovanje flece odgodeno za teden dni Odsek za socialno skrbstvo osvobodilnega sveta Trst, obvešča okrajne in okrožne odbore kakor tudi starše, da se iz tehničnih razlogov odhod otrok na letovanje odgodl za teden dni. Obvestilo o odhodu bo objavljeno v časnikih. v 'Sf Na Tplminskem je začelo socialne skrbstvo delovati in pomaga potrebnim in ubogim. Posebno se je izkazala tvoarieica Kavčič Katarina, doma iz JSabč. Stara Je že črez 50 let, je kljub svoji starosti, zelo prid. na M požrtvovalna tudi zdaj v svobodi. 9e bolj se je izkazala v času borbe. Mož ji je umrl v intemaoiji v Nemčiji, sin pa ji je padel v borbi za svobodo. Kljub temu da je ostala sama, se je sedaj se z večjo vnemo posvetila delu. V vasi je odgovorna za socialno sfcbstvo. Šemo v času od osvoboditve dalje j« nabrala v svoji vasi veliko množino razne obleke in obutve ter odej. Nabrala je sama več v svoji vasi kakor ves ostali tolminski okraj. Sedaj blago deli po vaseh najbolj potrebnim in revnim ljudem. Obisk pri Tržaškem odre * Zavezniški general me«? 2000 partizani-borci * svobodo na goriškitt tleh Zgled kronberiklh lena Delitev tobaka v Gorici Odsek za prehrano v Gorici objavlja, da se Je začel deliti tobak in sicer skupno 60 gr. razdeljeno na osebo. Delijo se po 40 gr rezanega tobaka, 10 cigar in 10 cigaret ter 2 zavojčka papirčkov. Omenjena količina tobaka se dvigne z odrezkom št. 2 tobačne nakaznice za maj, potrjene od pristojnega živilskega urada. Popravek V številki 39. »Primorskega dnevnika* pod naslovom »V Kobarid se vračajo protiljudski elementi* je bilo po pomoti vrinjeno ime Čebokli Franc. Pravilno ime izdajalca je Čebokli Ivan. Uredništvo. WWWWWVWWWWlwWi W«WJW%VWWWW V krempljih reakcije Izdajalsko rovarjenja pod zaiiito zaveznikov Zakaj se zadriujejo naii interniranci T ta komisija ie v največji meri od- ciecu, Bonomijeva Italija, končno visna od podpore, katere ji bo dajalo ljudstvo s posredovanjem svojih protifašističnih odborov. paša Primorska, bi morale postati bojna polja reakcije, ki je skesala vnesti spor med velike zaveznike, ■V.VVVW^VWVW^WVVV ^sA^ Primorsko pismo iz prestolnlike vojne akademije Primorci, kt so bili v jugoslovanski armadi in so odšli v Vojno akademijo v Beograd, so nam poslali sledeče pismo: «Marslkdo od Primorcev ae bo morda vprašal: Ah je kaj naših fantov v Vojni akademiji? Je, mu odgovorimo, pa precejšnje število nas je. vseh krajev, iz tolminskih grap, iz sončnih Brd, iz lepe Vipave in s trdega Krasa. Ko so sovražne tolpe se divjale po naših krajih, »mo zapustili nase planin« in med sovražnimi postojankami, po snegu in burji prispeli na osvobojeno ozemlju« In končno v Beograd. Tukaj smo se počasi prilagodili življenju v Akademiji. Spočetka je šlo malo težko in to največ zaradi Jezika, katerega smo se morali Sele naučiti, da bi se uspešno učili za bodoče življenje. Prvi korak je povsod težak, ali dobra volja premaga vse ovire, tako da smo danes že na isti stopnji kot naši tovariši Srbi, Hrvatje, Črnogorci in Makedonci. Vsega te- ga bi ne bilo, če bi se ne zavedali dolžnosti, ki nas čaka po končani šoli. Seveda Je treba zato precej truda, toda kljub temu imamo še vedno časa za dobro razvedrilo in skoro vsak večer se čujejo po Top-čiderskem brdu odmevi naših domačih pesmi. Vsekakor pa bomo V kratkem prišli pogledat našo domovino, katero nekateri že dolge nismo videli Težko že pričakujemo dan, ko bomo zopet stopili v vrste naše »lavne vojsk«, ki je s svojo hrabrostjo vsemu svetu pokazala, kako s« je treba boriti za dom. Ne bo dolgo, ko se nam bo izpolnila tudi ta želja in tedaj bomo »topili v obrambo vse naše domovin«, posebno pa naše domačje, proti vsakomur, ki bi ogrožal naše meje. V upanju, da bomo kmalu obiskali svoje domove, pošiljamo vsem Primorcem in Primorkam najto- Na tej strani demarkacijske črte so našli sedaj ugodni teren za rovarjenje in zahrbtno propagando proti novi, demokratični Jugoslaviji oni izdajalci naroda, ki so pobegnili pred našimi četami pod zavezniško okrilje. Skupno z italijanskimi reakcionarnimi, fašističnimi elementi so si ustvarili taborišča dovažajo zavezniki iz Nemčije proti domu. Jugoslovanom, predvsem Primorcem govorijo o pokoljih in množenstvenem zapiranju, o bedi in lakoti pod »partizansko strahovlado*, itd. Ti agenti odvračajo naše ljudi od do ma in jih prevažajo v taborišča v V vasi Kromberk pri Gorici je tamkajšnja SP2Z ob priliki tekmovanja za H. Kongres SP2Z nabrala stotisoč lir posojila- Za eno vas ni to malenkost in velika je ta zasluga naših zavednih žena. V tej vasi se pa žene ne zadovoljijo z nabiralnimi akcijami, temveč posegajo aktivno v vse panoge jav- Včeraj je obiskal gen. Harding odred Jugoslovanska armade za Slovensko Primorje, Trst in Istro. To je tista jugoslovanska vojska, ki je ‘po dogovoru med zavezniki in jugoslovansko vlado ostala na teritoriju tostran demarkacijske črte. Dolgo časa smo se zaman povpraševali, kje je vendar tistih dva-tišoc partizanov, ki so ostali na tem jaški nivo, v ostalem času se zabavajo s športom, kulturnimi prireditvami in z delom pri vaščanih, katerim pridno pomagajo. Všersj so doživeli visok obisk. Pred štabom odreda je bila postro-jena častna četa junakov, ki so se borili za osvoboditev domovine in zaključili svoje borbe na naši Pri- dela naš* Primorske? Toda poča- morski. Stali so mirno, takp mir- si se vsaka stvar izve. Tudi kraj, kjer se nahajajo borci takozvane-ga Tržaškega odreda, je prišel na dan. Po vaseh okoli Kostanjevice je začasno določen prostor za njihovo prebivanje, šest vasi v bližini Gorice je skoraj do zadnjega kotička nabito z našimi borci. Sami korajžni fantje so, vedno vedrih obrazov in polni dobre volje. Ce te slučajno zanese pot proti Kostanjevici iz glavne ceste, te že v vasi pred njo, v Opatjem selu prijetno presenetijo strnjene vrste Titovih bor- da človek mislil, da so izkle sani iz kamenja. Tedaj se je pripeljal angleški general. Na prvi pogled vidiš, da je to star vojni veteran, ki je že mnogo poizkusil. Bil je v Afriki komandant VII. tankovske divizije in z njo sodeloval v vseh borbah kot komandant, Nh roki mu manjkata dva prsta, spo- min na te borbe. Tudi njegove1 našanje in odnos do podrejen cata, da je vajen disciplin^ t kljub temu najde za vsakogar 1 iazno beaedo. 1 Pa kratkem razgovoru, ko so J bili predstavljeni funkcijonarji1 ba in odreda in bataljonov, jel neral izrazil željo, da bi rad A borce in edlnice, ki so v eest*t odreda. Nato se je odpeljal s 1 cijonarji na travnik izven kjer je bil postrojen 4. bata del tankovske čete. Veselje je 1 videti do zob oborožene borce,j ko so ponosno z dvignjeno odgovarjali na vprašanja g«1* la. Pozna ae jim, da jih je štiriletna borba dobro preka Pregled borcev 4. bataljona in tankovske tete nega življenja. Same delajo na-, dnevom. Na sredi vasi pred šta-mesto mož, ki so še v vojski ali ! hpm bataljona vihra na visokem ki se niso še vrnili iz zloglasnih j drogu velika jugoslovanska zasta-nemških taborišč. Udejstvujejo sejva. Isto je v vaseh v okolici, v NOO. Poleg vsega tega skrbijo | V Kostanjevici je nekako sredi-ije za domačo gospodinjstvo in ob- j Sč« tega »partizanskega* taborišča, delujejo polja. V resnici bi morale j Tu se nahaja tudi štab odreda. Nabiti kronberške žene za vzgled mar- ši borci porabijo večino časa za to, sikateri vasi. I da si dvignejo svoj politični in vo- Pogled angleškega generala se je .... j ustavil na mladen borcu, ki mu je cev, ki neumorno vezbajo dan za »________ .t-______.< ito_ i 'Araz, kar prekipeval od mladosti in življenja in ki je v rokah držal ..•AWAVWWl Grob bazoviških žrtev Ko so »grobarji svobode naro- j večerih slišalo, kako so naše kmeč-dov», masovni morilski rablji, črno- I ke mamice vpletele v večerno mo-srajčni fašisti dne 6. septembra j litev: še oče naš za bazoviške mu-1930. na Bazovici pomorili štiri naj- ; cenike, katerih kosti trohnijo ne-boljže sinove našega naroda in jih j znano kje*. tako zanesljivo zaplenjeno oklep-niško pest. General je nekaj časa gledal, nato je vprašal, če je že kxjaj streljal s tem orožjem. »Nosim jo že sesti mesec. Prvič sem z njo streljal v borhi za Knin*, fo bil kratek odgovor hrabrega borca. »In kdaj si zadnjič streljal?* Na to vprašanje so se mu oči kar zasvetile, postal je še veselejši in takoj povedal: »Bil sem v borbi za Trst Takrat sem streljal na nemški tank*. «In kaj se je zgodilo s tankom?* «Zgorel je*. «In Nemci?* «Tudi!» Tedaj se je general prisrčno nasmejal borčevi preprostosti. po noči odpeljali neznano kam, so srca vseh Primorcev zadrhtla v nemi boli: «Se mrtvih nam niso pustili, da bi jih pokopali s častjo*. Dolgih petnajst let ni nihče vedel, kje so pokopana razmesarjena trupla. NI pa narod primorski pozabil njih, ki so visoko nad vse takratne strankarske boje dvignili plamenico ideala delavcev, borcev Po osvoboditvi Trsta in okolice Po kratklh razgovorih z borci in so se brat Bidovca, oče Marušiča in i ^kcijonarji bataljona, se je ge-tavoriš Spanger, ki je bi! takrat ob- neraI naTotil Proti Porojenim tan- sojen na trideset let ječe; vse pri- kpm‘ Ze P^,edu nan* 86 j6 ne‘ zadeli, da najdejo mesto, kjer »o I kam nudeno ustavil. Prod seboj zakopani štirji mučeniki. Zdi se, zagledal tank, s katerega so moda so to mesto že odkrili. Tovariš !,eIe stirl cevi in ŠG dve lahki str(* - , , , nici na krajeh. Tank je bil seveda Spanger je danes sam poročal, da , . ... ‘ . ’ ■ angleški, toda odkod topovi s sti- je kraj, kjer počivajo prve žrtve - . .. . ' , rimi cevmi ? Komandir tanka mu fašizma v Trstu, na samem na po- i ’ 1 J« hitro pojasnil. Ta tank imenu- jejo njegovi borci «jurišač». V ne- z« svobodo. Pri večernih pogovorih se je pogosto čulo vprašanje: »Le j kopališču sv. Ane. Ker se za pet- tu je našei povsod vzoren r«4 začudenjem je opazoval četo, dodeljena jurišnim topovom, mandant diviziona mu je razjasniti nalogo te edinice, sna baterija*, je dejal, «ima stavu manjše topove, katei lahko uporablja ne veliko j in moštvo, ki je oboroženo z T strelkami in oklepniškimi To je najbolj udarna sila n*» divizijona*. In res. 2e sam P01 ! na borce ti da vtis velike ud*1, sti. Borec poleg borca, vsi mirno, toda vsake počiva lev* ka na oklepniški pesti, prtko vsem do zadnjega visijo zaipl* ne švabske brzostrelke. G. general »e je ustavil pri mitraljezcev. Eden izmed njih lik močan Dalmatinec ga je P4 no zanimal. V prašal ga je, K0* časa je partizan. «Tri leta*, J4 jal Dalmatinec. «Ali si bil kdsj njen?* «Sedemkrat*. G. geners je kljub temu, da je sam star jak, malo začudeno pogledat ! si pobil dosti sovražnikov?* go jih je bilo*, se je zasmejal traljezec. «Moral bi si zarez41 črte za vsakega na kopito «* ljeza». Tedaj se mu je junaški* P na »k kam so Jih zavlekli, ali jih bodo | najsto obletnico pripravlja spomin- ^ ^ ^ ^ ^ ^ . kd*i visoko v to1; f* pr0slaVa’ b0m° ° tem * FOr^ j pričel goreti. Takrat je postal Kobarid okolici Trevisa. Nekega dne je priš-baze po Furlanji in Benečiji, odko- j la v Videm skupina petsto interni. der hodijo agenti v naše vasi in j rančev, naslednjega dne pa že ni skušajo sejati nezaupanje in zme- [ ' Ho nikogar več. Ljudje so poveda-do med ljudi. Sporazum so izrabili i li, da so jih odpeljali v Treviso na zato, da sedaj govore ljudem, da 'delo. Zavezniška oblast bi morala ; ^er mora sušiti opeko na zraku, jih je Tito izdal, da jih Je Jugo- na vsak način preprečiti, da reak- | y mižnjVh dneh bodo pripeljane iz minskih in idrijskih se je včasih ob | čali. valid. Izgubil je kupolo in top. Vsa- Poa •M V «vti 4«« P« Hov m p\ traljezec nasmejal prav iz Opekarna bo v kratkem pričela z delom. Obratovala pa bo poleti, slavija prodala. Propagirajo za! rionarni fašistični elementi odvra- j onkraj Soče tračnice, katere je kralja Petra, govorijo ljudem, da j (V jo s svojimi gnusnimi lažmi od j okupator odpeljal iz Kobarida v bodo ponovno pripadli Italiji itd. ' roma ljudi, ki so pod okupatorjem i Tolmin. Po hišah izprašujejo naše ljudi in ! toliko trpeli. ________ iščejo informacij, obenem pa seje- j Naemu pdečemu križu je do j jo nezaupanje do naše ljudske ob- , ^daj uspelo rešiti precejšnje Ste- i Mirfill lasti. ; vil0 internirancev in jih odpremiti "Ljudje pa jim ne nasedajo, ker sc na naše kvarantenske postaje, od preizkusili v letih borbe vse načl- koder so po dobri preskrbi odšli ne fašistične in izdajalske belogar. na svoj« domove, distično-četnlške propagande. Ne- i Tr»lrr»in kaj jih pa ki so jih nekoliko zmed- ) 1 li odhod naše vojske, ostri ukrepi Smrtna nesreča. Pred dnevi je v zavezniške oblasti, njihova zahteva Tolminu kamion povozil tovariša po vzpostavitvi sistema civilne ob- Poljak Franca iz Podbrda. Bil Je lasti Izpred 8. septembra 1943. Vedi. j "a meetu mrtev- Tovariš Poljak j6 bil po poklicu krojač in sedaj Za tržaške delavske otroke. Ljudstvo mirenskega okraja »e j« obvezalo, da bo sprejelo za mesec dni na poletne počitnice Poizvedbe ka druga vojska bi ga pognala med »Oprostite g. general, toda P4! ne ni mogel nositi mitraljeza, bi moral imeti meter dolgo kof General Haring se je nato ** staro šaro, toda partizani so pre- j kratek čas ustavil pri naših1 SOSSI (SOSIČ) KAREL bil 47. Reg. Fant. CC. Reg. Dist C. Base 1 »M T»t | da b, rad vldel ba. vežbah. KOKEJU CVETKO, roj. 20. 1. taljon, ko bo 1928, tankist v 3. četi, 2. bat. m. Odtod se je visoki gost odpeljal prekom. brig. XXVI. div. in KO- (v g,pwnmsfvu oficirjev se v tabori- 20. 8. vil«. Važno je posebno zadnje, kajti ko poteče določen rok, izgubi imejiteli pravico do nadaljnjega nakupovanje živil na izkaznl- KEU STANISLAV, roj, 11921, v (10) Haselbach, Altenburg, ' « Gemeinschaftslager Thvir, Nemči- I ja. Marija Kokelj, Biljana 2 (Do- ! brovo, Brda). šče motorizirane divizije. Tudi Benčič Dragotin, znani prid borec, doma iz Trsta, se mdfi imenu vseh za njegov oblskj lepše zahvalil. Borci so ga vili z enoglasnim borbenih 1 zdravom »Smrt fašizmu 1». V večernih urah od povratka domov, do kraja raz- j cev in namešcenoev. Te dni pa raz- galja vso podlost in moralno po- > r.s vodstva podjetij žali-bog tega kvarjenost pobeglih izdajalcev. V Vidmu, kjer so pod zavezniško kontrolo štiri taborišča za internirance, ao aa naši izdajalski elementi v zvezi z italijanskimi reakcionarji polastili vodstva teh taborišč. Tu rovarijo predvsem pripad- plejše pozdrave. Primorci iz vojne niki jugoslovanskih narodov jx>-akademljs. j sebe« u»ed primorskimi Slovenci. V ................................. « »-■ m »— niso mogle storiti, ker Je še v veljavi narodba zavezniške oblasti o blokadi bančnih vlog. To je naravno vzbudilo veliko nezadovoljstvo pri vseh slojih, ker komaj čakajo dneva izplačila, da lahko poravnajo svoje obveznosti do upnikov kot: plačila taks, najemnin, razsvetljave, (^psovanja, za z'l- jo že itak preskromne, skoraj sramotne plače. Delikatno vprašanje družinske bilance silno spričo tega trpi in spravlja družine v vedno vc-eje težave. Upamo, da se bodo stvari v najkrajšem času uredile, da ljudstvo, ki je že toliko pretrpelo zaradi fašističnega terorja, ne bo še nadalje izpostavljeno pomanjkanju zdaj, ko si lahko nabavi vsaj krompir. Gosti oblaki prahu se dvigajo s | sedijo na posteljah in vsak , ALBERT ŠULIGOJ, ujetnik v E- ceste, po kateri brze kamioni naj-1 pred seboj razstavljeno P* giptu od 1. 1940, 116.181 Union ra2iičnejših barv in velikosti, stari, Vsak del temeljito pregleda)4 bT'novl' veliki in mali. Vsak Je na-; namažejo. V sosednji sobi P1**, ! tovorjen Šuligoj, Srednji Lokovec, Grgar. osednji r i posebnim bremenom.' variš parole. Ena Je lepo lzp'**^ JOZEJF ŠULIGOJ is Sr. Lokovoa, ; Dva clsternska kamiona krožita iz . »Spoštuj višjega in tebe bode 13 Ragrupp. Artlgl, DipAT, repat- vasi v vas in dovažata vodo iz pre-' nižji*. to compagnl«, l.o gruppo T. M. oddaljenega kraja. Svežo vodo I Brez pesmi ne gre. S pč’ vri kov£91GrvkrM‘ ^ aullB°j- Lo' j prelivajo v sode, ki so Jih kmetje ' delu pri‘koraka po'ulici čet* \ J dali na razpolago za vojsko in za ^ tveroredu. Polagoma se izgt*^ ljudi. j ovinkom, kjor bodo na tr*A Od nekod se je pripeljal s svojo. lmell kulturno uro. Ulica limuzino šofer Vičko. »V dveh: čim dalje bolj prazna, i« od * dn«h aem imel štiriintrideset de- j do časa pridrvi po njej kari”! Iz osmrtnice za IVANA SIVCA je pomotoma izostala navedba njegovih sestra. \ KULTURNI ZAPISKI Dr. Trance Vre sere n e (0 priliki njegove ure v tržaškem radiju 6. t. m.] *En narod poganja prerojen, ve« nov...* Ko je Valentin Vodnik napisal v svoji »Iliriji Oživljeni* t« besede, ni slutil, kako velik mož vstaja iz rodu, ki je rasel pri ras neposredno po francoski revoluciji. Svoboda, enakost, bratstvo — to j« geslo, ki je seglo v srca in duše mladih, ki jih je narava najbogateje obdarovala. Frane« Prešeren, kmečki »in iz Vrb« na Gorenjskem, j« bil med njimi kralj. S dl je daleč pred časom, videl je stvari, ki so bil« drugim skrite, govoril je o njih, o hodočno-stl, ki mora priti, plaval J« osamljen s svojim genijem proti toku Metternichove reakcije in bil deležen vsega trpljenja, ki je tolikokrat usojeno največjim možem. Rojen l. 1800. je do svečana 1849. dovršil svojo življensko pot, prekratko m človeka in poleg tega polno trpljenja in muk. Stopinje, ki Jih Jo v tej dobi vtisnil naši zemlji, so neia. brlsne. Poglavja Prešernovega življenja so »rcaiijo v njegovem delu. Kmečki sin brezpravnega naroda Je bil ie *a časa študija v Ljubljani, nemš-kutarski in napol fevdalni, odrivan vziic svojim izrednim sposobnostim. Umikati se je moral nemškemu ple-mistvu, človeku modr« krvi. Mnogo lef pozneje mu je isti zastopnik višje rase presekal življenjsko pot ot odločilni uri, tedaj, ko je Prešeren srečal svojo Beatrice, Primčevo Julijo v Trnovem »kraju nesrečnega imena*. Morda je bilo treba te nesreče, da so vzklil« nesmrtns pesmi, prve, ki so dokazal«, da Je tudi Jezik tlačenega ljudstva zmožen najpopolnejšega umetniškega uvažanja in da se duh slovanskega človeka vzpne v višine kljub vsem sovražnim silam. Ni bila le ljubezsn do Julije, ki je vodila poetovo ustvarjalno silo, bile so tudi misli, k' so jih razširili Francozi po vsej Evropi, kar Je gibalo Prešernov duh. Berite pesem, ki jo je pesnik »Sonetnega venca* napisal v spomin Andreju Smoletu! Kar so sanjali najplemenitejši duhovi, ki ao s* uprli zaostali družbi in njenemu srednjeveškemu r«du, novo pojmo- svoj prapor. Ko ga je dvignil, so se zagnale divjk sile vanj. Prešeren je bi? svoboden duh/ »FrelgeietV mož, ki J« prehitel Vi*-* y»ri v svetle idea-lo — svoj čas in ki je prav zato moral »prejeti težak križ na ramena. Sam, ponižan in zapostavljen — reakcionarna vladg mu ni dovolila samostojne odvetniška' pisarne dotlej, da je bil že resno bolan — je trdno verjel v vstajenj« slovenskega ljudstva in bil njegov glasnik. Pretežka nsloga za samostojnega popotnika. Edini, ki mu je stal ob strani, Je bil tri leta starejši rojak Matija C op, knez učenosti. Cop je dal Pre-žer#u toliko, da sta tl dve imeni povezani za vedno. Ko je Matija Cop nenadno utonil v Savt, v najlepših letih, ni mogel prijatelj pf%-boleti udarca. Tedaj je napisal svoj »Krst pri Savici*, o Bogomili in Crtomiru, ki »ta ae ljubila, a jima usoda ni namenila, da bi bila »redna. »Krst pri Savici* Je pesnikova odpoved življenjski »reči in je obenem tolažba, ker je Izgubil objokovanega prijatelja. Prav ta pesnitev načenja naše najusodnejše zgodovinsko vprašanje, kt je ponovno prav v bljiinjt preteklosti strašno poseglo v nad obstoj kgt, naroda, vprašanje veroizpovedi* »Krst pri Savici* sega daleč nazaj v zgodovino pokristjanjevanja Slovencev biti blizu delo genialnega človeka. Ze bolehen je prišel Prešeren v Kranj, da bi »ves dan iz pravd koval rumenjake*. Bil je že truden do smrti, ni se je bal, vabil jo je, se n*> mudi predolgo in naj ga resi. V grobu bo vse predlo »srce bolno in trpeče vpokoj le bodo groba globočine*. Da je v vstajenje slovenstva se trdno verjel, priča »Zdravljica* iz i. 1844. Tragika njegovega življenja ;* bila dopolnjena, iskal je smrti. Le zarjo nove dobe je še doživel, revolucionarno Jeto 1848.. ko je na obzorju zablestela »pomlad narodov*, ki j« napovedala, da »e »vremena Slovencem jasnijo*.■ Velika pesnikova vera ni bila prevarana. Kar je Imel pred očmi vse »voj« življenje, s« je bližalo. Toda dočakal je ni več, 8 svečana 1849. je ležal največji n ah pesnik na mrtvaškem odru v Kranju. Druga slovenska osmrtnica Je naznanjala, da J* veliki sin slovenskega naroda našel »voj mir. Prvo osmrtnico v našem Jeziku J« Ml napisal Prešeren sam prijatelju Smoletu. Slovenska javnost ob smrti Franceta Preierna ni vedela, sobi policijskih zaporov nas Je se-1 sko-fašistična sekira, njena groi dela šesterica. Ragpoloženje ni bi- , nja je postajala dan za dnem res-lo vedro, kalili so ga kazenski j nejša. transporti, ki so tedenako vznemlr- j Tedaj Je vzel v roke tlhotaplje-jali jetnike, motila so ga mučenja, ne Prešernove »Poezije*. gVlovansk7 arma7e 'za Slovensko fektov na gumah*, je tožil. »Pravi rekord! Skoda, da ne tekmujemo*, se Je pošalil tovariš kapetan Sa-mpdajev. Ir Opatjega sela se čujo pesem: ( Snoči, ko sem perilo prala...* Tu je prvi bataljon štaba odreda Ju- ki so Jim bili Izpostavljeni tovariši mirno Je bral »Zdravljco*. Poslu-In tovarišice v temnicah. Nad nami šali smo in molčali. Nato Je odprl vsemi Je visela gestapovska, »loven-, »Uvod h krstu pri Savici*. »Delj Črtomir jim, reve ne zakriva, besede te tovarišem- reče »branim: «Ne med, pregnala bo nas sreča kriva*. Le malo vam jedila, bratje, hranim, branili smo se dolgo bree podpore. Kdor hode se podati, mu ne branim, kdor hoče vas dočakat temne »ore, neprosie dni Hvet,’ nočem enake — ne branim mu, al’jutra čakat* mor e. Seboj pa vabim vas, junake, vas katerih rama se ukloniti noče, to noč nam jo doseči je do goščave le majhen prostor tja je mogoče. Največ sveta otrokom sliSi Slave, Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto voljo vero in postave t Ce pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili kot so pod svetlim sonoem suinjl dnovil Tako Je tovariš bral, polglasno, da* ga ne čujejo bedeči gavranl, vanje človeka, njegove svobod« in z ognjem in mečem — in je vendar enakosti, t6 je napisal Prešeren na tako blizu našim dnem, kakor more kakšen mož je umrl. Njegovo Ime I tn vendar s prikritim ognjem, je bilo pozabljeno v s« do 1866., Poslušali smo ln svetlo nam je poje Prešernovemu geniju spregovo-1 »tajalo v dušah. Prešla je skrb ln ril Josip Stritar. Odtlej vemo, da je Prešeren nesmrten. Bilo je letos veliki noči. ▼ 4. malodušje, pozabili »mo, da so stene okrog nas in da stoje straže na vseh straneh. Sto lat je utonilo v večnost, le pepel velikega mota je še nekje v lepi gorenjski zemlji, Prešeren pa je z nami, v ječi, ilv ln svež, njegova beseda nas Je prevzela in nam dala moči, da smo bili pripravljeni na v»«,* na borbe ln na smrt. JP. Primorje, Trst in Istro. Na ulici je slišati glasen razgovor. Devotinpet-deeet borcev se je prijavilo za lab koatletski miting, enaindvajset za nogomet. Predsednik za kulturno-prosvetno delo tovariš Teterič Slavko je beležil v svoj notez: »Devetnajst za tek na sto metfov, deset na 400 metrov, 6 za skok v višino, 7 v daljino*. Spodaj na ulici so kričali: «Vst na miting, vsi na miting!* V nekaj dneh bo lgrališče za nogomet in odbojko pripravljeno. Nekaj dni vaje in potem nastop. Tudi dvorano za ples marljivo čistijo. Odstranjujejo lesen« pregraje, ki so jih postavili 8vabi za svojo o-brambo. V čitalnici je vse v najljepšem rodu: stoli, mize, po zidovih parole ln čotni zidni časopisi. Nekoliko tovarišev člta nekaj listov, ki jih prejemajo: »Primorski dnevnik*, »Slovenski prorodc-valec’ »Ljudsko pravtco* ln nekaj številk našega ar-mijskega glasila »Za svobodo*. Zdi se, da ta borna literatura venomer ponavlja: «Kaj čakate? Zakaj ne pošiljate več literature. Ljudstvo jo pričakuje, vojska jo čaka, vse je potrebno duševne hrane*. Prod odhodom že bežen pogled po sobah. Orožjo mora biti čisto. Štirje potem je »pet vso tiho. Le P1 stroj neprestano tolče v stat>a daje znake življenja v ullct Na robu vasi Kostanjev#* dvorišču, ograjenem z nizki«1 nitim zidom, Igra šestorica * šev igro buč«, ostali napeto stvujejo zaključku igre. Nekoliko korakov naprej )* debata v četrtem bataljon« smo vam prišli v pomoč*. «T° nikoli nismo dobili pomoči. sami odbijali sovražnika* breg, Bihač, Knin, Klana *1V°J§ jajo pred očmi, O njih si P^m ,117 ?! "I % S >*t I« dujejo v odmorih, ob večerih^ Zvonovi iz cerkve Sv. pozdravljajo poslavljajoči s« rij® v vasi »e prižigajo prve »v t Stolp sv. Martina je oža‘j®« Ji, jobno svetlobo. Spodaj na J vzdolž cerkve razsvetjuje devetdeset bakelj okolico i« * jt ostalih vaseh se venomer P°" ,J ki'1 zvečer pred Ivanovim. d Znak za počitek prekinjanji vors. Dva sta ostala pod ko po, ki je v šumonju svojcg* . ) poslušala tihi šepet, a inc,“fJ/i , odkrila dvoje rok, ki »ta 86 "T f « ljali s polglasnimi be*od« | slovensko »nasvidenje* in hi fl »do vldjenja*. V krasni miscčnl noči 1*« / ^ ter raznaša oster stražarjev j ^ stoj, kdo gret, n "K Odgovorni uradniU l11’ JOŽE koren