Domovi ima AMCRICAN IN SPIRIT F0R616N IN LANGUAG€ ONLY Ogovor bo zmanjšal ®°au>s! jedrske vojne ^en- Sparkman je opozoril sy°je tovariše v Senatu, ra se utegne nevarnost jurske vojne povečati, če Moskovski dogovor ne bo usp,!,• i!'«! Washington, d.c. — Se- bat°r^ 80 v''eraJ nadaljevali de-0 ,0 ® nioskovskem dogovoru jlk °nčanju preskuišanja atom-efta orožja, ki ga je podpisalo rn ^ držav, vellikih in gga' 1 Od držav komunistične-v . °^a sta dogovor javno za-nj. 1 j rdeča Kitajska in Alba- narn ^6V '^oreJa ^ev- Viet-Vr . sta njegov podpis tiho zanj 1 f’ pas';ro na Kubi pa se še se ° ^ zahodnem taboru ^ le izjavila proti dogovoru le rcmeija. Sparkman, eden od vo-Han' ^ernokratskih članov zu-ta ^Političnega odbora Sena-cj* sv°je tovariše v Senatu - 2°ril včeraj, da bo nevar-0 ’mske vojne porasla, če 0r o končanju preskusov c]0 atoTnske vojne porasla, če ho k °r ° končanju preskusov vidG^ ^Gl°vak kot je bilo pred-ii^p °’ Senator je odgovoril v I^arTiU obrambnega tajnika Mc-na vPrašanje> če naj Amer? ^0meni “pariteto” med orožriko ’n Rusijo v atomslkem 2clru'J’ De:ial Je’ da h°čejo per'/“ene države ohraniti “su roji, rUeto” —• premoč v tem o tudi v bodoče. Orotg ^aurice B. Neubsrger iz nova Jna 'e opozorila posebej na iz£ar n°st atomskega prahu in *. 4 J«) Zračje j",’ „ ju , n oosta nevarna zdrav' ^ odočim rodovom. dago^^dnjojo, da bo debata o Petek °rU končana v četrtek ali ki zastrupljata o- §1asQvf)?alnar bo Senat 0 nleJ bo 2a "° sedanjih ugibanjih Viai 7«) 0Sovor glasovalo baje 1 senatorjev. ftfrilt« graa da -&E®URG- "■ saiuijp ^-rriko grozno mori o- povsorj110^’ kamorkoli se obrne, Pa sam-J° g.ledaj° postrani. Je tako na kriva> počemu ima pa črne ra^?3016*110 politiko do SaiPliei S° boae izrnotati iz o-Rjen na čuden način. Izjavn lnaihh minister Louw je hiegova*13 nekem shodu, da bo sv°jG 2d V^ada začela prodajati aihpa)k a pop. in od 7. do 10. zv. Pogreb bo jutri ob 9.30 v cerkev sv. Jpare, nato na Kalvarijo. Diemova sestra in Ken-nedyjev brat debatirala o politiki BEOGRAD, SFRJ. National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 17, 1963 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXI — VOL. LX1 Atomska komisija še nadaljuje preskušanje atomskega streliva Od podpisa moskovskega dogovora je napravila pet preskusov, od katerih je bil zadnji enak sili milijona ton običajnega razstreliva. WASHINGTON, D.C. — Naša federalna atomska komisija je do sedaj napravila 96 poskusov pod zemljo z atomskim in vodikovim strelivom. Zadnjih pet je bilo narejenih šele v zadnjem času, potem, ko je Kennedy podpisal pogodbo o preskušanju. Med petimi sta pomembna samo zadnja dva poskusa, ki so jih napravili pretekli teden. Pomembna sta radi tega, ker je imela količina uporabljenega streliva posebno veliko razdiralno moč. novič je dobila sporočilo, da ji je v Gibini pri Ljutomerju v Sloveniji umrl 5. septembra 1963 oče Andrej Rožman, ki se je komaj pred nekaj meseci vrnil domov z obiska v Ameriki. Steki £3@[ilišni krogi sa že pripravljaj® na jesensko vladno krizo RIM, It. — Vladno krizo bodo imeli letošnjo jesfen tudi v Rimu, ne samo v Bonnu. Ministrski predsednik Leone je že napovedal, da misli "sredi jeseni odstopiti. Generalni tajnik ‘krščansko-demokratslke stranke Moro je pa že javno povabil Nennijeve sccijaliste na sodelovanje v vladi. Imajo pa nepričakovane zaveznike na desni in levi strani italijanske politike. Proti vstopu Nennijevih soci-jalistov v vlado so vsi italijanski podjetniki, ki se bojijo, da Zadnji je imel razdiralno moč fc°do ,s0ciial!s“ 2ahtevali velike do milijona ton navadnega stre-!f0.01*3.116 '' ormo v oreme Staliva. To se je čutilo tudi po po-!I,)mskega SasP“]arstva. Menda sledicah eksplozije. Eksplozija ' “ 26 «*«?**»> W* "’"■)» sama je bila v Nevadi, potres n°V “ f°nd’Jlt' "aJ vse od eksplozije se je pa čutil ce. > aa*>P’2a. ^ ^do agitiral, prot, lih 15 minut v Las Vegas, ki je1?10''11. f“lolls‘w v Na 65 milj daleč od mestt eksplo- leVIC] 20 f,a '“di zjje ^ inisti napovedali hudo nasproto- . |vanje vsaki koalicijski vladi, ki To je bila do sedaj najmoč- bi vključevala krščanske demo-nejša^ eksplozija pod zemljo, krate, Nennijeve in Saragatove Sprožila je seveda tudi hudo sccijaliste. debato, ali je bila sploh potreb- Nennijevi s o c i j a 1 isti bodo na. V Washingtonu mislijo, da imeli med 25. in 29, oktobrom je bH povod zanjo političnega svoj kongres. Tam in^akVat se značaja. Federalna atomska ko- bodo morali odločiti, ali naj misija je hotela pokazati omah- gredo v vlado ali ne. Prihodnje Ijivi senatorjem, ki ne vedo, ali štiri tedne bo torej v Italiji ži-naj bi glasovali za pogodbo ojvahen političen vrvež tudi brez TISOČI BEŽIJO NA VARNO PRED HURIKANOM ‘CINDY' Iz Clevelanda in okolice Hurikan “Cindy” se je danes zjutraj približal že gg 30 milj obali Teksasa in Louisiane in bo v nekaj urah udaril ob naselja. Ljudje beže iz ogroženih predelov na varno. Hurikan se pomika z brzino okoli osem milj na uro v smeri sever-severo-zahod. PORT ARTHUR, Tex. — Vrtinčasti vihar Cindy, ki ie nastal na področju Mehiškega zaliva, se je razvil v pra-vi, nevarni hurikan, pred katerim bežijo tisoči ljudi v obrežnih naseljih I eksasa in Louisiane, kamor sodijo, da oo vihat uda.il, ko ho v nekaj urah dosegel kopno. Danes zjutraj je bil hurikan Cindy od obale le še okoli 30 milj in se ie se vedno pomikal z brzino 8 milj na uro nroti Sabine Pass, ki deli Teksas in Louisiano. Povprečna brzina vetra I f°rnf.fla počitnice k svojim dosega okoli 80 milj. Celotno prebivalstvo okraja Cameron !soi;odnikom in Prllateljem v Cle-v Louisiani se je že sinoči zateklo na varno kakih 40 milj !veland- 0stal bo predvidoma 10 od obale, prav tako so se umaknili prebivalci iz obalnih na-idni' Nastanil se je na 1213 East selij v Teksasu, ki leže na predvideni poti hurikana. j176 St” tel- lv i'3256- O ul as ti so sinoči preudarjale, k! seja— Ji naj se umakne tudi prebival- ške begunce iz Vzhodne Nem-^ Hlub slov. upokojencev za Ivo Port Arthurja v varnejši čije, Združene narode je pa na-' Senklcrsko okrožje ima v četr-predel ali naj ostane na svojem prosil, naj kontrolirajo, kako lek ob dveh popoldne sejo v mestu v upanju, da bo vihar šel bodo begunci glasovali. Volitve SND na St. Clair Ave. bod° 20- okt°bra. j Zadllje slovo_ Ulbricht seveda ne bo niti od- Nocoj ob 7.30 so vabljeni člani govoiil Lemnitzerju, toda v za- Kluba upokojencev z Waterloo /fg> ° Pf ,Je’ ceravno bo mo1- okrožja v Želetov pogreb, zavod cal. Uibncht je namreč sam is- m E. 152 st„ dE se Iovc od javil, da bodo njegovi podaniki „„k. Antona Vl.ha imeli glasovalno pravico, naj se • - Zadušnica— Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Možina ob 26. obletnici smrti. Upokojenci gredo na izlet— Euclidski klub slov. upokojen- Letna seja— Waterloo Grove W.C. 110 ima jutri, v sredo, zvečer ob osmih v SDD na Waterloo Rd. letno sejo. K molitvi— Nocoj ob osmih so vabljeni člani Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Matta Pizmoht. Na počitnicah— John Komick je prišel iz Kalifornije na počitnice k svojim . v Cle- I veland. Ostai bo predvidoma 10 j dni. Nastanil se je na i 176 St., tel. IV 1-3256. mimo brez večje nevarnosti za prebivalstvo. Prebivalstvo Gal-vestona bo predvidoma ostalo loma, pa se tam primerno zavarovalo pred nevarnim hurikanom. Le okoli 500 ljudi, ki žive na zahodni strani Galveston toka, se je umaknilo pred viharjem na varnejšo celino. V varnejše predele se je umakni-o tudi prebivalstvo polotoka Bolivar, ki leži med Beaumcn- tom in GiTgfisionom,' .......... . Hurikan “Cindy” hiti po isti poti kot leta 1957 hurikan “Audrey” in leta 1981 hurikan “Carla”, ki je sam pokončal 500 ljudi v okraju Cameron. nahajajo kjerkoli zunaj države. Zadnje vesti ---------1------ Tudi - v ^ — i—u vaucu puimcen vrvež iuai naš Kongres je poslal svojo de- končanju preskušanja ali ne, da parlamentarnega zasedanja, legacijo na medparlamentarno jse naša dežela misli resno po-1 konferenco v Beogradu. Med sluziti pravice, ki jo ima po p0-1 Kitajsko krilc naših ko-člani je Kennedyjev brat, sena-'S0^’- da namreč svobodno pre- munistcv se je organi- -tx-muth tor Edward Kennedy. Republi- '3kuša atmosko in vodikovo stre-l ziralo 1 Nem. Bivši član Sanska kongresnica Katarina »vo pod zemljo. | WASHINGTON,' D.C. - Naši '“mške^ad^e^UmlTtzer St. George 12 New Yorka ,e tu- V Moskvi so naravno zelo j komunisti, kar jih simpatizira je prišel na or^nalno^dejom Sssm izziva Olbrichta j nezadovoljni s temi poskusi, to-! s Kitajsko, so ustanovili Pro-Kenne^da razumejo, zakaj jih je Ken-1 gresivno delavsko gibanje, ki di v naši delegaciji. Da spravi senatorja dyja in Diemovo svakinjo Mrs.1 nedy moral dovoliti' Nhu za isto mizo, ju je povabila 1 na kosilo in posadila skupaj. Kennedy in Mrs. Nhu sta menda živahno debatirala, toda ne o ima menda le 1,000 članov; iz daja svoj list “Progresivno delo”, ki naj bi ga bralo 6,000 levičarjev. Voditelji gibanja uporno trdi- imajo ti tudi volivno pravico, NEW YORK NY ____ R’ v’ ',0’ da rdS° povezard z nobeno trdi čisto pravilno Lemnitzer. oredsprinUr vna stranib°’ toda njihovo pisanje Takih političnih beguncev je v P useuniK AUA in njihov program jasno pove, Zahodni Nemčiji nad 2 milijo- Truman proti rasno mešanim porokam bo gotovo dražila vzhodnonemške komuniste. Komunistični režim v Vzhodni Nemčiji sma-ta namreč vse Nemce, ki so zbežali v Zahodno Nemčijo, za svoje državljane. Potemtakem politiki, tako trdita oba. Tega jima pa v Beogradu ni nihče verjel. Sicer je pa Mrs. Nhu demokratski imela med konferenco prvo be- Harry Truman je dejal o rasno kam Jjih^e^Scf Petifo ČUn’ na' sedo, okoli nje so se vrteli vsi I mešanih porokah: | stva tvoriin xrrif.: ' R ° T n . , časnikarji in parlamentarci. Da-| “Jaz ne verjamem v nje Go-1 da se nia FB? zelo zfuT" ^ k l Je ^ U1- ialn ip Giouo i,■ „ • i i , . , ^ l naša rBi zelo zanima za bnchtovo vlado v Pankowu in teli poslušati ’ ^ JO °'I te^v^P'3 ° !Vet' Berl-! ,nilhovo delovanje, četudi niso zahteval, naj mu komunisti po- poslušati. I,e Sv. ftsmo, pa boste našli!" 'mi nevarni. šljejo glasovnice za vse nem- Turčija se vključuje v Evropsko gospodarsko skupnost SSS? »S? :.“k0ri.tdrŠkd8“ r‘ ddbi *“di M- Ko, vzorec .bo veljala naj ne Večjv, ^ajvišj^f3 sončno in toplo. SJa temperatura 75. Evropsko gospodarsko skup- Evropdko gospodarsko skup- ta namen je že uzakonila pet- IT p ; a-"' g0Sp°darfki’ nostJ° 3e samo en korak v sme- letni gospodarski plan, ki ima m je tudi političen dogodek, n k hitrejšemu gospodarskemu ravno to nalogo, da poveže tur-Turcija je namreč s tem kora- napredku; še precej jih bo tre- ško gospodarstvo s svetovnim kom pokazala, da se hoče našlo- ba napraviti, predno bo na Tur- Iz previdnosti je bilo tudi dogo-mti na zahodno Evropo m ne škem vladalo gospodarsko bla- vorjeno, da se ta prva doba lah-morda na komunističen blok, ki gostanje, kot ga imajo v zahod- ko podaljša za štiri leta arahZinP Jrat\pa w ^ na|ni Evropi' | Druga doba bo trajala 12 let. arabsko skupnost s katero jo| Pogodba razpada v več dob. V tej dobi bo morala Turčija vezejo stoletni politični in go-j Prva doba obsega pet let. V tej postopoma zniževati svoje ca- na primer lahko za Španijo in Portu-i galsko in celo za razne sredo-1 zemske države, čeprav ne spadajo v Evropo, pa so vendarle z njo gospodarsko tesno povezane. Huda vaba, pa tudi trd oreh bo za Jugoslavijo. Jugoslavija bo gotovo rada akceptirala BIRMINGHAM, Ala. — Okoli 1,200 črncev je sinoči sklenilo pohod 'v glavno mesto države j cev V2mi jutri. 18. sept., ob dese Alabama Montgomery prote-jtib doP°2dne svoje člane, pa tudi stirat proti guv. Wallnee-u zn-! druSe upokojence na zbor pred radi smrti šestih mladih črn-j na Recher Ave., od koder cev v Birminghamu preteklo sc odpeljejo skupno na farmo nedeljo. jSNPJ na sveži zrak in zabavo. WASHINGTON. D.C. — Pred-1 Ysakdo aaJ vzame hrano s seboj, sednik Kennedy ho jutri zvc-jVai dobrodcsll! čer oh sedmih na televiziji i Hčerkica prvorojenka— razloži! javnosti svoj predlog' ^ torek, 3. septembra 1963, sc za zni/,anje davkov, ki ga srna- J,c' rodd Charlesu in Nancy Wal-tza za nujen ukrep za preprc- Lb-L ioj. Xnaus, z540 Hilltop Dr. čenje gospodarskega zastoja. BELGRAD, SFRJ. — Josip Broz Tito sc je danes s 104 osebami spremstva padal na uradni obisk v Brazilijo, Čile, Bolivijo in Mehiko ter na “neuradni postanek” v Washingtonu 17. oktobra. NEW YORK, N. Y. - Danes popoldne ob treh se bo začelo 18. redno zasedanje glavne skupščine Združenih narodov. Na I dnevnem redu zasedanja je 81 točk, trajalo bo v svojem prvem deiu do božiča. ABERDEEN, S. D. — Peterčki Mr. in Mrs. A Fisher so prestali prvo nevarno dobo in iz-gledajo, da bodo ostali živi. Fishcrjevim je bilo izročenih »n obljubljenih do sinoči raznih darov in podim* v skupni vrednosti $35,000. TEHERAN, Iran. — V Iranu so danes državne volitve. Napo vedujejo, da ho vladna stran-J “ T ,. 1 ndJ . .. sobote javi A. Jegliču na ka zmagala z veliko večino. sojila 'iTizvozne3 kv^te^to^a^a' LONDON, Vel. Bril. - Včeraj spodarski stiki. Nas zanima naj-j dobi bo Turčija imela celo vrsto rinske tarife bolj gospodarski pomen koraka ugodnosti brez posebnih obvez, padle na isto povprečno vred-tu stke vlade. j Evropska gospodarska skupnost nostno višino, kot jo bo imela Pogodba se razteza na celih Ji bo dala velike olajšave za iz- Evropska gospodarska skup--21 let, spada torej med ti-(voz turskega blaga v zahodno nest. Ker ta doba še ni pred ste la trajajo izredno dolgo. Le ( Evropo. Seveda bodo olajšave vrati, bodo podrobnosti zanjo malo je gospodarskih pogodb, imele tudi svojo mejo. Za vsak izdelali pozneje. Zaenkrat so ki bi trajale tako dolgo. Dolga pomembnejši predmet bo dolo- določili samo načelne smernice Turčprf Pa a /aZlCg' Čena lk°liČina’ ki jo b° TurčiJa' Ta Pogodba ni važna samo za Turčija je gospodarsko se zme- smela vsako leto izvoziti v za- Turčijo, ima svoj pomen tudi raj ze^o zaostala država. Dočim hodno Evropo. V tej prvi dobi za mednarodno' gospodarstvo Turk ore?3Tn3 T* 31 Ata b° Turč>1*>a dbbila od Skupnosti Bo namreč lahko služila za vzo-lemMi k ^ , organizlral tudi PosojHo v znesku $175,000,- rec, ki naj omogoči tudi druse mu 6 •im°kraCije’ °00 23 °rganizacijo sv°Je indu- gim gospodarsko zaostalim dr- mu m posrečilo prelomiti, stri je. Turčija bo pa imela v.žavam vključitev v Skupnost znižanje uvoznih tarif se ne bo meg’a odločiti, saj jugoslovanski proizvodnji menda še seda-1 nje zelo visoke uvozne carine ne' da bodo končno [zadostujejo. Bo pa obenem tu di hud pritisk. Ne bo se mogla igračkati z aktivno nevtralnostjo, kot to dela v svoji zunanji politiki, nasloniti se bo morala ali na vzhod ali na zahod. Sedanja pogodba med Turčijo in Evropsko gospod arsko skupnostjo ji bo vsaj odkrila pot, kako bi se lahko vključila v gospodarstvo svobodnega sveta, ako bi ji njeno Ikomunistično gospodarstvo to sploh dovoljevalo. ustanovljena federacija Malezija, v katero so sc povezale Malaja, Singapur, Saravak in Sev. Borneo, je prekinila diplomatske odnese s Filipini in Indonezijo. V glavnem mestu Indonezije Djakarti je prišlo včeraj do hudih protimalezij-skih in protibritanskih demonstracij, tekom katerih je bilo napadeno malajsko in britansko poslaništvo. Danes je prišlo do podobnih demonstracij v glavnem mestu Malaje. Indonezijsko poslaništvo je bilo precej poškodovano, razljuče-ni demonstranti pa so javno sežgali sliko indonezijskega predsednika Sukarna. South Euclid, Ohio, prvi otrok, hčerka Karen Lynn. Mlada mamica Nancy je hčerka pokojnega Viktorja Knausa in njegove soproge ge. Eveline Knaus. — Čestitamo! Žalostna vest— Mr. Joe Birk, 25781 Lake Shore Blvd., je prejel žalostno vest, da je njegova tašča Mrs. Mary Pre-lovšek, roj. Stare, ki je pred tremi meseci odšla na obisk v stari kraj, nenadoma umrla 13. sept. v svoji rojstni vasi Dob pri Domžalah, stara 81 let. Pokopana bo v Dobu. Bila je članica KSKJ. — V New Yorku zapušča sestro Mrs. Lizo Šubelj, v Ljubljani pa brata Antona Stareta in sestro Franco Podbevšek. Romanje— Marijina legija pri Sv. Vidu sporoča, da je še nekaj mest v avtobusu za romanje v Maria-poch prostih. Kdor bi se še želel romanja udeležiti, naj se do 1057 E. 68 St., tel. HE 1-3084. Popravek— Pogreb, zavod sporoča, da ni umrl Joseph Vrh. kot nas je včeraj obvestil, ampak 76 let stari Anton Vrh s 17829 Dille-wood Rd. Obsedno stanje v Južnem Vietnamu bilo ukinjeno SAIGON, J. Viet. — Predsednik Diem je včeraj ukinil obsedno stanje, ki je bilo uvedeno 21. avgusta, ko so Diemova policija in posebni oddelki vojake zasedli pagode, iz katerih so vodniki budizma vodili boj za “versko svobodo in socialne pravice” proti Diemovi vladi. Ameriška Domovina t Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Cnited States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 178 Tues., Sept. 17, 1963 Kongresu se grmadi delo S 1. septembrom se je začela zadnja sezona za letošnje kongresno zasedanje. Pravzaprav bi moralo biti zasedanja že konec, vsaj zakon in tradicija to zahtevata. V resnici je Kongres tako zavaljen z delom, da se ne vidi iz njega. Vesel bo, ako do božičnih praznikov opravi vsaj najnujnejše posle. Seveda se pa lahko tudi dela naveliča in gre na počitnice, kakor hitro bo prevalil vse zakonske predloge na zasedanje v prihodnjem leiiu. Ne bi mogli trditi, da niso kongresniki in senatorji pridno na delu. Kar jih teži, so zaostanki. Dolge mesece so se člani Kongresa obirali, ni se jim nikamor mudilo, zmeraj so našli čas za počitek in pogajanja. Sedaj se jim to maščuje. Na končanje zakonodajnega postopka čaka na desetine zakonov, med njimi skoraj vsi, ki so politično važni. Le za nekatere med njimi lahko računamo, da bodo kmalu prišli predsedniku Kennedyju na mizo za podpis. Mednje spada pooblastilo senata, da lahko podpiše pogodbo o končanju preskušanja atomskega in vodikovega streliva. Potek senatnega obravnavanja je ponovno dokazal, kako zastarele metode vladajo v naši zakonodaji in kako po nepotrebnem pretiravamo važnost zakonov. Pogodba o končanju preskušanja je gotovo dobra stvar, toda ima samo omejeno vrednost. Naša dežela jo lahko vsak trenutek prekliče, pod zemljo pa vkljub pogodbi še zmeraj lahko preskuša strelivo. Človek res ne razume, zakaj je senat zgubil par tednov z obravnavanjem pogodbe. Pravijo, da je debata razčlenila vse svetle in temne strani pogodbe. To so pa že davno preje naredili strokovnjaki, le, da jih nihče ni poslušal ali bral njihove razprave. Še zmeraj ni znana usoda zakona o davčni reformi in davčnih popustih. Zakon o davčni reformi je že sedaj tako zmaličen, da ni niti senca prvotnega načrta, zakon o davčnih popustih pa je postal delo kompromisa, ki nikogar ne zadovoljuje. Pri vsem tem pa imata oba zakona svoje nevarne nasprotnike, ki bodo skušali zmagati pri glasovanjih. kar ni čisto izključeno. Kongresnik Mills upa, da bo poslal zakonsko besedilo v plenum predstavniškega doma šele v drugi polovici septembra. Koliko časa ga bo plenum obravnaval, ne vemo. Pač pa je senator Byrd že napovedal, da bo senat obravnal zakonsko besedilo “najmanj dva meseca”. Po tej računici bo zakon prišel do predsednika šele v decembru. Med tem bo seveda delo na drugih zakonih zastajalo. Še bolj negotova je bodočnost zakona o civilnih pravicah, ki je postal “zvezda” letošnje zakonodaje. Posamezni deli besedila so še zmeraj pred pristojnimi odbori predstavniškega doma. Ko bodo odlomki besedila prerešetani po teh odborih, jih bo dobil v roke Cellerjev pododbor za pravosodje in civilne pravice. Celler upa, da bo končal svoje delo do srede oktobra. Potem bo treba spraviti besedilo pred plenum predstavniškega doma, kar ne bo lahko. Celler ne more sam poslati besedila pred plenum, to pravico ima samo Smithov odbor za dnevni red. Smith sam je hud nasprotnik zakona. Ako ga bo dobil v roke, ga bo “založil” in pozabil nanj. Celler bo torej moral iskati drugo pot do plenuma, kar bo zopet trajalo par tednov. Šele potem bo plenum obravnaval besedilo in ga poslal senatu. V senatu bo besedilo začelo znova svojo križevo pot. Južni konservativni senatorji so že napovedali obstrukcijo. Že sedaj so pa dosegli lep uspeh. Imajo v žepu zagotovilo, da bo zakon o civilnih pravicah prišel na vrsto šele potem, ko bodo obravnavani vsi drugi važni zakoni. Lahko se torej zgodi, da bo senat začel obravnavati šele v novem-bru-decembru, kar pomeni njegovo smrt. Med tem je treba odobriti še celo vrsto nakazilnih zakonov in še zakon o podpiranju tujine, ki ga je odobril predstavniški dom, ne pa senat. Tudi za ta zakon bo pozneje potreben poseben nakazilni zakon. Mraz bo takrat, ko bo zakon dozorel za podpis, tako trdi kongresnik Passman, ki ga bo zadnji oklestil, kot ga je še vsako leto. Od vprašanja, kaj bo z zakoni o davkih, o civilnih pravicah in o nakazilih, bo odvisna usoda tudi vseh ostalih zakonov, tudi tako potrebnih, kot je na primer zakon o bolniškem zavarovanju ostarelih in invalidov. Ni upanja, da bi Kongres obravnaval tudi te. Že par desetletij ni bil Kongres v tako velikem zaostanku z delom. Kdo je kriv? Deloma nepredvideni dogodki. Še pred pol leta ni nihče računal, da bo boj za civilne pravice tako hud in dolg. Prekucnil je vse načrte za kongresno delo. Na drugi strani je za počasno delo kriva tudi sedanja administracija. Ni se nikoli odločno zavzela za svoje načrte, je bila zmeraj nagnjena h kompromisom. To so stari politični mački na Kapitolu hitro zavohali in začeli zavlačevati delo, kadar so hoteli po tej poti doseči koncesije od Bele hiše. Kennedy jim je navadno popuščal, saj se rad drži pravila, da je bolje imeti nekaj v rokah kot ničesar. Kennedy ni znal Kongresa držati na vajetih. Vse pre- že najboljši. Ampak to v politi-J ki le toliko šteje. Republikancem v drugih krajih države morda ni ljubo, da bi on kandidiral. Je pač preveč aspirantov za najvišji službeni politični položaj v državi. To pa pove vse. Vse to samo med republikanci. Kaj bodo na to s svojimi kampanjami in načrti odgovorili in kako z njimi uspeli demokrati, je iseveda nekaj drugega. Kar talko se od mize ne bodo radi umaknili, to skoro kar velja. V volitvah bodo borbe in v teh prihodnjih najbrže še hudo vroče. * ZAOSTANKARJI NA DAVKIH so se namnožili tudi v na- pa šlo zares, kajti bo volivno leto in delo ne bo smelo zastajati. Morda bo marsikateremu politiku žal, da je letos postopal preveč lagodno. I Lasallski glasovi in odmevi i (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) La Salle, 111. — Naj sledi zo- pred dvema letoma umrl tam v pet par vrstic tu od nas. Več- Fontani, Calif., Nace Mišjak. krat čujem, da so poročila od Pred kakimi 65 ali 70 leti ga je nas bolj in bolj redka. To po- j neki tedaj še tam živeči star jasni, da starih Slovencev je j Indijanec poučil o teh vrtincih manj in manj, mladi se pa za 1 v reki. Dejal mu je: Naberi pest poročila v slovenskih listih to- širokih topolovih listov in jih lilko ne zanimajo, kakor smo se razmeči po vodi, v katero se in se še tisti, ki še živimo izmed 1 misliš iti kopat. Pazi na liste na starih. Zato tudi dopisi postaja- površini vode, kako jih voda jo bolj in bolj redki. Tako ni raznaša in kjer boš videl, da li-samo pri nas, tudi po drugih sti zaplešejo v krogu ali vrtin-slovenskih naselbinah je tako.1 cu — ogibaj se tistega prostora. Vendar je pa vedno nekaj važ- Tam neikje je vrtinec, včasih nih novic, o katerih je primer-1 nevaren močan vrtinec. V tihih no pa tudi, za javnost koristno,1 potuhnjenih rekah so močni da se o njih piše in poroča. Nesreč in nezgod je pri nas in drugod vedno preveč. Vsaka nesreča je preveč. Spominjam se, ko so nekoč vprašali nekoga, kaj on meni o nesrečah? Pa je mož modro odgovoril “Pri nas se je to leto dogodila ena sama nesreča, pa še ta je preveč! Nesreč se ne smemo veseliti. Veselo in zadovoljno poročilo o nesrečah je takrat, 'kadar tako poročilo pove, da o teh ni nič za poročati, ker se nobena nesreča ni dogodila v tistem času. Malo okrajev je sicer tako srečnih, da bi mogli tako poročati o svojem kraju — nekaj pa jih je tu in tam. Tod okrog nas je vedno vse polno raznih nesreč in nezgod. Če ni avtnih nesreč, so pa druge — je že nekaj, ali se kdo v reki pri kopanju utopi ali kaj drugega. Pred nedolgim je tu utonil v reki Illinois, tam blizu mesteca Utica, Ikakih 7 milj vzhodno od nas, Edmund Radt-ke, star 25 let, doma iz vasi Ladd, nekdanjega premogarske-ga naselja. Podal se je v družbi 6 prijateljev tovarišev v soboto koncem julija na kratko vožnjo. Bala je vroča noč in po polnoči nekako okrog 2. ure so se na mostu pri Utici zmenili, da se gre j o v reko kopat in malo pohladit. Radtke je zaplaval po reki in kmalu je začel kričati: pomagajte (help)! Ostali fantje so menili, da se šali. Vendar so kmalu vrgli rešilni gumijasti pas, a na žalost prepozno, Radtke je izginil pod površino in ko so čez nekaj časa klicali reševalni oddelek (Peru Rescue Squad), so ga ti s čolni iskali blizu dve uri, predno so naši njegovo mrtvo truplo v reki. V reki Illinois vsako leto u-tone mnogo ljudi. Največ neizkušenih mladcev, ki kljub vsem opominom se hodijo kopat v nevarne vrtinčaste kraje potuhnjene reke Illinois. Ta reka je pred leti požrla tudi nekaj slovenskih mladcev. Vse gori od Morrisa in Senece, mimo Otta-we, Utice, La Salle, Peru in tja naprej je v tej reki dosti vrtincev. In to zelo nevarnih, ki jih sploh ni mogoče opaziti človeku, ki tega kraja dobro ne pozna in ni nato opozorjen in če vrtinci, nevarni za najbolj spretne in izurjene plavače. Če pa počasni plavač, ali pa nepripravljen na kaj takega priplava na tak močan požiralni vrtinec, ga ta zavrti in trenutno kar zmede, da plavač izgubi prisotnost duha, vrtinec ga potegne s svojim močnim vsesalnim ali požiralnim* vrtincem v globino k breznu. V nezavesti odre usta, voda mu vdere v dihalne organe in v par minutah je po njem. Včasih taki vrtinci požro najspretnejšega plavača. Pišem to zato, ker mnogi iz Chicaga in drugih mest prihajajo v ta kraj na izlete in se na njih hodijo tudi kopat v reko. Zapomnite si, kdor to čita, morda znajo komu te vrstice rešiti življenje v takih slučajih. * POLITIKAŠI POSTAJAJO BOLJ IN BOLJ GLASNI. Bolj kot se približujemo letu narodnih volitev 1964, bolj se o-glašajo razni politikarji in na-glašajo svoje želje in s temi vred vse, kako bi oni, če jim bo narod zaupal razne urade, kako bodo vse uredili, da se bo za vse cedil med in mleko, O yes, politikarji so mojstri! Vedno znajo obračati vodo na svoj mlin. Kako gre pozneje, če pride kaj vode tudi na mline nas drugih, to jih pa menda potem ne briga preveč, niti jim ne beli lase. To spada v področje drugih “rajteng” in skrbi. Tako je pred kratkim objavil svoje načrte 67 let stari v političnih krogih dobro znani Charles Carpentier, temeljit republikanec, sedanji državni tajnik države Illinois. Kake načrte je objavil? Objavil je, da je pripravljen sprejeti kandidaturo za državnega guvernerja v prihodnjih volitvah drugo leto 1964. Carpentier je že blizu 40 let v političnem življenju. Njemu na čast je treba priznati, da je bil v svojih položajih in službah vedno pošten in vesten u-radnik. In tak bo tudi zanaprej, če bo izvoljen? Priznati mu je treba, da kot dolgoletnemu državnemu tajniku države Illinois so mu državni posli dobro znani in to nekaj šteje. Carpentier prihaja iz East Moline, več mu je navalil zakonskih načrtov, vs.e premalo je mislil, da ne bo mogel vseh spraviti skozi zakonodajni postopek. Čim več je zakonskih predlogov, tem več je treba pripraviti koncesij za posamezne kongresnike in senatorje. Teh je pa zmanjkalo. Na drugi strani je imela Kennedyjeva okolica smolo s svojimi lobisti. Zgodilo se je, da so nekateri lobisti Bele hiše isti čas govorili v nasprotnih smereh; kar so eni hvalili^ so drugi grajali. Končno se je pa tudi predsednik sam vačkrat zaletel v svojih izjavah. Zadnjič je na primer v svoji jezi trdil, da je predstavniški dom postopal “neodgovorno”, ker je znižal vsoto za podpiranje tujine, kar je nenavadno huda obtožba. S to nepremišljeno opazko je osebno zadel celo vrsto uglednih prijateljev njegove politike, ki se pa z njim ne strinjajo o podpiranju tujine. Vsi ti se sedaj jezijo nanj in so ga pustili na cedilu pri obravnavanju zakonov v pristojnih odborih. Med njimi se nahajajo odlični politiki obeh strank. Ta nepremišljena opazka bo delala Kennedyju še velike preglavice. Tako se Kongresu grmadi delo iz najrazličnejših ob-Uem La Salle okraju. Tozadev-jektivnih in subjektivnih razlogov. Ne verjamemo, da ga no poročilo omenja pred krat-bo mogel vsega opraviti do konca leta. Veliko zakonov bo kim> da ie v našem okraju nič prišlo ponovno na vrsto šele prihodnje leto. Takrat se bo manj kakor 5,176 zaostankarjev, ki niso plačali davka na osebne lastnine (personall property tax), to je na pohištva, avte in take osebne lastnine. Samo v mestu La Salle je takih zaostan-ikarjev 526, v Oglesby 156, v Peru 313, v Ottawi 1,128, ostalo število pa pade na manjše vasi in naselja v La Salle okraju. Kako in kdaj bodo vse to iztirjali in pa koliko od tega, je seveda zaenkrat še uganka. * NENAVADNA ZELJNATA GLAVA. — V bližnjem mestu nedaleč od tu, v Streatoru, je pridelal Hasen K a n t e r nič manjšo zeljnato glavo, kakor da je tehtala 24 funtov teže. To je že precej težka glava, še pred nedolgim so letos prodajali zeljnate glave po trgovinah po 10 do 15c funt. Če bi bila cena zeljnatim glavam zdaj tako visoka, bi ta glava stala nič manj kakor $3.60. Bajgali, toliko plačati za eno zeljnato glavo bi biloi pa že precej. * OKRAJNA JEČA V OTTAWI je napolnjena, kam s pote-pulii in kršilci postav in zakonov? Tako je pred kratkim potožil in vpraševal oskrbnik o-krajne ječe, v katerega področje tista “palača” spada. Prostora v ječi res ni toliko, vendar je tam 41 postelj in te so bile vse zasedene pred nekaj časom. Ječo so napolnili s pretepači, ki so se po raznih gostilnah in drugje prepirali in tepli, dalje s kršilci prometnih avtnih določb itd. Zato je oskrbnik apeliral, naj za tisti “weekend” bodo ljudje pametni in dostojni, ker prostora v ječi ni več. Na to novico me je opozoril sosed Jože in je k njej dostavil svoj kar pameten in umesten komentar. Dejal je: “Kaj pa take potepuhe tako postrežejo, da jim dajejo prosto stanovanje, zraven jedačo in vse. Poslali naj bi jih za nekaj dni kam delat, da bi kaj koristnega napravili. Večina so taki tiči itak brez vsakega beliča in so še veseli, da pridejo do prostih “jerperg” v okrajni ječi. Če bi imel jaz kaj zraven za reči, jaz bi jim že pokazal No, taka zdravila, kakor jih priporoča Jože, bi bila morda res kar na mestu za take tiče. * ZA $400,000 ODŠKODNINE za poškodbe v avtni nezgodi toži družina Franka Sodac, ki biva na 636 Crosatt cesti, to je pol bloka severno od slovenske cerkve sv. Roka. Nesreča se je dogodila lani 28. julija 1962 kake 4 milje severno od La Salle, na cesti št. 51. V avtu, ki ga je vozil Sodac, se je vozilo šest oseb. On sam, njegove tri hčere in sosedova hčerka. V njega se je zaletel z avtom neki Wm. Kloepping iz Lee okraja. Zadevo bo zdaj reševala sodnija. * NOV GROB. — V bližnjem Granville so pokopali pred krat- Ob dvajsellelnki Grčaric in Turjaka Father dr. Franc Blatnik, SDB, je v vrsti člankov opisal žalostne dogodke po italijanski kapitulaciji 8. septembra 1943, katerih je bil sam priča. Članki bodo gotovo zanimali marsikoga, saj predstavljajo neposreden vir za eno najvažnejših razdobij slovenske preteklosti, za čas, ko se je odločalo, ali bo v Sloveniji s pomočjo tujca zmagala komunistična revolucija ali se bo domačim silam posrečilo njen napad uspešno zavrniti. VIL Nekaj pripomb v zvezi s Turjakom Opisu doživljajev v zvezi z ni predaji vaških straž partiza-Grčaricami in Turjakom bi rad nom — katero je še isti dan pri-dodal še nekaj pripomb. : nesel iz Ribnice parlamentarec T t, . , j . partizanov, duhovnik dr. Fran- I. Prva nai bo v zadeva mo- ’ ce Blatnik — je pa spoznal ko-jega posredovanja med partiza- munistični lažni maneVer” ni in našimi. pjve naravnost nasprotujoči si 1. Na posredovanja me niso trditvi, ena, da sem “mešal žu-poslali partizani, marveč jaz pana Paternosta, da je začel misliti na sodelovanje vaških straž s partizani”, druga pa rav- sem se jim ponudil, da bi šel. 2. Sporazum in skupen nastop , . proti Nemcem sem res želel, a!n? na,3pro na’ da f prav 12 T: da je mogoč, sem verjel le, dok- ph !zJav spoznal komunistični ler se nisem začel pogajati za pogoje. Videč, kako so partizani nepopustljivi v zahtevi po brezpogojni predaji naših, sem se prepričal, da je neizvedljiv. 3. Zato sem odšel iz Ribnice samo z namenom, da našim povem, da imajo partizani težko orožje in da ‘so Grčarice zavzeli ter da jim svetujem umik. Pogajanja za sporazum so mi bila le pretveza, da sem lahko odšel. To sem tudi našim voditeljem jasno povedal. Dobro se spominjam, da Paternostu, Malovrhu, Debeljaku, Merkunu, Dežmanu, Škulju in morda še komu. Fantom pred dobrepoljskim župniščem sem pa vpričo partizana, ki me je pripeljal, dejal, da prihajam zaradi razgovorov za sporazum. 4. Nobenega namena nisem imel vrniti se nazaj v Ribnico. Če sem se vrnil, sem storil, ker je podpolk. Dežman na predlog stotnika Debeljaka želel, da grem tja s stotnikom Fajdigom. 5. Nihče mi sicer ni naravnost rekel, a iz vsega postopanja našega vodstva sem dobil vtis, da so mu pogajanja dobrodošla kot sredstvo za podaljšanje premirja, ki se je z njimi uvedlo. Zato sem hodil gori in doli. Iz “Belogardizma”, stran 598 in 600, zdaj vidim, da sem prav sodil. 6. Iz omenjenega je razvidno, da ne drži, kar o meni pišeta France Grum in Stanko Pleško v knjigi “Svoboda v razvali- lažni manever”. 7. “Izjave prič”, o katerih piše “Svoboda v razvalinah” na strani 85, je treba presojati po osebnem odnosu do mojih izjav, oziroma po njih viru. Jaz ves čas pogajanj z moštvom in z nižjimi častniki sploh nisem prišel v stik, če izvzamem skupino borcev pred dobrepoljskim župniščem, ko sem prvič prišel k našim. Fantje iso zvedeli za moje izjave le od višjih oficirjev, katerih vsak jih je po svoje pobarval. Debeljak me je slikal pač kot lažnika, ki hoče rušiti moralo naših; skupina, ki jo zagovarjala obrambo Turjaka, me je imela za vsiljivega meše-tarja, ker sem jim dopovedoval, da se je treba umakniti od tam, itd. II. Ne drži, kar piše “Belogardizem” na strani 598, da se je dr. Arku “skrivaj pridružil tudi vodja Stražarjev Časar.” Na seji je bilo sklenjeno, da gresta v Ljubljano kot kurirja dr. Ludvik Arko in akademik Ff. Časar. Tudi ni točno, kar piše “Svoboda v razvalinah” na str. 84, da so oba kurirja partizani ubili pri Škofljici. Dr. Arka in njegovega vozača Habiča so ujeli, bil sem z njima skupaj v ječi v Trebnjem. Dr. Arko je pozneje brez sledu izginil. III. Ni vse točno, kar piše “Svoboda v razvalinah” na straneh 81 in 82 pod poglavjem “Prvi posvet oficirjev”. Če je bila na Turjaku kakšna skupna nah” na strani 84: “Kakor re-lseja aktivnih oficirjev in P°' čeno, je bil to parlamentarec | voljnikov vaških straž, je mo-partizanov, ki je v Laščah me-'rala biti že pred mojim priho-sal župana Paternosta, da je ta'dom. Ko sem jaz prišel, sem res začel misliti na nekakšno' našel samo aktivne oficirje z sodelovanje vaških straž s par-j Dežmanom. Nič ni bilo na tej tizani v borbi proti Nemcem.”. seji prerekanja o poveljstvu, Kajti ista knjiga na straneh marveč se je Dežman obnhšal 48 -50 trdi, da je v Vel. Laščah kot poveljnik in vsi okrog nje-že pred mojim prihodom pre-1 ga so ga priznavali. Tudi ni vladovalo mnenje o sodelovanju nihče nič omenil, da mu drugi s partizani proti Nemcem. O žu- poveljstvo osporavajo. Na pod-panu Paternostu pa piše na lagi mojih poročil so sklenili-strani 50, da je bil “ves za so- da je treba Turjak izprazniti, delovanje vaških straž in parti- Ta skupina se mi je zdela zanov proti Nemcem”, na kar ‘ bolj odločna. Nič se ni ozirala nadaljuje: Z zahtevo po popol-1 na Ljubljano, marveč je sama ------podvzemala potrebne korake. he Krajine. V tej ckolici zapu-, Šele, ko me je J. G. povabil šča žalujočo vdovo, 16 nečakov [ v sosednjo dvorano, kjer so bili in 19 nečakinj. Na Marku še poveljniki vaških straž in več živečo sestro Uršulo Novak. So- i civilistov, sem zapazil needi-rodnikom sožalje, pokojni pa! nost. Tu je bilo sklenjeno, da naj počiva v miru! j gresta kot kurirja v Ljubljano Naj bo za to pot dovolj, pa še dr. Arko in Časar in da čakamo drugič kaj. navodil iz Ljubljane. IV. Nič nisem “nagovarja Bitenca11 * IV. V., da bi se odpravila oa Zapotok, kakor piše “Svoboda v razvalinah” na strani 86. Re' čeno mi je bilo, da moram na Zapotok, ker je poveljnik tam, Matevž Poskus je napravil Pri Tratarjevih je silno raz- , „ * burjenje. Mamičin ljubček Dore t ____________ r________ kim 84 let starega slovenskega j kriči na vse pretege. V ušesu | in pridružil sem se stotniku pionirja Franka Ostanek, ki je mu tiči zrno fižola, ravno prav- tencu, ki je bil namenjen pr3^ bival v kraju, ki mu pravijo šno, da ga ni mogoče potegniti tja. Mark pri Granville. Pokopan je ven. Zdravnik seveda to z lah bil iz cerkve Presv. Srca na koto opravi tamkajšnje pokopališče. Pokojni je bil v Ameriki blizu 64 let. Bil je premogar in je delal po V. Ni točno, kar piše “Svoboda v razvalinah” na strani 85 v Dore pove, da mu je zrno za- originalu in v popravku, nalep' taknil v uho njegov bratec Mi-! Ijenem čez original, da sem se ško. Ko mama Miška zaradi te-‘“z legionarji umaknil v Ljnb' to je z zapadne strani države, tamkajšnjih okoliških premogo-1 ga pokara, ji pravi Miško: jljano”. Šel sem k partizanom- TH,W" i *.............. I “Tr-- ---- • • Drži pa, da sem se “zbal za svo- jo glavo”, zato sem izbral, kar se mi je takrat zdelo manjs6 Illinois, tik ob reki Mississippi, j kopih. Nekaj časa je bil tudi v! “Veš, mama, samo poskusiti se pri vsem tem še ne zna pa-j iz okraja Rock Island. Med re-! Minnesoti. Leta 1909 se je po- Gem hotel, če je res, kar ti ved-ziti. še danes se spominjam, ka-( publilkanci je vplivna osebnost.1 ročil s Frančiško Kostelic, zdaj no praviš, da gre pri Doretu Iko me je na te vrtince opozar- S svojimi skušnjami v uradu za njim žalujočo vdovo. Doma 1 vsaka stvar pri enem ušesu no-1 zlo. jal moj pokojni bratranec, ki je državnega tajnika bi bil najbr- je bil nekje iz Dolenjske, s Su-jter, pri drugem pa takoj ven.” Rev. Dr. Franc Blatnik, SDB* KANADSKA DOMOVINA SLOVENCI v TORONTU — Na sliki vidimo župnika pri Mariji Pomagaj v Torontu č. g. Andreja Prebila C.M. na odru Slovenskega letovišča telkom zabavnega popoldneva lupine “Nagelj” 25. avgusta letos z gdč. Miro Murek iz Sb Catharines, ki je bila ob tej priložnosti izbrana za slovensko dekle”. Iz slovenskega Toronta Težki udarci oloveng^Q dramatično emi- teV"*0 Zadevai° od oasa da časa udarcu. Udarec je, če ne-ostajajo ob strani, če se Lel Caran^ utrujeni umikajo. tisti1"06 Zadalai° naši emigraciji L ki zapuščajo smer in stopa-Mvo. Najbolj pa smo priza-L ko nas za vedno zapuščajo m ?-e' Skušenj, možje - značaji, icj^je'§arači in možje z jasnim- Sl je °Veusko skupnost v Torontu nlo^^kli teden zapustil tak s ’ Nenadoma je za večno za-šele v 55. letu starosti g. Dj Ponikvar. Kakor v življe-tal- 111 deMl hrupa okrog sebe, lastil1138 ^ na tibem za- gel Ur Da zadnjega je ostal mož-poštenjak, kakor sem zgoraj o-menil. Svoje izkušnje je razdaja skupnosti in to največ z delom in zgledom. Bil je član društva N.I.J., Društva biv. borcev, vodilen član SKP društva “Baraga” in ves čas v vodstvu Hranilnice in posojilnice slov. župnij; zadnja tri leta in pol tudi njen predsednik. Srečavali smo se v odborih, na sejah in sestankih, videli smo ga celo na igral-slkem odru. Svoje izkušnje, svoj prosti čas in svoje delo je dajal drugim, skupnosti. V svojem zasebnem življenju kot v delu za skupnost je bil pok. Tone odločen katoliški mož, mož širokega in razumevajočega srca, iz katerega je vedno izžarevala samo dobrota. Kako nam je torek zvečer se je vle- , , . v ' -SUMI 2avest in „ „ eez so i mogel b* vse to v casto spre- V\ O /—v w-x iv* -v* i r*. I i r* t ▼ y-* r-» r-s i živWeU1 V večnost- Njegovo v dru ddo delo, delo za sPa^e večer, ko ga je pred od j ern Zadela kap, se je vrnil biči Kr V hranilnici in Posojil-Nar ld ^asa za slovo si ni vzel. orivaVn°st od dela za druge je P*P° Pla 0l0' jen 'Lone Ponikvar je bil ro-28 a na Notranjskem kat0l6i. ^eta- Pastel je v ^isel^ m^se^nosti in okolju. Ta bigtv^1 -i6 Lila del njegovega juh 3 • ^ katoliških organizaci-li2; Sl ^ '•o miselnost še izkrista-ral m je njej svoj telo Prosti posvetil ves lCi0 čas. Bil je odličen čen .adec'°rel, nič manj odii-h, ;§ra^e na prosvetnem odru delav^6^110 Predan zadružni ec' v Cerknici ie vodil hrai kmečk niluic0 in Posojilnico ter bik 0L°v2adrugP. Bil je blagaj-težji^ Cme Cerknica in v naj-lacijg casi|o okupacije in revo-Vojsk n^en zuPan- L)b koncu kratiQ6 -e od^e^ 2 drugimi derno-Uii Lr krščansko misleči- dan Sv°^nci v emigracijo. Na je nriv , et;ra m Pavia leta 1948. Pris,!l v Kanad bil B -.-.o. Prva leta je at’a D£°S^en v češki tovarni *UcH $ am S° so mu pridružile Leli ;Gna §a- Ivanka in hčerki 2 fužino1!*- ^ 1957- ie Phšel Počutji ,V x0ronto> kjer se je številni Sl.e^neSa med rojaki in si Prijatelji. Svoj dom l na 420 Palmerston blizu j ^Zu slevenske cerkve, ' ^~—^Vorane' blizu središča. SiliUr,!du memb in preizkušenj, v časih materijalizma in uživaželjno-sti? Odgovor more biti samo eden. Stalno je zajemal iz neusahljivih virov vere v svoji župni cerkvi, ki ji je bil neoma-jeno vdan. Njegove vdanosti Cerkvi, ni omajal noben vihar. Ostal je vdan in zvest, tudi če kdaj njegova vdanost in zvestoba nista bili Ikot taki sprejeti. Njegova pot je bila vedno ravna in prav zato se nekaterim mogoče ni zdel dovolj napreden. Ko stojimo ob odprtem grobu pok. Toneta, nas tolaži zavest, da je odšel po plačilo. Dobri Bog, bodi obilen plačnik poštenemu in zvestemu služabniku. Tolaži prizadeto go. Ivanko in hčerki ter sorodnike, s katerimi vsa skupnost sočustvuje. Sami pa se v skrbi sprašujemo: “Kdo bo stopil na njegovo mesto?” Kot da bi tudi njega še za življenja preganjala ta skrb; vedno je prigovarjal mladini, naj pristopi in poprime ter prevzema naloge od starejših. Možje Ponikvarjevega kova odhajajo drug za drugim, njih mesta pa ostajajo nezasedena ... Peter Markeš Pokrajinske vaMrn ¥ OnSarip Bliža se 25. sept., ko bomo v Ontariju volili poslance za naš pokrajinski parlament. Ljudske množice se za volitve ne menijo dosti. Neki radijski komentator se je pritoževal, da je v nekem okraju v Torontu naletel na ljudi, ki sploh niso vedeli, da je v teku volilna kampanja in da bodo še ta mesec splošne pokrajinske volitve. Za zaupanje volilcev se potegujejo v glavnem tri stranke: konservativci, ki vladajo v Ontariju že 20 let in jih vodi mladi John Robarts; liberalci pod vodstvom Wintermeyer-ja in Nova demokratska stranka. Konservativni vladajoči stranki je ljudska brezbrižnost kar dobrodošla, ker upajo, da bodo ravno zaradi te politične zaspanosti ljudskih množic najlažje zmagali. Če je ljudstvo politično zburkano, je navadno proti tistemu, ki je na oblasti. V tej smeri se trudijo liberalci, ki očitajo konservativcem, da ne stopijo dovolj odločno na prste organ iziranemu zločinstvu. Obenem obljubljajo boljše zakone o šolstvu, zlasti odpravo 13. razreda in reorganizacijo pobiranja in razdeljevanja šolskih davkov. Volilcem prodajajo tudi splošno zdravniško in bolniško zavarovanje ter nekaj drugih ugodnosti. Je pa vprašanje, če bodo mogli prebuditi volilce v taki meri, da bodo imeli v prihodnjem parlamentu večino. Preveč volilne kampanje sloni samo na njihovem vodniku J. Wintermeyer-ju. V soboto, 7. t. m„ so se zbrali okrog šefa liberalne stranke J. Wintermeyerja p r e d s t avniki narodnostnih skupin in časopisov. Sprejem je bil prisrčen. Wintermeyer je gotovo osebnost, ki privlači. Na njem ni nič narejenega, vse je naravno. Iz njegovega podajanja programa, ki ga zastopa, diha pravi krščanski duh. Wintermeyer je odličen katoličan. Njegovi predniki so prišli iz Nemčije. Zastopnike narodnostnih skupin in časopisov je imenoval simbol tiste province, v kateri živimo danes. “Vi ste v mnogih ozirih predstavniki spreminjajoče se družbe današnjega časa,” je dejal. Tole je vsebina njegovih misli o naseljencih iz evropskega kontinenta: “Ne želim, da bi ljudje, ki so prišli v Kanado iz drugih dežel, pozabili svoj jezik Križem po deželi Oblasti v pokrajini Quebec so pa kasneje. Računajo, da bodo sklenile, da bodo v prihodnje; Rusi plačali za pšenico okoli pozdravljali tuje goste samo francoski napisi. Minister za turizem Lionel Bertrand je dejal nedavno v nekem govoru: V Franciji človek ne vidi nikjer napisov v angleščini, vendar je ta dežela ostala privlačna za turiste bolj kot katerakoli druga. Vsako leto obišče na tisoče Anglo-Saksoncev Francijo, ne da bi jih pri tem najmanj motila vedna navzočnost francoščine, ki je neločljivi del dežele same. Čemu ne bi bilo to mogoče tudi v Quebecu? * Ms gr. P. F. Pocock jev zadnji številki Canadian Register ponovno poudaril stališče katoliške cerkve v pogledu posvojitve otrok. Katoliška cerkev stoji odločno na stališču, da morejo posvojiti otroka le starši, ki so z njim iste vere. Torontski pomožni nadškof Pocock je istočasno protestiral v svojem omenjenem članku proti poskusom nekaterih ustanov za otroško skrbstvo spremeniti zakon o posvojitvi otrok tako, da bi pri posvojevanju vera sploh ne prihajala v poštev. 500 milijonov dolarjev. Dogovor o prodaji pšenice Rusom je obsežnejši od prodaje pšenice rdeči Kitajski v zadnjih letih. Kanadski pridelek pšenice računajo letos na blizu 700 milijonov mernikov, poleg tega pa je ostalo še od starih zalog okoli 350 milijonov mernikov pšenice. Skupno jo imamo torej preko bilijon mernikov. Običajno jo porabimo za domače potrebe okoli 150 milijonov mernikov, okoli 300 milijonov pa jo prodamo svojim rednim odjemalcem v svobodnem svetu. Komunistični nakupi so se v zadnjih letih naglo povečali. Kitajska jo je kupila v zadnjih treh letih 298 milijonov mernikov, večje količine pa tudi Poljska. Ruski nakup je presegel vse ostale. Oblasti proučujejo nov položaj na trgu in so začasno ustavile nove kupne pogodbe s tujino, dokler ne doženejo stanja zalog in potreb rednih tujih ku-povalcev. Za kritje predvidenega povišanja pokojnin bo morala Kanada povišati davke. Računajo, da bo povišanje pokojnin stalo zvezno blagajno okoli 125 milijonov dolarjev na leto. Sovjetska zveza, ki je že preje kupila v Kanadi 11.2 milijona mernikov pšenice za 22 milijonov dolarjev, je včeraj podpisala s Kanado novo triletno trgovinsko pogodbo, v okviru katere se je dogovorila o nakupu okoli 300 milijonov mernikov pšenice. j be so sklenili z novim letom do- Večji del te pšenice bi Rusi vo!iti, da smejo biti posamezni oglasi dolgi do eno minuto, med Več časa za oglaševanje piva i in vina bo na razpolago na tele-| viziji prihodnje leto. Guvernerji radijske in televizijske druž-I u. lo pogledajo za medvedi videli nobene divjadi, nam že dobro poznanega “ja-gra” Ivana Suhadolca. V nedeljo, ko je nabiral borovnice, je, dasi je že bolj v letih, ujel živega zajca kar z golo roko. Ker je imel nekaj dni počitnic, je ostal še nekaj časa na severu. Dež, ki ga je pošteno namočil v ponedeljek zvečer, je bil kriv, da je I. Suhadolc naslednje jutro še malo poležal v šotoru. Njegov tovariš Francelj pa vstaja že ob 4h zjutraj. Kar se ti šotor zamaje in vzdigne, obenem pa še nekaj zarenči. G. Suhadolnik je bil tako iznena-den, da ni streljal, čeprav je kosmat medvedov gobec pogledal prav v šotor. Nekje drugje je istočasno Miro Rak upihnil luč življenja 180 Ibs. težkemu medvedu. Naši lovci so sedaj v največjih pripravah za lov na muse, kateri se odpre naslednji mesec. Zaradi tega imajo naslednji teden strelske tekme v Bancrof-tu. Odbojkaši, ki so vse poletje trenirali zunaj na Broadview, bodo verjetno malo zaustavili, predno ne dobe kje prostora v dvorani. Letos beležijo same zmage, posebno so veseli zadnje igre v Clevelandu. Dasi-ravno jih je zadnjič nekdo de-val v nič, so jim v Clevelandu zlasti dekleta prisrčno ploskala. Treningi za člane, članice in mladce se bodo nadaljevali v četrtkih ob 7.30 zvečer v Masa-rykovi dvorani. Bog živi! STZ Toronto Niso | so pa rekli, da so vabilo odbili, razen ker vladni zastopnik ni nanj po-'vabil tudi Jeana Monneta, ki je bil glavni Schumanov sodelavec pri ustvarjanju združene Evrope. Politični opazovalci trdijo, da je bilo stališču bivših predsednikov primešano tudi dosti protesta sedanjemu francoskemu političnemu režimu. Samo politik s tako trdo kožo, kot je De Gaulle, se za demonstracijo ni zmenil. —------o- radi dobili do prihodnje pomladi, ker so imeli letos doma sorazmerno pičlo letino. Del kupnine bodo plačali takoj, ostalo tem ko so bili sedaj kund. .. za družbeni in gospodarski napredek. Dejstvo je, da ste nas razburkali v naših starih lepih navadah in običajih. Zgleda, da je to nekaj najboljšega, kar se nam je moglo zgoditi. Dolgo smo bili že preveč sami s seboj zadovoljni in sami vase zaverovani.” V vsem njegovem govorjenju je bil izredno, očiten povdarek ________j ^____na duhovnih in intelektualnih in svoje običaje. Njihove dobre j dobrinah. Politiki se navadno tradicije morejo za bodočnost Kanade narediti to, kar so prvi evropski naseljenci doprinesli njenemu razvoju. In oni so brez dvoma posredovali duhovnih in intelektualnih dobrin, ki so bile večje važnosti kot materijalne. Materijalne stvari, ki so proizvod rok in možgan, so za rast naroda velike važnosti. Še večjega pomena pa so ideje in duh, ki iz starih ustvarjajo nove tradicije. Naseljenci sedanjega rodu so nam dali novega zagona omejijo na naštevanje materi-jalnih ugodnosti, ki so jih nudili, ko so bili na oblasti ali ki jih bodo preskrbeli, če bodo iz. voljeni. Wintermeyer pa se je v svojih izvajanjih znova in znova povračal tudi k duhovnim dobrinam, ki pripomorejo do veličine kakega naroda. Kakšno je mišljenje večine volilcev, bomo pa videli 25 t. m. zvečer, ko bomo zvedeli za izid volitev. Por. le 12 se- Real Caouette je dobil doslej za svojo novo zvrst Social Credit stranke 12 poslancev stranke v pokrajini Quebec skupno 23. te od kovice S.T.Z. Scarboro, Ont. — S čajanko v slov. cerkveni dvorani na Man-ningu v četrtek, 5. septembra, se je zaključila letošnja sezona STZ za naraščaj. Frank Arhar je kazal filme iz Slovenije in nekaj telovadnih od evropskega prvaka M. Cerarja. Prav tako smo videli filme Slovenskih dnevov in tudi nekaj nastopov STZ v Clevelandu. Društvo je imelo 10. in 11. avgusta izlet v Bancroft na STZ lovsko farmo. Na takratnih strelskih tekmah sta zmagala Peter Golobič in Andi Dolenc. Nekaj lovcev STZ je šlo postavljat camp daleč na sever z namenom, da obenem tudi ma- CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Help Wanted — Female KITCHEN HELP 3 p.m. to 8 p.m. Must understand English. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (x) Gospodinjo išče Starejši moški išče starejšo žensko, ki bi mu vodila gospodinjstvo in stanovala v njegovem domu. Pogoji po dogovoru. Ponudbe sporočite ali pošljite na A.D. pod značko “Gospodinja.” —(178) Delo za žensko Iščemo žensko, da bi skrbela za starejšo žensko in opravljala lahko hišno delo. Lep dom na vzhodni strani. Mora razumeti angleško. Kličite LI 1-1731. —(178) želite pristni med in navodilo za medico? Kličite Čebelarja Ahlina. Telefon LE 4-6055. Toronto, Canada Diemov brat, nadškof Thuc potuje brez uspeha CLEVELAND, O. — Brat vietnamskega diktatorja Diema Ngo Dinh Thuc, nadškof v Hue v Južnem Vietnamu, je najprvo potoval v Rim, da tam zagovarja politiko svojega brata. Mož je bil preveč zgovoren in so ga Vatikanu takoj opozorili, da postopa napačno. Opozorilo je bilo nenavadno krepko. Nadškof je imel v žepu vabilo na avdi-jenco pri papežu. Ker je bil preveč zgovoren, je bila avdi-jenca zadnji trenutek odpovedana. Obenem mu je Vatikan prepovedal dajati politične izjave. Nadškof je potem jadrno odletel v New York, kjer ima dosti osebnih prijateljev iz nekdanjih časov. Upal je, da ga bosta isprejela kardinal Spelmann in škof Sheen. Do kardinala sploh ni prišel. Kaj sta pa govorila on in Sheen, pa nihče ne ve. Vsekakor se je nadškof Thuc z žalostjo spomnil tistih časov, ko so mu bila v Ameriki vsa vrata odprta. To je bilo 1. 1955 takoj po končani viet-namsiki krizi, ko je Diem reševal Južni Vietnam pred komunisti. Diem se je takrat res obnesel, v letu dni je zrušil oblast treh zasebnih” armad, med njimi tudi budistične. Najbrže ga je to navdalo s tako samozavestjo, da misli, da bo tudi sedaj kos svojim nasprotnikom. Ni opazil, da so se časi do dna spremenili. Uvideti bo moral, da ni dobro treti orehov z Vatikanom in Washingtonom kar obenem. Moški dobijo delo Oskrbnika iščemo Za šolo sv. Vida. Mora biti zanesljiv in sposoben vršiti vsa ©skrbniška opravila. Znanje angleščine nujno. Pokličite takoj EN 1-2624, če se za službo zanimate. (x) Delo dobe Gradbeni delavci, 2 mizarja in dva delavca za ureditev vrta dobe zaposlitev na 20150 Euclid Ave. in na 27800 Euclid Ave. Pridejo naj tja in povprašajo za g. Milana Jagra, lahko pa tudi kličejo 944-6755 ali pa 261-2088. (181) malToglašT Naprodaj Ljubka “Cape Cod” dohodninska enodružinska hiša, $15,900, 4 spalnice, 2 kopalnici, 2 kamina, klet, v okolici Grovewood. Prodaja lastnik. IV 6-2841. (182) Na 1167 E. 58 St. V najem štiri lepe sobe s kopalnico za samo $45.00. Ključ dobite v stanovanju št. 5. Za pojasnila kličite: 944-5050. (180) Hiša naprodaj Dvodružinska, 6 sob spredaj, sobe zadaj, klet, plinski fur-nez, nova garaža, vse prenovljeno. Na 1135 E. 63 St., telefon 431-9768. —(178) PRVIČ SLUŠALKO NA UŠESIH — Bojevnik plemena Masai v Keniji v Afriki zadovoljne smeji, ko. prvič v življenju posluša glas iz slušalke radio-telefortas- j : Pet bivših francoskih ministrskih predsednikov nastopilo proti De Gaullu METZ, Fr. — Francoska javnost je nedavno doživela svojevrstno politično demon stracijo proti De Gaullu, ki se najbrže ne bo več mogla ponoviti. Pogreba pokojnega ministrskega predsednika Schuma-na so se udeležili vsi še živeči bivši ministrski predsedniki, ki pripadajo nekdanjim glavnim francoskim strankam. Francosko vlado je zastopal pri pogrebu minister Joxe, ki je po končanih pogrebnih slovesnostih povabil ministrske predsednike na kosilo. Vsi so vabilo odbili pod pretvezo, da ne utegnejo priti. Za kulisami Lastnik prodaja 6-sobna zidana Colonial hiša, preproga v poploščeni razvedrilni sobi, privilegij do obale. 84 E. 212 St. Peljite se mimo in potem kličite RE 1-6731. Odprto v nedeljo od 2 do 5 pop. (179) V najem Oddamo 5 sob in kopalnico zgoraj na Addison Rd., med St. Clair in Carl Ave. Zmerna najemnina dobri družini. Sporočite ime in telefon v našem uradu. (180) ZULICH | INSURANCE I | AGENCY | 11811!5 Neff Rd. IV 1-4221 < (v Cleveland 19, Ohio ? HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI “Ni slabše, kakor je bila na poti,” je odgovoril Matko, “človek se je vsaj naspal na svojih smeteh.” “Toda biti vam mora zelo neugodno, a bolnik potrebuje postrežbe.” “Mi smo trdi ljudje, četudi ni spočetka ugodnosti, gladu pa tudi ni. Dal sem ubiti vola in dve ovci, torej mesa dosti. Ženske so znosile tudi malo moke in jajc, a tega je malo, najhujše pa je pomanjkanje posode.” “Saj sem dala naložiti dva voza. Na enem sta dve postelji s posodo, a na drugem raznovrstna hrana. So kolači in moka, slanina, sušene gobe, je sodček piva, je sodček medice — i, kar je bilo v hiši, od vsega malo.” Matko, ki se je vedno razveselil vsakega pribitka v hiši, je iztegnil roko, pobožal Ja-gienko po glavi in rekel: “Bog poplačaj tebi in tvojemu roditelju. Ko zagospodarimo, že povrnemo.” “Bog obvari! Mar smo Nemci, da bi jemali, kar smo dali!” “No, še toliko bolj naj vam Bog poplača! Oče mi je pravil o tebi, kakšna gospodinja si. Torej si vse leto sama upravljala Zgoželice?” “I, no!... če vam bo še kaj več potreba, pošljite koga, a samo takega, ki bo vedel, česa je treba — zakaj včasih CHICAGO. ILL. REAL ESTATE FOR SALE LOCKPORT Area $55,000. By owner. N. E. Cor. Will Co. 4 bdrm. face brk. house, with walk out bsmt. 2 stone fireplaces, 1 in large knotty pine. rec. rm. & 1 in din. rm. 15x30 liv. rm. with entrance hall & w. w. crptng., 3 baths, 2 cor. All cast iron baseboard heat up & down.. Separate thermostats. Large 2 car gar. att. to house by fully enclosed 18x14 paneled breezeway. Outdoor stone fireplace w/grill. — Reasonable taxes. Ideal commuting to Chicago. FI 9-2887. (180) WESTMONT — 6 ROOM TRILEVEL. partial bsmt. Blt-in kit., birch cab., oak firs, throut, 1 Vz baths, 75x150’ lot fruit trees. Must see to appreciate. Immed. Occup. $15,500. Call owner 969-1473. (178) PARTNERSHIP’S MUST SELL Brick bldg. 3-4’s and 2-5’s store. 2 car garage. Good income. 2450 West Chicago Ave. GL 3-7701 Or VA 4-4350. (178) SPACIOUS RANCH IN COUN — tryside, too many features to describe, free brochure with pictures, low 20’s. Private owner. Business phone, Klingswood 3-8800; home phone, TEnnyson 7-8684. (181) MUNDELEIN — BY OWNER Widow must sell 3 bdrm. ranch. S. & S. Landscpd. lot 140x89. Many Extras. 722 W. Maple. LO 6-8213. (182) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Live in, own rm., bath & TV. Light housework. Assist in care of children, salary open. Permanent. Located No. West side of Chicago. — Call SP 4-0094. (179) HELP WANTED GENERAL FACTORY WORK Permanent position. $1.65 per hour and up. — Apply: 7315 Linder, Skokie, 111., PH. 673-3502. (179) pride kak neumen slugu in ne ve, po kaj so ga poslali.” Tu se je Jagienka začela nekako ogledovati, a Matko je to zapazil, se nasmehnil in vprašal: “Za kom se oziraš?” “Za nikomer se ne oziram!” “Pošljem Zbiška, da se zahvali v mojem imenu tebi in Zihu. Ali ti ugaja Zbiško? Kaj?” “A, nisem gledala.” “Le poglej si ga sedaj, pravkar prihaja.” In res je prihajal Zbiško od napajališča in uzrši Jagienko, je pospešil korak. Na sebi je imel suknjič iz lesovine in okroglo klobučevinasto čepico, kakršno so nosili pod čeladami, lase je imel brez mrežice, pristrižene ravno nad obrvmi, a ob straneh so mu padali v zlatih kodrih na ramena — bližal se je hitro, pokonci, svež, čisto podoben pažu iz velike hiše. Jagienka se je obrnila popolnoma k Matku, da bi s tem pokazala, da je prišla samo k njemu, toda Zbiško jo je veselo pozdravil, potem pa je prijel njeno roko in jo dvignil k ustom kljub temu, da se je dekle branilo. “Čemu mi poljubuješ roko?” je vprašala, “mar sem duhovnik?” “Ne branite se! To je tak običaj!” “In če bi ti še drugo poljubil za to, kar si pripeljala,” CHICAGO, ILL. BUSINESS OFPOKTUNirV RESTAURANT — BY OWNER Seats 43. Good equipment. Well established. Reasonable. Southwest Suburb. GA 4-7P80. (178) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — 5 Rm. frame house. Bsmt. Garage. Good condition. — $14,500 or make offer. — 1631 N. Francisco. AR 6-4395 after 6 p. m. or Sunday after 1 p. m. (179) MOBILE HOME — BY OWNER ’55 AMERICAN — 45 x 8. Comp, furn. Set up. Fence incl. $1,500. — 333-4831. (180) OAK LAWN — BY OWNER 5 Room house, 2 bedrooms. Double lot, garage, storms and screens. Walking distance to shopping center, schools. $11,500. — GLobe 8-3664. RIVER FOREST — BY OWNER. 10-rm. brick and stone residence. Well landscaped and heavily wooded. Completely modern kitchen, all newly built-in equipment. 2% baths. Separate 2-car gar., garden house and tool shed. Shown by appt. only. FO 9-8388. (180) BERWYN — BY OWNER 2 yr. old deluxe brk. 5 flat all Ige. 3!4> rm. apts. Ceramic tile baths. All appliances, inc. built-in. air conditioners. Possession of 1 apt. Good location. $63,500. Call. 788-1429. (182) VIC. NORTH AVE. & PAULINA — BY OWNER. Closing estate. 3 flats. 2-6’s and 1-4 Vi basement. 2 car gar., gas base heated. Near Schools, Churches, trans. $12,000 or best offer. FI 3-3543. (182) WEST CHICAGO — Cape Cod^S years old. Large 4 bedrms. 2 baths, full basement, detached garage, fully improved % acre lot. Nr. schools and transportation. Owner transferred. Must sacrifice immediately. $19,500. 231-3486. (180) seže Matko vmes, “bi ne bilo preveč.” “Kaj je pripeljala?” je vprašal Zbiško, oziraje se po dvorišču, ker ni videl ničesar drugega razen vranca, ki je bil privezan h kolu. “Voza še nista prispela, a prideta kmalu,” je odgovorila Jagienka. Matko je začel naštevati, kaj je pripeljala, ne izpustivši ničesar. Ko pa je omenil dve postelji, je rekel Zbiško: “Jaz sem vesel, da spim na zobrovi koži, toda hvala vam, da ste mislili tudi name.” “Ne jaz, atek .. .” je odgovorila deklica in zardela, “če rajši spite na koži, prosto vam.” “Rad spim na vsem, kakor pač pride. Dogajalo se je marsikaj na bojišču po bitki, da sem spal tudi z mrtvim križarjem pod glavo!” “Ali ste že kdaj ubili križarja? Gotovo da ne!” Namesto, da bi odgovoril, se je Zbiško zasmejal. Matko pa je vzkliknil: “Boj se boga, dekle, potem ga ti ne poznaš! Saj ni delal drugega, kakor da je tolkel Nemce, da je kar grmelo. Na kopje, na sekire, na vse je pripravljen, a če kakšnega Nemca od daleč zagleda, se zadr-vi proti njemu, tudi če bi ga držal na vrvi. V Krakovu se je hotel zagnati celo v poslanca Lichtensteina, za kar bi mu bili skoraj vzeli glavo. Tak je ta fant! Povem ti tudi o obeh Frizih, ki sva po njih dobila spremstvo in tako obilen plen, da bi za polovico lahko kupila Bogdanjec.” Tedaj ji je jel Matko pripovedovati o dvoboju s Frizom, a potem o drugih prigodah, ki sta jih doživela, in o dejanjih, ki sta jih izvršila. Bojevala sta se izza obzidja in na odprtem polju z naj večjimi vitezi, ki žive v tujih zemljah. Borila sta se z Nemci, Francozi, Angleži in Burgundci. Bila sta v takem bojnem metežu, da se je napravil iz konj, ljudi, orožja, Nemcev in peres pravi klobčič. In česa nista videla vsega pri tem! Videla sta križarske gradove iz rdeče opeke, litovske lesene gradiče in cerkve, kakršnih ni v okolici Bogdanjca, in mesta in obširne puščave, v katerih so ponoči cvilili iz svojih svetišč pregnani litovski maliki, in razna razna čuda; a povsod, kjer je prišlo do bitke, je bil Zbiško v prvi vrsti, da so se mu čudili največji vitezi. Jagienka je prisedla na klop k Matku .poslušala z odprtimi usti to pripovedovanje, vrtela z glavo, kakor bi jo imela na vzmeteh, zdaj proti Matku, zdaj proti Zbišku in ogledovala mladega viteza z vse večjim občudovanjem. Naposled, ko je Matko končal, je vzdihnila in rekla: “Škoda, da nisem fant!” Toda Zbiško, ki si jo je ves čas pripovedovanja pazljivo ogledoval, je očividno mislil v tem hipu nekaj drugega, ko je nepričakovano rekel: “Toda tudi vi ste postali krasno dekle.” Jagienka pa je odgovorila na pol malomarno, a na pol žalostno: “Videli ste krasnejše od mene!” Vendar ji je mogel Zbiško, ne da bi se zlagal, odgovoriti, da mnogo takih ni videl, saj je Jagienka kar žarela od zdravja, mladosti in moči. Stari opat ni zaman pravil o njej, da je na pol jagoda, na pol jelka. Vse je bilo na njej lepo: vitka postava, široka ramena, prsi kakor izklesane iz kamna, rdeča usta in bistro zroči modri očesci. Bila je tudi skrbneje oblečena kakor zadnjič v gozdu na lovu. (Dalje prihodnjič.) Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 )} Oseminšestdeset let '/ nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam. [{ vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. / it I /; AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Če hočeš dobro sobi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. lets: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in. pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: '/ GLAVNIURAD \ 351-353 No. Chicago St. (U Joliet, 111. ({ ! >) J ZGODOVINSKA POT — Na prvi pogled bi človek sodil, da je pred njim betonska steza, dejansko je pot bila ^ vsekana v skale pri Assuanu v Egiptu še v času faraonov, ne da bi danes kdo vedel čemu. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo ( dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: MOJE IME: ..................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO V blag spomin OB ČETRTI OBLETNICI, ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MATI Mary Petkovšek ki je izdihnila svojo plemenito dušo 17. septembra 1959. Ljubezen in hvaležnost nam polni srca in kliče v spomin srečne čase, ko si bila vir veselja in sonce življenja v naši družini. Praznujemo prežalostni dan ločitve z globokimi in iskrenimi željami ir. v upanju, da si našla svoj blaženi mir. Žalujoča: soprog ANTON PETKOVŠEK sin ANTHONY PETKOVŠEK Cleveland, O., 17. septembra 1963. Z RAZPETIMI JADRI — Jadranje je lep, pa tudi zahteven sport. Če jadralec ni spreten, se lahko naglo znajde s prevrnjeno jadrnico v vodi. Da se jim ne bi kaj takega pripetilo, se fanta in dekle v Port Washingtonu, N.Y., vežbajo v jadranju kar na suhem, kot kaže gornja slika. V SENCI — Pingvini so vajeni na polarni hlad in se radi umaknejo z vročega sonca. Na sliki jih vidimo v živalskem vrtu v Miami, Ela., ko so se zatekli v senco.